.Gorica" izhsja vsaki torck in soboto. Ako pade na ta diseva praznik, dan poprej. Urednitttvo 8C nahaja v .Narodni Tiskarni*, ulica Votturini št. 9, katnor je iiaslavljati pisma. Nefrankirana piwma se nc sprejemajo, enako si; ne uvažujejo pisma brez podpisa. Rofaoptai dopisov se ne vradajo. TBLBFON it. 201. ,bonrV »tane na lcto 10 K, za pol let« 6 K, za četrt leta 250. (Jpravniifvo se nahaja v „Narodni Tiskarni1, ulica Veltunni St. 9. l& octane se plačuje od (veterostolpnc peti vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. Ptiflamezne Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v ra2nih gonjkih trafikah. St. 6. V Gorici, v torek dne 21. januvarja 1913. Leto XIV. Zaka] sili naše Ijudslvo v mesla. V zadnji številki >.(ioricc" smo govorili o zalostnem dejstvu, da po$b- ' jajo na.še vasi in sela vedno bolj prazrJV, da je vedno več zapuščciiih in ZIvP- marjemh posestcv na deželi, v mesTt+i pa veduo več. revezev in triiinov, ki .^r> prisli z dežele med nicstno zidovje iv- kat svoje sreče. Nisino kar uavprek proti tcinu pojavu, ker navsczadnje mo- raiiid vsi živeti, in kdor nc dobi krulia na \rasi, ta pač mora skrhcti drugače z:>. svoj zclodec. A pomisliti je treha, da ima vsaka stvar svojc mcjc in da nckc gotove'niejc izscljcvanja z dežele v me- sto nc snienio prekoračiti, kcr potcm bo tcmclj, podlaga in kvas uasega laid- stva, to je naš poljcdclski stan. prišel popolnoma na nič in nikjer nc bo več niogoče popraviti tega, kar sc je zgre- šilo. l*o našcm liincnju naj Ic tedaj gre ljudstvo v mesta in \- ttijino, kadar ga jc doina preveč. Naš majlicn Ijudski kapital nain pač nc dovoljujc nikakili »spasov«, ampak vsak Slovcncc in vsa- ka Slovenka mora biti zaznainovana v na.šcin narodncm inventarju kot točka, ki jc res nascniu narodn posredno ali neposredno v korist. Zato nc gospoda- ritno |)rav, ako sc nain izgublia.'o po tujih mcstili, pr nrmškili rudnikili in anicrikanskili stcpali na.šc iiaibolj.se in najzdravejše delavskc moči. To na no- ben način iii pravo gospodarstvo, kaiti doma leže polja in travniki zapuščeni in cele vasi tiipatani zc liirajo in se bli- zaio propadu. • To so žalostni, res žalostni pojavi, katcrim bo trcba priti počasi v okom, Tudi vlada jc uvidela, da ta stvar nc grc več tako dalje in jc zapoeela \' pri 1 <^>^ ciomači zcnilji prinierno akcijo. Socialni odsek nase zbornicc sc jc ze tc dni mo- ral s teni vprasanjem tcincljito pečati in upati jc, da nc bo ostalo !c pri lcpih besedah govornikov, ampak da tudi de- jania nc bodo dolgo eakala. |)a pa nc homo le aikali in izgubljali dragega ča- sa. sc nain zdi potrebno, da tudi saini nckaj v tcin oziru storiino. I )a ic stvar tudi za iia.šo dezelo prav važnega po- iiicna. to s,iiio pokaziili x.adnjic s Števil- kanii. In stfo'ilke nc ia/.cjo, to so hridkc rcsnice, za jftiterimi se skriva marsika'. kar siccr na prvi polled ni jasno. I >ej- stvo, da vse bczi daadaiics v mesto. v tovarnc, je postalo žc tako kričeče, cLi ]>: trcba vendar tudi vprašati. zakaj se- ts) godi, kie tičc vzroki? Y naslcdnjcm nc niisliino podati ni- kakc sistcmaticne razpravc. ampak sc le clote^niti nckatcrili vpra.šanj. ki sc nain zdc v tcin oziru vazna. Statistika redkokedaj posega tako globoko. ona se dosti ne briga za vzroke, a ravno zato ne siucino molčati. Izselicsanic z (le/.ele \ mesta in tuie kraic jc tfospo- darskejia, je političnejia, jc narodncK-.i in \- zadnjeni Oasu prav eminentno nio- ralncsia ponicna. (iospodarsko naša. dcžela \- zad- nj'li letih trpi |)rav občiituo na pninani- kanju delavccN'. kcr \>e sili \- mesto. Kinet, poscstnik mora piače\ati dcla^- ce straliovito dra^o, ako jili more sc sploh dobiti. Iz vsakc občinc ic |io \eC dobrili dclavskih moči po nicstiiili to- varnali in veckrat sc z^odi, da čcz ne- kai let dobi obeina euc^a ali dru^e^a občana iz mesta nazaj in mora zaiii skrhcti. Dosti jib ^rc v bolnišnice in nase obeiiic skoro vsc izkazuicio o^ro- liiiic svote za take boliiiskc stroskc. 'I o scveda ni pra\- nic ij^spodarsko. kjr obeina ima lcto za Ictoni Ic stroškc. ko- risti pa uiti za vinar. \'so svojo moc i'p ves zasluzck imstc taki dcla\ci v tujih mcstili. za domovinsko pravico sc pa we bri^ajo, da hi jo tarn ch^bili, kjcr dclaio. Sevcda bo kdo rckel. da morda do- ma ni zaslužka. Ta je bosa in iicrcsnič- iia. Doina ic krulia dovolj: kdor se bri^'a za delo, dobi tudi plaeilo. Reee- iiio Ic to: ako hi Ijudjc delali doma tako uatancno in redno kot morajo n. pr. \" Auicriki. potcm bi imeli laliko tisočakc. Hoina pa nikdo ue dcla tako vestno in skrbno. \' Ameriki se več zasluži. \- Trstu plaeajo boliše, pra\ i ta ali oni. Scveda. vsak racinii plaCo. strr>ške !>a pozabi. !)oina stanuje iant zastoni. lira- no dobi pri stariših po ccni, \- tuiini p'i spi \- stenicali in dra^o placu'je ^!abo lirano. Nazadnje mil ostane |>rav malo in se to mu ue tekne. Kakšno pa ic de- lo? AH ni lcp.se doma zasiu/.iti Övckro- ni kot v Ameriki tri? Saj ni vse zlato. Kar sc sveti. v Ameriki pa ^e celo nc. ^iospodarsko na sploh res nc uvidimo nikakc |)osebne koristi od za>lužko\' \ tujini in zato se za tiiiino \- tern oziru ne bomo o^rrc\ali. Narodno in politično pomciii iz.se- licvanje v tujino in \e!ika industri'ska mesta \eliko :z^ubo. Kot političen fak- tor pridemo \ poštev ie, ako smo rnoc- na in krc|)ka masa. vsi oni \' Ameriki. vsi oni po nein.škili rudnikili so za nas ničle. Spoinniio sc nas včasi ob no\eii letu, po.šlicio kako |)oročiLtc. a to je tudi vse. Pri nas sc med tern širi tui element. Ncmce kupu.'c ono zemljo. ka- tero so iia.ši zapustili in dobro sc mu krodi in Iirez skrbi scdi zvecer pred bi- so. Tako tudi narodno niniamo od izsc- lJLtice\r ničcsar pričakovati. naših bo- JL\'iiiko\' stevilo pa na ta način i'iada in pada. Sovražnik nas se širi na nasih domačih tleli. tuii narodi so spoznali u- rcdnost nase zeinlie in jo vedo zato tu- di gospodarsko prav ecniti. \'prašainio sedaj te^a ali onega, zakaj ^rre \- tuie mesto. zakaj \' tovar- no, v rudnik. Po navadi ie to mladina. ki sili od doma. ker sc nc razunie s sta- risi. ker ne mara vec "komandcn in lio- ce biti samostojna. Ne le \' denarnili. go- spodarskih ponianjkanjih. ampak prav ninogokrat tiei vzrok izselitve v doma- eetn prcpiru. Svobodomiselno časopisic inia pri tern prav vcliko. a /alostno z:i- shigo. Frkolin 15 ali 16 let se upre očc- tii. kcr hočc biti •¦svoboden- niož. za- pusti dom, gre v mesto. l~)oma nastane kreu' in prepir. (iopodarstvo propada. alkohol stoti tudi svojo ¦¦dolžnost- in v par 1 orill imaino uniecno eclo kmct- sko poscstvf). Otroska nepokorščina in tisto bolcliavo brepenenje po neodvis- nosti prav \ veliki ineri goni naše ljudi v mesta. Tain je iant lahko svoboclen, tain deklina laliko govori z .nienirn^, doma pa stariši nc pridejo z delom ni- kamo,-. Pcs. da gosj)odarske težkoče mar- sikoga preženo od doma. a največ jih gre brez vsake prave potrebe. Pmest- no bi bilo. da hi se 'aidstvu na dezeli poiasnile razmere. da bi poklicani fak- torji odsvetovali vsakomur \' tujintj. kjer je toliko zapcliivega niamila. a prav malo pravega koristnega dohiOka. Stradanje in revščina doleti marsikoga in \- tuiem s\-etu ga še pes ne povoha. Doma ima znance. sorodnike. rod- no grudo. ki ga sicer skromno. a poste- no preživlja. Kdor hoče nasemu narodu dobro, ta bo \cdno in povsod povdaral, naj se ogiblje tujine. (jospodarsko in še posebnn moral- no nain je tuiina storila z'e toliko škode. da je skraini Cas. da se vsi dobromisleči vpremo proti teinu. strupenemu poiavu. Iz ravno začrtanih misli ie vsaj deloma razvidna škoda. ki jo trpi naš narod vslcd preogromnega izseljeva- nja: zaertali smo tudi nekatere vzroke tega pojava. tako da smo vsaj za silo podali par točk. katerib se je treba po- priieti. Liubezen do naroda. do rodne grude in pa zmemo. krsčansko živlie- nie se mini pa zdi naiboliši pripomoček zopcr to nevarno in morilno bolezcn. Slovenski obrfniki in trgovci! Yabljeni ste zopet. da i \i volite stanowsko zastopstvo. Ne vsi, marveč le oni. ki \ am nesmiselni volilni red se daje volilno pravico. Pa tudi i/mei teh nc vsi, temvec le oni. ki jih gotovi go~ spodic vkljub vsem spletkam niso mo- gli si'traviti ob x'oliluo |>ravico. F-'erterlin - Petmska: Po cestf in slepi. (izdala »Mut. Slovenska«. Ljubljara 1912.) "Matiea Slovenska« je ze nckaj let sem imcla miscl, izdati zbirko pesmi ka- kega nasih niodcrnili pesnikov. Siccr sc i/jave nisino vzeli vsi ravno rcsuo, kcr večkrat se take reči zavleeejo prav na dolgo klop in tako tudi žc ui skoro ni- kdo več pricakoval tc moderne zbirke. 'I oda prisla !e pa vendar. (lospodjc pri »Matici« so izbrali Pctcrlina-Pctrusko, pesnika, ki jc bajc izrazit lirik ali nckaj takega, kakor pravi dotieuo poročilo v »Letopisu« 1912 str. 4. Ne vein, kako se tak prctrcs vrši, a ee bi eisto cno- stavno zrebali, bi bila stvar pribli/iu) ista. Vsa nasa lirika zadnjih par let ra- zun Zupaneiai in Sardenka ni dosti u- redna, sc najmauj |)a tisto poskusno verzificiranjc po raznih incscčnikili itd., ki prav v rcsniei najvcčkrat ui nisi uretlno popir'a. Iz takih tal jc zrastlo tu- di pesnenje Petruškino, ki niina na sebi skoro nobene značilne črte. Takih vcr- zov napišc laliko marsikdo v svojein zivljenju ncko gotovo število, a za slo- vensko slovstvo ostancjo precej brez Pomena. Tako bi ne bilo ne za brake ne za »Matico« prav nobene izgubc, ee b Lovčen je slovanski ()- limp; je od Boga zgrajen spomenik svo- bodi in njenim braniteljem; je zibelj na- še slavne dinastije; je podnožje inavzo- leja, v katerem počiva pepel Pet^a Pe- tiovič-a Njeguša. Lovčen se je držal eelo, ko je azijafski osvoc'itelj stal pred dunajskimi vratriii. Lovčensebode tudi v bodoče držal. Lovčen z njegovim naj- višjim vrliom nam je ljub.si in dragoce- nejši kakor če bi bil iz bisera. Loveena se ne more prodati.« Druga nota velesil. Dunajski diplomatski krogi so mne- nja, da bodo velesile v slučaju, da 1>: '! iireija dala negativen odgovor na predlozeno noto, izročjle Turčiji še eno uoto, da bo jo pri. ;H'e k odjenljivosti. Zato je pričakovati, »redložijo vele- sile Turčiji drugo ii . ostrejšem to- nn. Posebno liočejo po. m velesile iz- siliti turško odjenljivost s tetn, da se bo- do pečale s vprašanjem glede reform v Mali Aziji. posebno pa \' Armeniji. De!o poslanikov. Iz Londoua se poroča rimski »Tri- buni«, da bodo nadaljevali poslaniki svoje delo jutri, ker so rnnenja, da dobe do jutri tudi žc tiirški odgovor na pred- lozeno noto. Do jutri mora biti tudi zm;- na turška rešitev vprašanja egcjskih o- tokov, tako da bodo znaui vsaj toza- devni turski protipredlogi. Konferenca poslanikov se bo bavila v prvi vrsti z določitvijo severnih in južnih inej Al- banije. In se bo odloeila tudi usoda Skadra. Za teni pridejo na vrsto egejski otoki in poteni solunsko vprašanje. (ilede Skadra se je v zadnjem easii že nmogo pisalo. \' glavnein bodi rečc- no, da je Rusija do zadnjega easa pod- pirala črnogorsko zalitevo po tern nic- stu. Ker se je pa trozveza odločno upi- rala priklopitvi Skadra Crnigori. ker je Skader albansko mesto. tudi Rusija se- daj ne zahteva več tega inesta za Cr- nogoro. Mesto Skadra lioee trozvezn odstopiti Crnigori vse Skadarsko jcze- ro ter morsko obal zapadno od iezera. Crnagora pa je zasedla morsko obal do l.eša in bo najbrže zahtevala mor- sko obal do Sv. ivana Meduanskega. Toda njene tozadevne zalueve še niso zuane in pa tudi tie. kako stališče bode zavzemala k tern zalitevam Avstrija. Tiirska in bolgarska uprava v Odrinu. Turska vlada je uvedla potom svo- jih poslanikov poizvedovanja pri velesi- lah. kako stališče bi one zavzele na- pram predlogu, da bi se uvedla v Odri- nu mešana uprava. in sicer turška in bolgarska. \ čerajsnji turski ministerski svet se je pečal z odgovorom na noto evro- pskih velesil. Skleuilo se je. predlagati velesilam. naj se uvede v Odrinu skup- na uprava. glede egejskih otokov pa predlaga Tureija, naj «e uvede carski koniisarjat kakor je bil na Kreti. in sicer pod garancijo velesil. Rusija grozi Turčiji? ¦Frankfurter Zeitug« se poroea iz Carigrada. da je turška vlada bila od ruskega poslanika (iiers dvakrat opo- zorjena, da opusti Rusija svoje nev- tralno zadržanje, čim bi se zopet pričela vojska na Balkanu. Ruski zunanji minister Sasonov je resno svetoval turškernu poslaniku \- Peterburgu, naj Tureija Intro sklenc mir, sicer bi morala Rusija slediti jav- nenui ninenju ter zasesti armenski vila- jet in demonstrirati pred Bosporom. Knake izjave je podal ruski posla- nik v Carigradu velikemu vezirju in turškemu zunanjemu ministru Noradun- gliian. Slednii je baje odgovoril, da tur- ska vlada ROtovo ne bo dopustila, da se prisili Rusijo k gorcoznačenim kora- korn. Turška flota uničena? Atenska agencija poroea. da jc v soboto turska flota zapustila Dardanele ter da je piula južno od otoka TenedoK. Tarn se je razvila bitka med tursko in grško floto, v kateri so baje (irki uničili turško floto, ki se je zopet umaknila v Dardanele. Neka vest pravi, da so tri največje turške ladije cako hudo poško- dovane, da niso več za vojsko. Turki to vesti odločno dementirajo in pravijo, da je bila zmaga na njih strani. Oarovl. • S e z n a in d a r o v a t e 1 j e v z a n a- š e v o j a k c n a m e j i i n n a š o v o j- n o m o r n a r i e o: U. k. g(jzdar .losip Herrmann 1 K c. kr. gozdar Franz Knezaurek 2 K; c kr. gozdar Rafael Krascliner 3 K; trgo- vec z lesom Medvedie-Klana 10 K; tr- govec z lesom Ivana Doles, Postojna r> K; Rutar Matija 2 K; Strausgitl Edvard 1 K; Viktor vitez pi. Frülieh 2 K: C'j- chet Josip 5 K; Vidoz Anton 2 K; Ma- rinaz dr. Anton 1 K; Franceschinis Hek- tor 1 K; Jerovšek dr. Leopold 2 K; Tre- visim dr. August 1 K; Vinci Leonhard 1 K; Thoman Henrik 1 K; dr. Alojzij (jradnik 1 K; Korsie Friderik 1 K; Bat- tiggi dr. Ouido 1 K; Culot dr. Kajetan i K; Fabris pi. Freyenthal 1 K; Kovačič Rudolf 2 l<; Cusulin Valentin 1 K; I sr- bas Albert 2 K; Kraševee Josip 1 K Kumar Ciril 1 K; Neffat Martin 1 .K Ouain Franc 1 K; Maniacco Engelber K: Marusig Franc 2 K; Lutman Josip I) vin.; Budin Josip 5(» viu.; Lukežič vrauc 50 viu.; Marega Marij 511 vin.: iabaj. Anton 40 vin.; Liitman Anton 50 /in.; Figl Alojzij 40 \ in.; Bauer Karl 2 C; Oasparich N. 1 K; Skoff 0. 1 K; Tiz- ail Jos. I K; Lab Igmic 1 K; Sueieli Jo- ,ip 1 K; Skoff Rihard 1 K; Neffat Mar- in 1 K; Marinaz (Iregor 1 K; Koschut- :a \aleutin 1 K; Fonn Anton 1 K; Skoff vValter W) vin.; Banic N. 50 vin.; Sfili- oj Josip 50 vin.; Wernig Josip 50 vin; Strukel Josip jun. 30 vin.; Strukel Jo- šip sen. 20 vin.; Roman Creseenzro 20 in.; Fonzari N. 20 \in.; Ciubei Josip 20 vin. Domače in razne vesti In zopet obolel duhovnik! Preča- ¦«iiti gospod Alojz IMpati, vikar v 1 emuici, je p'recej resno obolel. Pripo- oča se eč. gg. sobratom v pobožno mo- ilev. Bo^ dai Ijubo zdravie iiriuieromn ie se starenui duliovniku! Na Vrsnem, rojstnem kraju pokoi- icga pesnika Siiiu^ia (iregorčiea, je u- url najstarejši mož \' vasi, A n d r e j M v c c, oče vadnicncga ueitelja v (io- rici Franca Sivea. \- S9. letu svoje dobe. :'okojnik je bil razumen in delaven moz, dober prijatelj pesnikovega očeta, s ka- erim sta bila o raznili prilikali obcin- ska zastopnika nasproti oblastnijam m strankam. Kot priden gospodar si je ',n;il olvjniti in vholjsati imetje svojih )rednikov; kot skrben oče jj vzgojil in ^reskrbel svoje stroke, l:i so mu bili sreno udani. Na tern svetu si je postavli spomenik v svojih delih; na oneni sve- :u naj mu pa sveti večna Inc. Zaluiočim )stalim naše najiskrenejšc sožalje. Uinrl ,(e v Gorici včeraj ponoči ob 2. iiri g. Karol P i c li, glavni blagajni- car "Monta«. Pogreb bode jutri ob 2. uri pop. N.p. v m.! t Ivan Alurnik. \' soboto je v Ljul> jani umrl cesarski svetnik Ivan Mur- iik po dolgi bolezni v 75. letu svoje do- be. Pokojnik je bil tajnik trgovske in brtne zborniee v p. in vee easa tudi dcželiii odbornik. Bil je v svo.'em živ- jenju veekrat odlikovan. Pokojnik '¦¦: :;.l velik dobrotnik siromakov, posebno )a. uhogih otrok {-""'ogrcb je bil včerai. N p. \- m.! Volitev v trgovsko zbornico. Vo- ilci naj takoj oddajo legitimaeijo in gla- sovnico organizatorjem. (jlaso\rnica mora biti podpisana svojeročno od spo- dej, t. j. zraven štanipilje. Za ženske mora podpisati kak nioški, ki jiin poitia- ga voditi obrt, in sicer s pristavkom »kot poslovodjau. Volilci in agitatorji, ne odlašajte z odpošiljatvijo niti en dan. Protestujemo odločno proti temii, da je c. kr. volilna komisija razposlala pomanjkljiv pouk in vrhu tega vse v italijanskem .'eziku. ki xix večiua sloven- skih volilcev ne razuinc. C. kr. komisija je s tern kršila zakon. Ne dajte se oslepariti po laških agi- tatorijh, ki vam z laz'o lioeejo izvabiti glasovnice. Pokažite jim'vrata, kajti s tern, da bi celo Slovenci volili Italijane, bi še naprej kopali svoi lastni grob. F- ncga laškega priganjača. ki je ukrade! glasovnico, zc zaslednje sodnija. Goriški tramvaj. Pišejo nam: V zadnji številki stc poroeali o dogod- kli, ki prica o veliki narodni zagrizeno- sti tramvajskih lislužbencev. Ti gospo- dje so sicer laliko zagrizeni ircdentovci toda vprasamo, kaj |)ravi k temii pokli- cana obrtna oblast? Tramvaj je vend.ir od držili/e *"koncesiionarano podjetje! Ali bodo vladni organi trpeli tako šika- niranje in poniževanje nasih ljudi? Poslanec Fon v Biljali med svojjimi volilci. V nedeljo jc imel v Biljali po- slanec Fon politični shod, katerega sc jc udclezilo 250 301) poslušaleev. Shoe sc je vrsil pri Solarju. (i. poslanec v govoril o rncdnarodnem polozaju, o dr zavneni zboru, o clrzavnili in dezelni!1 financali, o gospodarstvu v deželi in o cirugili aktuelnih zadcvali. (jovoril ie lad 2 uri. Volilci so ga poshišali z na- »cto |)ozornostjo. kar jc lep dokaz, ka- ko je naše Ijudstvo politično zrelo in cako pazljivo da zaslednje časovne do- iodke. Shod se je vršil v uajlcpseti re- lu. Volilci so izrazili žcljo, da bi se ta- ki shodi veekrat vršili. Sredozimci so v deželi, to je svet- liki dne 20. 21. in 22. januarja. Sv. Bc- stjan, Sv. Neža in sv. Vinccncij so zna- ni povsod pri uašeni Ijudstvu po svojih H)sebnih priprošnjah. Kinet šteje sedaj polovico zimc, ker se ne ozira na kole- dar, kjer zaene zima 21..dec, ampak v laravo, kjer začne navadno malo prej. \' hribih prerokujejo te dni hude zamcle n plazove, vinorejec pa se veseli tell dni le, ako so sulii in jasni, ker te dn? ¦juje dobi trta prvi «ok in le ako je sv. 'Boštjan suh in lep, sc obcta na jesen )bilo pridelka. Divjacine se je v I. 1912 uvozilo v (iOrieo in sicer: 700 zajeev, 31 srnja- kov, 335 fazanov, 440 jercbic, 29 prc- KÜc. 19 ptic iz mocvirij in 1 kljiiuae. Skupno 1555 komadov. Oobe. V 1. 1912 je bilo na goriški trg prinesenili 8213 kg gob. 250 kg jc bi- o konfisciranih, ker so bile gobe po- \varjene, in ^ kg, ker so bile strupeue. Naknadni nabor sc jc vršil veeraj v (jorici. Naborni komisiji se je pred- stavilo 8 mladcničev od katcrih so bili potrjeni. Napad. Neko noč mitioüh dni je ncznanec na ccsti napadcl dninarja tir- nesta Rusjan, ko se jc ta podajal do- mov, ter ga preccj težko ranil. Rusjan se je moral podati v bolnisnico ifsmilje- nih bratov. S stopnjic je padel v svojeni sta- novanju Hektor Lelxni iz Qorice tei si pri tern hudo |)oskodr\al lice. Leei se v bolnisuici. Statistika goriških sodnijskih za- pcrcv 1. 1912. V 1. 1912 so imeli goriški sodnijski zapori siedeci pronict: V prc- iskovalneni zaporu: nioski ostali od I. 19] I <\ vstopilo iili je 249, izstopilo 244, koncem lcta ostali 13; zciiske: vstopile 22, izstopiie 21, ostala 1. Obsojenci za- radi zlocinov: nioski ostali od I. 1911 54, vstopili 210, izstopili 239 ,osta!i 31: ženske vstopile 15, izstopiie 13, ostali 2. Obsojenci zaradi |)regreškov: uioški ()>t','i od 1. 1911 8, vstopili 772 .izstopili 7()4. o.'taii 17; zenskc: ostiili od I. 1911 2, vstopile 140, izstopiie 139, ostale 3. Od policijc je bilo 723 kaznovanih. Iz- gnancev jc bilo 111. Zaradi finaneni'i prestopkov je bilo kaznovanih 5. Potrjena obsodba. Korminsko o- krajno sodiščc je svoj čas obsodilo po- sestuika Antona Jcrmana na 30 kron giobe, ker je vlil veliko niiiozino vode v en sod vina. Vino so mu tudi zaplenili. Jernian je nato rekuriral. Okrožno sodi- šče pa je zavrnilo Jermanov rckurz ter potrdilo prvo razsodbo kakor tudi kon- fiskacijo viua. Zaradi prodaje pokvarjenega me- sa je bil obsojen od tukajsiijcga okrož- ncga kot kazenskega sodišča trgovec Andrej Čcrmclj iz Ooricl1 na 7 dni za-' pora. Aretacije. Aretirali so 72-letnega pf).1Lstnika Ivana Vogrič iz Cerkna za- radi pretinravnega čina. Zaradi tat- vin:j pa je bil aretiran 24 Ictiii Avgust Jevšeek iz Bat. V jamo ie padel v pijauosti Ivan l.avrenčič iz Opatjcsela ter zadobil pri tern notranje poškodbe. T>rcpeljali so ga v goriško bolnišnico. Nesreča pri delu. Ivana I:'eeek iz Budaitj jc zgrabil slroj v ajdovski pre- cülnici pri delu za desno roko ter mu jo preccj poškodoval. Sedaj sc nahaja v tukajšnji bolnišniei. Izbris tvrclke. Iz trgovskega regi- stra jc bila izbrisaiui tvrdka Rodaro in Povodnik v Mirnu. Furlanska železnica jc prišla te dni zopet na duevni red. Dunajski listi ])¦¦;- ročajo, da je vlada v uačrtii lokalnili že- lcznic izpustila zvczo Ciorica-Cervi njan, kar laškim zastopnikom sevc sek, ki pride proccntno na italijanski mirod, porahljen že 11a juznem Tirol- skcm, kjer je vedno več potrcb. Sieer ie baje niinisterstvo proti tcj furlanski progi, kcr bi bil poteui Trst kolikor to- liko oškodovan, ker bi promet §el po- tem iniino Trsta v Italijo. Italijani baK upajo iia pomoe in podporo od strani nemških poslancev. Nova prcmetna zveza. S 1. julijeiu iiamerajo uvesti avtomobilsko zvezo med Koniiinom, Cedadom in mestccem Tarcento. Samonior mornariškega podčastnika. Krogla zadela neko deklico. V nedcljo oh 5. nri popoludnc je v Trstu, ulica Fe- lice \enezian, eskortirala nioniariška patrul.'a 21lemega inornariškega pod- častnika Ivana Bedeudorfer, dotna z Diiuaia, ua torpedovko. na kateri jc bil ukrean. Nakrat pa je potegnil iz pasa repctirko »Browning« ter sc ustrclil v desiio .scnuc. Medtem ko jc padcl nez.a- vestcn na tla, pa se jc začul na naspro tni strani ulicc ženski krik: »Mati mo- ja!« Yskliknila je to 23letua sluzkinja Ivanka Miklavčič iz Poljau in sc zgru- dila na tla. Kroglja uanireč, ki jc ški skozi glavo Bedeudorferja sc je urinila nato V.iklavčičevi v levi bok ter obti- eala v iijcneni truplu. HedeiHlorfcrja in deklico so prctiesli vsakega v eno Iiis- iio Yjzo ter poklieali zdravnika z resil- nc postaje. Smrtonosna kroglja jc prc- bila Bedcndorferju lobanjo ter izskočila iz glave pri levem oeesu, nakar se je poiskala drugo nedolžno žrtev \- Mikla- včicevi, ki je ravno si a ondot z neko prijateljico niiino, vcselee sc prostega poldne.va.' Miklaveevo so pre- pcKali v bolnišnico, kjer so jo takoj.o- pcrirali. Njeno stanje je nevarno,. a ik- brcznpno. Bedendorferja so prepeljali pa \- vojasko bolnisnieo, a je medpoto- ma izdalinil. Bedendorfer jc bil zn;»ü kot .'ako občntliiv mladenič. Zadnji eas je imel v sluzbi neko neprijetnost, ;<;•.- radieesar je zapustil svojo ladijo. Iskali so ;.{a. kcr je manikal že dva dni. Našli so ga, a ne privedli nazaj na ladijo. Poskušen satnomor vojaka. 22lctui prostak rischel, službujoč pri .-52. peš- polku \' Trstu, a donia z Ogrskega. si jc z brivno britvijo v sainoniorilneni lianieiiü prerczal vrat. Prepeljali so ga v vojasko bolnisnieo, kjer jc veeraj po- noei innrl. Vzrok tega koraka je baje neko žalostno pisnio, ki je je dobil iz domovine. Pcdjiora vpoklicanim rezervnikoni in nadomestniin rezervtiikom. Vojni mi- nister jc določil, da sc bode izplaeevala pödpora vseni rezervtiikom in nado- inestniin rezervnikoin, ki so poklieani Pc- iia, otroci, brat ali sestra), kateri naj sc izpiaca podpora. - Kardinal Najjl obolel. Z iHmaia se poroča, da kardinal nadškof dr. Nagl preeej resno obolel. Sv. Oče bo izdal eneikliko, pi po /iva vsc katolieane. da naj slovesno praziiuicjo zmago Konstantina 1. 312. Strah pred vojsko. Iz Ogrskega poroeajo: Beltinski žandarji so v zatl- njein časn prijcli miiogo beguncev, ma- djarskili fantov, kateri so pri bistrič- kein hrod» lioteli prekoračiti ogrsko nicjo in pobegnili v Ameriko. Vsi ti be- Runei izjavljajo sami, da so iz strahu pred vojsko hotesi zapustiti svojo do- movino, da bi sc na ta naein izogniii vo- laski slnzbi. Stevilo teh prijetili begim- cev je tako narastlo, da je orožništvo trebalo ojaeiti z vojaštvom, da sedaj la- Žje izvrsujc svojc posle. Za 25,000.000 K biserov, ki so bili shrairjcni v več zabojili, je bilo ukradv- nih na varaždinskem kolodvorskem p<>- stnein uradu. Kot osiiniljenea so areti rali enega kontrolorja in poštnega sltigo. SOietnico poljske ustanove, ki je bila I. 1863., bodo proslavili j^ališki Vo- liaki v tem letn. Vršile se bodo raznc |)rircditve, kojili dobieek se bo vporabil za spomciiik iidelezeneem punta. Uzoren stavbeni red za niaitfša in \ eeja mesta, za trj^e in posebno indu- strijskc kraje lioče prirediti minister- stvo javnili del. Minister Trnka je drii naloK, da stopi niinisterstvo v zvezo z dezelnimi odbori, da se tako na pod- la^ci raznili razsodb, skušcnj itd. zberc material, kateri bi bil podlaga uzornc- nin stavbenenin redn, kateri je za neka- tere avstrijske kraje naravnost potre- ben. Nam se zdi. da bi pri nas v (iorici bilo kaj takcjja še posebno na mestn, kajti mcuda kmaln nikjer tako nc kva- rijo lepili ulie kot ravno v našeni mestn. Nove obleke za orožnike. Zaeet- kom ianuarja so izroeili orozniškini od- dclkoin nove uniforme, da jih prcizku- sijo. Sluzbene uniforiiie, in siecr bluze in hlaee. so svitlosive, suknje, haveloki in eeladc so pa zeleznosive. ßluze so slične blnzani pebote z upo^njenim )\- ritnikom, hlaee so tako kakor sedame prikrojene; orožniki, ki sluzijo v j{ora- tili krajih, dobe hlaee do kolena#z no- iro\'icami. kakršiie nosijo dezelni strel- ci. Kratck liavelok dobe vsi orožniki; ii<;siti ga bodo le v službi smeli. Seda- nie sablje se nadomeste z lalikimi ka- valerijskimi sabljanii .Mcsto sedanic^p bajoneta dobe orožniki briniran bajo- net. Paradna uniforma in distinkeije so ne izpremene. 24urua dcločitev dnevneKa časa. Švicarski zveziii svet je sklenil, da u- \ edc pri prometnili zavodili štetjc dnev- nib ur do 24, kakor je že uvedeno v Ita- l:ii. Praneiji in Španiji. To se bo zijodilo pa le, ako namera\ajo tako uvedbo tudi v Avstriji in na Neuškeni. \' to svrlio so dobila poslaništva na Dunaiu in v [jerolinii poziv. naj priencjo tozadeviu1 p(:s\etovanja. da se z novim štetjem pričnc že s 1. oktobroin 1913 ali pa s 1. liiaiem l(il4. Interesirani krogi imajo u- luiiijc, da se boilo pogajanja vspesnn ! az\'ila. Časopisje je svetovna velesila, to se jc vcčkrat povdarialo. Znani laški katoliški list »Civilta eattoliea« ic po- novno zaeel razpravljati o tern vpra- šanju in povedal marsikatcro prav lepo in krepko misel. Casopisie je nujno po- trebno za nase ease .kajti dandanes so druge razmere kot so bile nekdaj. I'o- trebno ie pa se posebno dobro easopi- sje, ker Ic tako deluje v korist in bla- g'injo ljudstva, za katero pise. Teg.'i mnenja smo bili tudi mi od nekdaj in za- to nas jc niarsikdo že nalirulil. Toda te- gn se ue ustrašiino. Krepko grenio na- prej, uioralna in posvetna lilaginja na- šega naroda nam je bila vedno in n:ii;i bo tudi nadalje nasa zvezda voduiea. Človok ni opič/eaa rod»! \' nSlov." eitaiuv): Listi iioroeajo, da je slavni a- Tneriški fiziolog profesor Carrel, ki ie nedavno dobil Nobelovo nagrado, o pri-- liki nekega ziianstveuega zborovania \- New Yorku izjavil, da jc na podlagi fi- ziologicnili in kirurgicnih preiskav ne- |)obitno dognal, da elovek nikakor nc iz- vira iz opiciega plemeiia. Harvinova teorija, ki jc za laika tako laliko |iojinli;-- va, jc s stališea eksaktne vede popolno- ma ncvztlržna. Svoja izvajanjaje pro- ftsor Carrel podprl z uspelii svojili pre- iskav. Pouovno je bil poskiisil, da bi dele opiejega organiznia prcsčidil iut človcško telo, tako ua primer pri tran- splantaeiiah kože, vendar se um ni iiik- clar posreeilo doseei kakega oei\;idnega uspelia. Nasprot:io so se pa take trau- splantaeije s presieev. psov in dnig'M nižje stojeeili z.fx'ali ua cloveka popol- iionia posrccile. To je dokaz, tako sklc- pa profesor Carrel, da je ves cclični sc- stav eloveka tako oddaljeu in v svojem uaraviiem nstrojstvii tako razlieen od opiejega, da o kakcm sorodstvu abso- lutuo ue more biti npbenega govora. Zrakoplovni jubilej je bil due U. t. m. Ta dan je prcteklo. naiurcč pet let, odkar je prvič letel po zraku pred za to zbrano komisijo znani letalee Farman in je tako dobil prernijo 50.000 kron. Premoga se je nakopalo v Avstriji leta 1912 eez 400 miljonov kvintalov. Crnega premoga se je nakopalo namree 155,911.1.^7 kvintalov, rujavega pa 264,870.049 kvintalov. Na vislice je bil obsojen due is. i. in. v Ljubnu ua Štajerskem Dominik Polz, ki je svoj eas zavratno unioril tr- govea Sehwarza in njegovo truplo razsekal na drobne koščeke. lorotniki so vsa tri \ prašanja potrdili z 12 da, na kar je sodni dvor izrekel svojo ob- sodbo t. j. smrt na vislieah. Ricciotti Garibaldi o Italiji. -Vcn- kov«( poroča, da je imel njegov poro- eevalee interviev z -'generaloni« Ric- ciotti (iaribaldijem, v katerem ic dcjal ^general" med drugim: »Italilanska di- plomaciia \r balkanski krizi podpira naj- liuišcga sovraznika Mvrope, pangerma- nizem. Samo zaradi s\oiih zavcznikov boee italija, da bi Kgeiski otf)ki ostali Turčiji. In samo zaraditega tudi ni pod- pirala Srbi."e, eeprav je bila njena dol- žnost. Italiianska politika pomaga. k ustanovitvi ravnotežia, od katerega bo- do imeli dobieek Nemci. Ce bi se Italija zvezala z Rusiio in .lugoslovani, rnogia bi izsiliti razorozenje. Kar se tiče vpra- šania. ali so balkanski narodi rnožni u- stvariti živelj napredka. odgovar'am, da so zniožni kakršnegakoli napredka. samo ee jim da Pvropa mir.« OrobHnice. Prestolonasrlednik Franc Ferdinand in kondukterjev sinček. I )ne 24. dccein- bra pr. I. popoldne je prišel v Mayerje- \ro kniigarno na Iiiniaju priprost mo?. - sprevodnik clektricnega tramvaja — s svojim malim sinkoin. da bi mu kupil kniigo s podobanii. Ko so prinesli n- sluzbenei kup kujig, se je zaeela izbira. Maleek ie z žareeinii oemi opazoval kujige s krasnimi podobanii, ki jih jc drugo za drugo jeinal oee v roke in zo- pet polagal na mizo — ^rse je bilo pac predrago za revnega trainvajskega u- službenea. Tedaj pa vstopi visok Cast- nik s svojo soprogo in veli prinesti ne- kaj knjig: med tem pa opazuje rnalčka in njegovega oeeta. Brž je spoznal po- ložaj. vzel veliko lepo knjigo s podoba- nii, jo pokazal deeku in rekcl: -(ilci, mali. tole kniigo ti kupiui jaz za tvoi* P-ožič. To ti prinese Ježuseek po uieiii!¦¦ S svetlimi .nrorcčuiini oemi. ira pogli.- da mali in vzklikne: »Prosini, prosim'^ Nie nianj kakor mali, je bil preseuetvn oee. ^Zalival.aiiem se tisoekrat prav lc- po. gospod general!.« je rekcl toplo. — Yisoka daina ic med tem izrocila kujign malemu in ga sireliljaie vprasala: ¦•-Mi s'Oznas tega-le gospoda. ki ti jc da! knjigo?(. Mali jc odtnajal z glavo, ocj s,. jc pa v zadregi opravičil: »Nc po- ziiamo gospoda!« • -»Prestolonaslcd- iiik ie«, ie rekla nato \isoka gospa in pristavila: "Zapomui si.mali, postani po- šten mož in dober Avstrijee!« Prcdno sc jc preseueeeiii kondukter zavedel. sta bila prestolonaslednik in njegova Yi- soka gospa že zunai. Koliko merijo jugoslovanske /cui- Ije. Slovenija meri z Istro vrod ,W.00u kv. kin. lirvaško kraliestvo 42.000. Dal- maeija 12.000, Ogrska (južiii del) 20 tisoe, Hosna in Hereegovina 51.000, Sr- bija 4N..W0, Crua gora ().5OO, Bolgariia %.5()0, jugoslovanske zemlje v uekda- iiji Tureiii 110.000 kv. km. Vsch .lu- goslovanov je 10,570.000, vrhu tega jin biva se 2 juilijoua raztresenih po svcti.i. Katoličanstvo v Ameriki sc ic po 1 seJaujiin papežem, ki vlada katoličane sele 9 let. jako razvilo. Llstanovilo sc je r\S uovib skofij, 4 opatije in prclatiue. IS apostolskili vikariatov in 40 apostol- skih prefektur. Velikcga sleparja so zaprli ua Oger- skem v Budapešti, nainrec nekega lgn. Pallosa, ki je kot podjetnik pri raznili železuieah osleparil baje eez 10 niiljo- nov kron. Zivel je kot velik gospod, a ie povsod računal le s ponarejenimi ak- eijami. Svobodne razmere vladajo v Ame- riki, kjer se zakoni lahko ločijo kakor s^ komu poliubi. IJridejo ljudje par let sku- paj, imajo par otrok, pa gredo spot vsak svojo pot. To je prav liberalno u- rejeno in tudi pri nas bi hoteli nekater? imeti take blažene razmere. Kam bi prišlo potem družinsko življenje, to si lahko misli vsakdo, ki količkaj pozna svet in liudstvo. V zadnjih desetletjih je bilo v Ameriki samo v »Zdruzenih dr- žavah loeenih 1,850.000 zakonov in le na leto 1912 pride eez 100.000 ločitev. Statistika kaže 70.000 otrok brez sta- riše\' in brez pravega doma. Tako se pae ne goji in pospešuie liudska in na- rodna blaginja. naj pa liberalna gospo- da trdi. kar hoče. Mišja razstava je bila te dni v Ame- riki v Cikagu. kjer so spravili skup.ii baje na tisoče raznovrstnih mišjih vrst. Navradne mi.ši sploh niso nie stete, arn- pak le nenavadno velike ali pa prav majhne. Posebna redko.st so baje sibir- ske miši, katerih ie bilo pa jako rnalo. Za eno tako miš je plaeal nekov ameri- kanski bogataš baje 3O.dO(i mark denar- ja. kar je ])o našem mneniu na vsak na- ein nekoliko bedasto. Moč cele nemške vojske z bavar- sko in saksonsko vred. šteje sedaj 055.914 rnož. \ojnih koni je pa \' pruski arniadi 126.480. Gospodarsko. Živinoreja v izgubljenih viiajetih. Zmagonosno orožje Bolgarov. Srbov, in (irkov je pregnalo turško oblast iz skorai vseh njenili evropskih pokrajin. Izgublieno ozemiic. in sieer vilaieti: O- drin, Solun. Bitoli (Monastir), Kosovo (Skoplje) in Janina, o katerih se z goto- vosrjo laliko reee, da so za Tureijo za vedno izgubljeni, merijo 152.700 km2 in imajo 4.57.^.000 prebi\alcev. Na po- sameznc vilajete odpade: km- preb. Odrin .^.400 1.028.000 Sol u ii 35.000 1,131.000 Kosovo 32.900 1,038.000 Bitolj 2S.500 849.000 Janina 17.900 527.000 152.700 4.573.000 Najvceii vilajet je odrinski, a naj- gostejše naseljeu pa solunski. Prebivalei se peeajo veeinoma s poljedelstvom. ludustriia ie nekoüko pomembna samo v solunskem vilajetu. \" živinorejstvu stoje na prvem mestu ovee in koze. katerih se je leta 1910. v oznaeenili viiajetih uaštelo 10.310.754, za temi pride goveda, katerc se ie na- stelo 1.000.498 gla\ in na zadnjem me- siu so konji, osli in mule, katerih je bilo 537.845. Med poljedelskimi pridelki ie najznamenitejši tobak. ki se izvaža v \ se evropske države. Odrinski. solunski in kosovski vi- lajet imajo tudi za turske razmere še dosti dobre proinetne zveze, namreo ždezniskc; doeini uima 'janinski vilajet uobene želczuiec. \'se železniec evropske Tureije so dolge 1500 km. Proge so naslenje: Ca- ngrad-Mustafa paša. Bedrkiöi - Kirk Kilisse (Lozengrad), Burgas-nedeagač (Burgas na progi Carigrad - Mustafa Pasa). Feredjik - Soluu, Solun - Mitro- viea, Skoplje - Ristovae, Solun - Bitolj. Letui pridelek evropske Tureije se ceni: pseniee na 8.700.000 stoto1 , ječ- mena 3.800.000 stotov; rži 2.200.000 siotov, ovsa 1,300.000 stotov. Tobake* se je 1. 1911. izvozilo samo iz Soluna, Kavale in Ksanti okrog 12 milijonov ki- logramov v vrednosti nad 24 milijonov frankov. ^Slov.« Zaslužki rudarjev na Kranjskem so v zadnjih letih se preeej visoki. V Idriji je lansko leto izplaeal erar delaveem 1,131.043 K, kar znaša na 1132 delaveev po 990 K na osebo. Poleg tega dobe še drva in žito. V litijskein rudniku pride priblizuo 930 K na osebo. Kranjska in- dustrijska drii/.ha plačuje svojini delav- cem okoli 1 KM» K na leto. Tudi v Ko- čevju pride na vsakega premogokopa ccz 12fM) K na lcto. Na Stajerskem so razmere v nekaterili krajih dosti boljsc, posebno pa v Laskeni pri Celju, kjer jo dobil vsak dclavec čcz JD00 K. Zivinska jetika ie tudi z;i Ijudi iako nevarna. ker je nalczljiva. Zdravuiki so do^nali na zadnjcm kongresu v Ri- niu. da je bilood 1()OO slueajev skoro 9' ' živinske jetike. Posebno se širi ta bo- Iczen po surovem mleku. Knjigofržfvo. »Mašne obhajilne in druge moütve za solsko mladinoo. \ -Nurodni Ti- skarni« v Qorici je izsla in se tudi rav- notam dobi mala knjižica z gorenjim naslovoni. Ysebina kitjižiee je najpri- mernejša za solsko niladino. Mnogi o- troci Rredo k sv. niaši navadno brez vsakega pripomočka k molitvi in se tu in tain nelepo obnašajo v cerkvi. Temu bo odpomogla gorioinenjena knjižiea. Dosedaj pa tudi nismo inieli take male otroške knjižice s tako lepo vsebino. Za "Šolskodomskou niladino v (lorici je kniiziai obvezna. 2e ninogi verotici- telii / dežele so naroeili po več izvodov te priliubljene kniižiee. Knjižica stane !<• \ in. PriporoČamo! »Cesčenje presv. Rešnjega Telesa«. Ker je že skoraj v vseh dutiovnijali upe- liana "L r a Č e seen j a«, pri kateri se molijo tnolitve iz kniige »Yecna moli- tev«. je založila »Narodna Tiskarna« v (iorici na priporoeilo mnogih duhov- skih uradov in z dovoljenjem knezonad- škofijskega ordinarijata v (iorici bro- Surico ,v kateri se nahaja "Hruga ura« iavnega češčenja presv. R. T. Ker mno- gi si ne morejo nabaviti knjige >A ecnu molitev« vsled visoke cene jitn bo slu- žila ta brošurica iako dobro. Dosedaj sv tekii enega leta) se je razprodalo 10.000 izvodov te brošure. — Cena brošuri 10 vin. komad. Pri večjem na- ročilu znaten popust. Vojska na Balkanu I. 101 J. Peti in šesti sesitek tega prezaniiui\ ega dela. za katero se najsirša javnost nad vse zaniuia, sta objednem izšla v zalogi • katoliske liukvarmv v Ljubljani. Ta dva posebno pa priliodnji sešitki se bo- do odlikovali po zanimivili slikah voj- nih pozorišč in vojnih dogodkov. Na- daljui sešitki izidejo zopet \' rednili te- denskih presledkili. Temeljito znanje pi- staeljev strokovnjakov jamei za trajno vrednost tega dela. Naročniki se laliko še vsak eas prijavijo, nakar se jim do- pošljejo 7.C izišli sesitki. Bolgari in Srbi vzor treznosti. Slovenec dr. iWavricij Rus, ki je bil za easa vojske kot zdravuik na Balka- nu, opisuje Bolgare in Srbe tako-le: Nekaj posebnega je pri Holgarih trez- nost. Sploh pri Srbili in Bolgarili ni pi- jancevanja. \ Belgradu se ie zgodil slu- eaj, da se je neki voiak opil Ko so ga gnali vojaki po ulici \- vojasnico, so Iju- dje pljuvali za njim in se zgražali naJ tern, da se srbski voiak tako izpozabi. Treznost ie cna najiepsih lastnosti Sr- bov in Bolgarov in lahko rečenio, da ie ta treznost nmogo pripomogla njilio- vim velikim uspehom. \ celi boluici nismo imcli niti kap- liice viua ali kake drugc opoine pijaee: bila bi tudi popolnoma odvcč. ker bi bolgarski voiak vžival alkohol k večje- inu - za kazen! Tudi na bojišču uiso dobili voiaKi nikakili opojnili pijae. Zato so bili tako vztrajni za najveejenapore. Iz tega se vi- di, kako ie naše mnenje napačno, ko mi- slimo, da se moramo za vsako večje de- lo navdušiti z alkoholom in da morenio Ie v vinu najti pogunia za boj. Alkohol lahko človeka trenotno navduSi v resniei ga pa telesno oslabi in mil vza- ine vstrajnost in krepkost. Ko je dobilo par vojakov vročnico — sem predpisal nekoliko vina — toda ozdravela sta tu- di brez tega zdravila, o katerem mi- slimo, da nas naibolj krepea in zdrav?. Liudje. ki so prihaiali obiskovat ra- njence v bolnico. so prinašali s seboi doniače meso, kruh in cigarete. Meso in kruh so vojaki radi vzcli eigarete pa so prepuseali onim, ki so pusili. 0- pojnih pijač uiso priuašali. Tako telo, navajeno na preprosto lirauo in neoslabljeno vsled alkohola, more prenesti vse one napore, ki so jih r-restali bolgarski vojaki. (Znano je, da Tiirki ne smejo piti viua, pae pa pijejo /gauje. in so zato ninogo slabotuejši.) Tak zdrav narod, kakor je bolgarski, ima tudi krepke sinove; uasi ranjenci so bili nioenih |)ostav. žilavi in utrjeui, nikjer nikake niehkužnosti. Ti južni bratje naj so nam lep vz- gled. Kakor je obeudujemo v njih jiuia štvu, tako je tudi posnemajmo v njih kreposti, da bonio tudi mi vitežki In zmagoviti! Tran T3 L± A -v> f\ -»«"ilr priporoca svojo knjigoveznico v 60RICI nlica delta Croce štev. (>. SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIK1 »SOLSKEGA DOMA«! JOSIP BONÄNNI naslodnik T. Slabanja srebrar in zlatar v Borici ulica Morelli 12 odlikovan z zlato svetinjo se priporoca vsem čč. cerkveiiirn oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na doni. ^upujie samo dvokolesa „ALTENA", francoske vrste, ki so najitrpežnejši in najboljši bod si za na- vadno rabo ali za dirkev 1%T Šivalni strojiOriginal „Victoria" so na.jprakticnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno ši- vanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpe- žen. Puške, samokrese, slamo- reznic e in vse v to stroko spa- dajoče predmete se dobi po to. arniški ceni pri tvrdki Kerševani s Cuh, G 0 R I 6 A — Stolnl trg St. 9. Zastavlj vnica „Monte di Pietä" in z njo združena hranilnica naznanja s tem. da je danes umrl Djeni glavni blagajnicar gospod KAROL PICH Pogreb se bode vrsil v sredo dne 22. t. m. ob 2. uri popoludne iz hine žalonti v Semeniški ulici štev. 18, G OkICA, dne 20. januvarja 1913. Hisaje na prodaj v Mirnu ob cesarski cesti, pripravna za vsako trgovino, obrt ali tudi kmetijo. Hiša je last Cotič Rafaela, ki se nahaja v Ameriki. Oglasiti se je pri Cotič Arturu v Gorici, Riva Castello štev. 36. iiiiiiiiiiiiiiiiiiririiiiiiiiiiniiiiii Jakob Hiklus mizar in lesni t r g o v e c ü— v Podgori ^ na vottlu ieleniftet! mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, irna veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 33 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3 — 12 colov debele. Kolumbovo jajce za po- krivanje streh! Potom ženijalne izuajrtbe, ki se jo Patentirani strešniki „Ancora". napravi na navetlnih ^ladkih strešnikih (Flacb/icgel) se sodeže perfektno zvezo cele strehe. S patentiranimi „Ancora", strešniki pokrite strehe nudijo večjo varnost in trdnost kot vsaka drug-a vrsta strešnikov. Estetičen utis! Cene jako primerne! Priporočljivo za nove strehe ali pa za zaraenjavo starih streh tudi za bolj lahko strešino! m m flajboljša prlporočlla ! T^Iiu^zastop^tvozago. f\ 7o|a/i GorlCd, riški, tolminski in vipavski \J• Lj€X^\j\J Qosposka ul. 7. okraj ter za Kras: TELEFON 107.