DANES: »POGOVORI 61«: ! Mitja Kamušič: UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA PODJETIJ I FIZIOGNOMIJA DELAVSKEGA RAZREDA Vinko Mlakar: OBČINSKI ZBORI PROIZVAJALCEV Sobota, 8. aprila 1961 Štev. 14, leto XIX V OKVIRU Bilo je pred leti. Z novimi *edpisi je bilo uveljavljeno aielo, da bo vsak zaposleni TisPeval nekaj denarja prek ojega podjetja v poseben ‘od za gradnjo stanovanj. Se preden so se nabrala ''-dstva za prva stanovanja, t^0 začeli veliko razpravo o rn» ali je prav, da denar iz ,ej3a sklada uporabljamo iz-iučno za gradnjo stanovanj, ^ nič pa ne namenimo za manjši industrijski obrati in še kaj, je prišlo na sklad. Po-nekje več, drugje manj. Odstotek je tu in tam poskočil do polovice, v izjemnih primerih celo čez. Stanovanjski sklad v marsičem ni več, kar naj bi bil, pač pa nekakšen sklad za komunalne gradnje v najširšem pomenu besede. Upravni odbori skladov so bili tu in tam brez moči, da bi obdržali upo- »STANOVANJSKI SKLAD« SPET STANOVANJSKI SKLAD? okolice ob zgrajenih r°kih. Nič za šolo v novem nič za priključke na p-^trično omrežje in podobno. 0feih je bil predpis nekoliko penjen in stanovanjski . ad smo lahko uporabljali j 1 za tako imenovano ure-an3e okolja ob novih stano-Taiskih blokih. Nihče ni opo-*kal taki razumljivi spre-^mbi. ^ začetku smo sredstva upo-*tyali za resnično najnuj-,^e objekte ali naprave v 'Olici novega bloka. Morda ® Sl* za te namene 10 ali 20 Motkov investicijskih sred-s ev za stanovanja. Pozneje pa e odstotek povečeval. Mno-J 80 se namreč želeli otresti roi za potrebne nove investi-36 v novem naselju na račun ^n°vanjskega sklada. Grad-trgovskih lokalov, šol, j, ^formatorjev, vseh vodo-telefonskih, električnih L Pzljav (torej ne le priključ-. i*0)' asfaltiranje novih 'Jna razsvetljava, da, cest, celo rabo skladov v razumnem, dopustnem in upravičenem razmerju. Zato so izčrpali sredstva zelo hitro, ne le zbrana, marveč celo prihodnja. Stanovanj pa je seveda veliko manj, kot bi sklepali po številkah o sredstvih teh skladov. Ker je denarja premalo, naj bi zdaj kolektivi gradili stanovanja kar iz lastnih sredstev, oziroma naj bi prispevali nova in nova sredstva v te sklade. Kot da niso enkrat že prispevali in kot da nam ne primanjkuje toliko stanovanj, da je za gradnjo premalo i sredstev, iz skladov r{,Rastnih sredstev. Kar je bilo, je bilo, pravimo v takih primerih. Dogradimo torej transformatorje in asfaltirajmo ceste, ki smo jih že začeli graditi iz teh sredstev. Toda, ali ne bi kazalo, da bi uredili stvar tako, da bi »stanovanjski skladi« postali spet stanovanjski skladi? To bi končno lahko tudi zahtevali. MITJA ŠVAB RAVENSKI ŽELEZARJI IZPOPOLNJUJEJO OSNOVE IN MERILA ZA DELITEV ČISTEGA DOHODKA OSEBNI DOHODEK JE ODVISEN OD VRSTE (INETOJEV Pri ravenskih železarjih sem bil v gosteh prav tiste dni, pred zasedanjem osrednjega delavskega sveta. Ko so še razpravljali o osnutku pravilnika, kako ugotavljati in deliti osebne dohodke po ekonomskem učinku — po uspehu ekonomskih enot. Pravilnik o oblikovanju in delitvi osebnega dohodka, od vrednosti proizvoda in storitev, je namreč delavski svet sprejel že nekaj časa poprej. In prav tiste dni je bilo čuti še nekaj obrobnih pripomb. Zanimivo je, da jih niso izrekali delavci, temveč posamezni mojstri, in sicer redki člani kolektiva, zaposleni v administrativnih službah. Ta način oblikovanja in delitve Osebnih dohodkov namreč tem narekuje, da bodo morali svoje delo opraviti natančno do določenega dneva, pa ne samo dneva, pravzaprav ure. Zato da bo lahko kolektiv ekonomske enote razpravljal o svojih uspehih ali neuspehih, o stroških in da bodo lahko osebni dohodki zaposlenih izplačani v določenem roku. ka na posameznih delovnih mestih. Učinek, dosežen na posameznem delovnem mestu je samo merilo za individualni delež v skupnem dohodku ekonomske enote in ob skupnem dohodku podjetja. Vloga vodstvenega osebja v obratih ali v devetih ekonomskih enotah se je sedaj bistveno spremenila. Preddelavci in brigadirji, mojstri in oddelko- Tu so že lani v prvem, predvsem pa v drugem polletju, zbirali vrsto podatkov za kompleksni način nagrajevanja. Zbrani podatki so bili osnova za načela, ki so jih uvel j avali v letošnjem prvem četrtletju: — osebni dohodek se oblikuje in deli na podlagi delovnega učinka delavca, poslovnega uspeha ekonomske enote in končno, finančnega uspeha vsega podjetja, To osnovno načelo so še v pravilniku podrobneje razčlenili: — osebni dohodek posameznika je odvisen od zahtevnosti, teže, odgovornosti in pogojev dela, delovnega učinka, izmerjenega glede na količino, kakovost in izplen ter končno od kompleksnega učinka, ki ga doseže ekonomska enota z reali- zacijo in dohodkom, ter od učinka dohodka vsega podjetja; — osebni dohodek izračunan na podlagi delovnega učinka posameznika je le mesečni predujem. Končno je obračunan šele, ko so na razpolago podatki o gospodarskem uspehu ekonomske enote. Analitsko-plan-ski oddelek mora do 25. v mesecu opraviti obračun dohodka ekonomske enote in ga poslati le-tej v potrditev. UČINEK POSAMEZNIKA SAMO MERILO ZA DELEŽ V SKUPNEM DOHODKU ENOTE Iz teh nekaj načel je moč razbrati, da gre res za celoviti način oblikovanja in delitve osebnih dohodkov. V ravenski železarni poslej osebni dohodki niso več odvisni samo od učin- m ŽENSKI - SKUPNI POMEN Ali je žena res povsem enakovreden partner možu na delovnem mestu, v družbeno-političnem življenju? *D če ni, zakaj ni? Na ta in podobna vprašanja so poskušali odgovoriti v občini Maribor-Tabor, največjem delavskem središču mesta. nekdaj velja področje ža, občine Maribor - Tabor ?iŠČ ° največjih delavskih sre-Jfni mestu. Nagel razvoj javnih služb, trgovi-jg “nstva v Mariboru, vse aioj, v poslednjem obdobju ?°Van • ^bvalo zlasti na zapo-lih . te žensk. V občini Tabor f?00 , 0(1 12.800 že približno je tOf^P^slenih. V proizvodnjo ž6f^a 'ključema že vsaka dru- pPog? P^etnem perspektivnem 6tJio rnu naj bi v Mariboru ^^'tev- Rezerve moške ^or 6 so tako v mestu Sferni v ^bližnjem zaledju že Zaposlili približno 1500 ■ kčnpane. zato se bodo “a ^Poslovale žene. To pa “Jkobip ^nlo tako imenovani . Med?1 ^Poslene žene«. rfhierjj1601 sama zaposlitev ,hižbB„ vključevanje žena v % žiJ!°~P0btično in ekonom-?boju ten3 e, jim prav delo ob M se a? Pisarni otežkoča, da i Uriprizbeno-Politično in jav-i°-50o * v°vale. Med približno * Oih 'jfnami, včlanjenimi v Čj^ičnih ŠtVih in družbeno' Med v®Hl{jnjirni so zaposlene žene ' p manjšini. Nn^RNEM dela v- ^ U SE TNfc xtt ie ' or§anizacijah te ob-samo 2626 aktivnih in ^ deseturni DELAVNIK Površna analiza je ,fuŽbenna 80 zaposlene Pasivne zaradi raz- žene pre- obremenjenosti. Po končanem osemurnem delavniku, ko bi lahko vsaj del prostega časa posvetile družbeno - političnemu udejstvovanju, se zanje začne včasi tudi več kot deseturni delavnik v družini. Le petina zaposlenih žena v občini Tabor ima tako urejene družinske razmere, da lahko prosti čas uporabijo za razvedrilo ali za družbeno delo. Med njimi so večidel srednje in visoko strokovno usposobljene delavke, torej tiste, ki imajo večje osebne dohodke. ŽENE TUDI NA ODGOVORNEJŠA MESTA V prihodnje kaže ženam v večji meri kot doslej omogočiti, da se strokovno izpopolnjujejo. Na odgovornejših delovnih mestih se jim bodo dohodki precej povečali in »problem zaposlenih žena« bi se zmanjšal, ker bi laže plačevale pomoč v gospodinjstvu. Toda najprej bo treba razbliniti predsodek, ki marsikje še prevladuje, da so samo moški poklicani za visoko kvalificirano delo, za mojstre, tehnike ... Tudi tedaj, kadar gre za enako strokovno usposobljenost, ima marsikje moški — kdo bi vedel, zakaj — prednost pred žensko. V javni upravi je razmerje med zaposlenimi ženami in možmi približno 50 % : 50 °/o, na. vodilnih mestih pa žena skorajda ni Se veliko slabše so razmere v gostinstvu in trgovini. STANOVANJA NISO VSE Strokovno izobraževanje žena pa ni edina naloga, ki naj bi jo reševali predvsem delovni kolektivi, njihovi samoupravni organi in sindikalne organizacije. Gre tudi za konkretno pomoč zunaj tovarne. Graditi stanovanja še ne pomeni reševati problem zaposlenih žena. En sam primer: Tovarna volnenih in vigogne izdelkov ter Predilnica in tkalnica sta zgradili dva stanovanjska bloka, a v nobenem nista uredili prostorov za otroško varstvo med odsotnostjo staršev. Obe tovarni ^ pa zaposlujeta več kot 850/o žensk. Takih in podobnih, primerov je še veliko. STANOVANJSKE SKUPNOSTI DRŽE ROKE KRIŽEM Problemi zaposlenih žena pa so tudi problemi občine in stanovanjske skupnosti. O tem so začeli na Taboru čeprav razmeroma kasno, razmišljati. Skupno je v tej občini 4500 otrok, starih od 3 do 7 let, v varstvenih ustanovah pa jih je le 8 odstotkov, ker je za druge^zmanj-kalo prostora. Za pomoč v gospodinjstvu skrbe samo štirje servisi. Sicer pa stanovanjske skupnosti nimajo niti pregleda nad številom zaposlenih žena, ne vedo, koliko jih dela ponoči, koliko jih ima deljen delovni čas, koliko se jih po rednem delu ukvarja še z gospodinjstvom, skratka, ne vedo nič o potrebah zaposlenih žena. In vendar bi se dalo prav v stanovanjskih skupnostih z razmeroma skromnimi sredstvi urediti prenekate-ro vprašanje zaposlenih družin. Ne gre za to, da bi za žene organizirali neke vrste socialno pomoč. Dolžni pa smo jim toliko pomagati, kakor smo že rekli, da se bodo lahko nemoteno strokovno izobraževale, se usposabljale tudi za odgovornejša delovna mesta in si tako ustvarile boljše materialne pogoje. Gospodinjski servisi in otroške varstvene ustanove so konkretna oblika takšne pomoči. BOJAN SAMARIN Uspeh ravenske topilnice v minulem letu: prvič doslej 51.521 ton surovega jekla v letu dni vodje, skratka ves vodstveni kader v obratih in ekonomskih enotah, postaja s tem načinom oblikovanja in delitve osebnih dohodkov vse bolj in bolj organizator proizvodnje in vse manj tako imenovani »disciplinski« vodja. Njegova dolžnost je, da s svojim strokovnim znanjem omogoči sodelavcu, da bo svoje delo opravil čimbolje, kakovostneje, ob manjših proizvodnih stroških. To pa seveda terja tudi od njega samega večjo odgovornost in večje strokovno znanje. Trditev, da so v ravenski železarni uveljavili kompleksni način nagrajevanja, utemeljujejo že merila in osnove za ugotavljanje delovnega učinka posameznika. Osebni dohodek delavca ni več odvisen od formalne kvalifikacije in izpolnitve norme, to je količine proizvodov, temveč od vrste ostalih meril, ki vsaka zase vplivajo na ekonomičnost dela, na ekonomičnost poslovanja ekonomske enote in hkrati vsega podjetja. PET OSNOV ZA UGOTAVLJANJE UČINKA POSAMEZNIKA Dela in delovne operacije so v ravenski železarni kategorizirali. Hkrati ob tem so upoštevali potreben delovni čas za določene delovne operacije. Ekonomskim enotam je prepuščeno, da v okviru osnovne kategorizacije del, izdelajo še podrobnejšo kategorizacijo za konkretne delovne operacije v svojem območju. Osebni dohodek je zdaj odvisen od bolj ali manj zahtevnega dela. Dohodek podjetja nedvomno narašča, čim kakovostnejši so njegovi proizvodi in čim manj je izmečka. Razen tega pa je ob sedanjih instrumentih izredno važno, kako so izkoriščeni stroji. Vri ti elementi so upoštevani pri merjenju učinka posameznika. Za izračun osebnega dohodka namreč upoštevajo samo kose (.proizvode), ki odgovarjajo zahtevam in sandard-nim predpisom (po JUS standardih). Če nekdo po svoji krivdi izdela slab proizvod, mu ta ni vštet v njegov osebni dohodek, če je moč napako popraviti, mu pa vračunajo poprejšnje delo. Pri ugotavljanju osebnega dohodka je upoštevana le dopustna količina, izmečka. Osebni dohodek narašča, če je izmeček manjši (priznava se dodatni osebni dohodek do 10 odstotkov. Še dodatni osebni dohodek v višini 10 odstotkov je. priznan tedaj, če izmečka sploh ni). Pri delnem izmečku, ki je manjši od dopustne količine, je priznan le ustrezni relativni del dodatnega osebnega dohodka. Zato da bi stroje čimbolje izkoristili, so določene tako imenovane režijske ure, toda le za določen čas. S tem spodbujajo vsakega posameznika, da si prizadeva čimbolje ohraniti svoj stroj, pravočasno opozoriti strokovnjaka, da ga popravi, skratka čim bolje izkoristiti stroj in napravo. V ravenski železarni so ta načela deloma uveljavljali že v minulem letu. Izkušnje so jih (Nadaljevanje na 3. strani) pilllll!l!l!l!llllll!l!!l!llll!l!l!lllllllllllllllllllll!lllllll!lllllllll!llll!llllll!l!m ^Trrm NOVI INSTRUMENTI ZA RUDARJE — Kako pa to? Piha ravno toliko kot prej — piska pa bolj tenko! Karikatura: MILAN MAVER 7 dni f UUl v sindikatih LJUBLJANA: V gospodarskih organizacijah na področju ljubljanskega okraja so v zadnjih dneh začeli s temeljitimi razpravami o novih gospodarskih predpisih. V večini primerov obravnavajo položaj s perspektivnega stališča, kar je zelo pozitivno. Precej negodovanja v kolektivi je vzbudila uvedba prispevka od izrednega dohodka. Z njim so prizadeti zlasti rudniki. Le-ti imajo v Sloveniji v primerjavi z drugimi jugoslovanskim rudniki sorazmerno visoko produktivnost ter s tem tudi višje povprečne osebne dohodke. V precej težavnem položaju se nahaja Rudnik Zagorje. Njegov položaj otežuje še nesreča, ki je pretekli mesec zadela rudnik. Zaradi te nesreče je produktivnost v mesecu močno padla ter bo trajalo najmanj dva do tri mesece, da bodo prišli spet na normalno stopnjo produktivnosti. Okrajni sindikalni * vet Ljubljana je v zvezi z razpravami v kolektivih o novih gospodarskih instrumentih ugotovil, da v vseh tistih gospodarskih organizacijah, katerim novi instrumenti prinašajo večja sredstva, o tem s kolektivom zelo malo razpravljajo. OSS sodi, da to ni prav, kajti ob taki rezerviranosti ne bo mogoče doseči cilja, ki jih ti instrumenti imajo, to je, da bi tudi v teh gospodarskih organi-zacijah začeli delati za še boljše gospodarjenje. V večini gospodarskih organizacij se zelo intenzivno pripravljajo oziroma že sprejemajo nove pravilnike o delitvi osebnih dohodkov. Vendar se pri tem še vse preveč zgubljajo v razpravah okrog tarifnih postavk, manj pozornosti pa posvečajo izpopolnjevanju že obstoječih meril za ugotavljanje osebnih dohodkov posameznikov, Se vedno se čutijo tudi tendence za centralnim urejevanjem problematike nagrajevanja, čeprav imajo v marsikaterem podjetju že organizacijsko izpeljane ekonomske enote. KAMNIK: V Kamniku se po nekaterih gospodarskih družbenih organizacijah precej govori o tem, kako neupravičeno visoke osebne dohodke prejemajo zaposleni v Tovarni- kovanega orodja Kamnik. Občinski sindikalni svet se je za zadevo zanimal ter ugotovil, da so v tem podjetju v drugi polovici lanskega leta izdelali zelo preprost in stimulativen sistem nagrajevanja, po katerem je vsak delavec nagrajen od višine proizvodnje, ki jo ustvari ter od višine doseženega dohodka oziroma od zniževanja lastne cene. Z uveljavitvijo tega sistema je produktivnost v podjetju zelo narasla. Tako so v letošnjem prvem četrtletju dosegli ob istem številu zaposlenih za 54 "/o večjo realizacijo kot v istem obdobju lanskega leta, osebni dohodki so se povečali za približno 40 '/o. skladi pa za 291 Vo. Ti podatki kažejo, da so izplačani osebni dohodki upravičeni, ker so izključno odvisni od dosežene proizvodnje vsakega posameznika in doseženega dohodka v kolektivu kot celoti. NOVO MESTO: Konec marca je bila v Novem mestu seja plenuma Okrajnega sindikalnega sveta, na kateri so med drugim razpravljali o uvajanju novega gospodarskega sistema. Ugotovili so, da je na njihovem področju želo resno vprašanje Rudnika Senovo, ki bo — če hoče obdržati enake osebne dohodke — imel po izračunih 40 milijonov primanjkljaja. Naslednji 'problem v tem rudniku je vprašanje, kam dati T40 invalidov dela. To vprašanje je namreč posebno važno sedaj, ko uvajamo ekonomske enote. Dalje so na seji razpravljali še v problemih, ki se pojavljajo s podražitvijo prevoznih tarif zlasti v tistih gospodarskih organizacij ah, k.j er se veliko delavcev vozi na delo. Razpravljali so tudi o dviganju cen in o še nekaterih drugih vprašanjih. Do vseh teh problemov, iti so bili odprti in nakazani na seji, je plenum zavzel svoje stališče. KAKO BODO V RAVENSKI ŽELEZARNI UREDILI POLOŽAJ DELOVNIH INVALIDOV IN IZČRPANIH DELAVCEV? DELAVSKA ZAVEST je odplaknila suho računarstvo Dogodilo se je v trenutku. Vložek, na koncu razcvetel, se je zataknil. Stroj na nasprotni strani pa je z nezmanjšano močjo »vsesaval« razžarjeni trak. Pentlja traku se je zato vse bolj zoževala. Zataknila se je v varnostni kavelj med strojema kakor že tisočkrat doslej. Tokrat pa ... Varnostni kavelj je iztrgalo z betonskim podstavkom vred. Razžarjena pentlja železa je mlahavo zanihala po zraku. Opletla je valjarja po nogah in ta se je zrušil na tla kot izpodsekan hrast. Zdravnik v slovenjegraški bolnišnici je zapisal: Delovna nezgoda. Valjar Ravenske železarne J. K., star 19 let... opekline na nogah, zlom kosti... Odprti hlevi so na zadružnih in državnih posestvih vse bolj pogosti. Strokovnjaki se zanje navdušujejo, proizvajalci pa jih kritizirajo. Kdo ima prav? Slika je z zadružnega posestva Ihan Ta nesrečni dogodek ni bil vzrok, da so ravenski fužinarji tisti dan toliko razpravljali o delovni varnosti, o nezgodah, o položaju delovnih invalidov in izčrpanih delavcih. Mogoče pa je prav ta dogodek znova opozoril člane kolektiva, da sta delavska solidarnost in zavest nezdružljiva s suhim računar-stvom in enostranskim urejanjem tako bolečih zadev. Že dotlej je bilo v ravenski železarni nekaj odprtih vprašanj s tega področja. Pred letom dni so o njih razpravljali na občnem zboru sindikata in letos ob podobni priložnosti so ugotovili, OB OBČNEM ZBORU SINDIKALNE PODRUŽNICE TOVARNE DUŠIKA V RUŠAH Ostali so na pol poti Uspehi delovnega kolektiva Tovarne dušika v Rušah so nedvomno veliki. V dokaz tej trditvi zadostuje že samo podatek, da je bila v minulem letu vrednost ustvarjenega čistega dohodka skoraj 880 milijonov dinarjev, kar je za 17,8 “/o več kot v letu 1959. Veliki pa so uspehi tega kolektiva tudi pri obnavljanju tovarne, njenem razširjanju, in osvajanju novih proizvodnih postopkov. In čeprav je danes Tovarna dušika v Rušah šele na pol poti svojega razvoja, že lahko rečemo, da je eden najpomembnejših, če ne sploh najpomembnejši objekt mlade slovenske kemične industrije. K omenjenemu pa moramo dodati še res pomembne uspehe tega kolektiva pri dviganju življenjske ravni proizvajalcev, njihovo skrb za družbeni standard, razumevanje za težave vse neposredne okolice. In upoštevajoč vse to, je treba temu kolektivu izreči vse priznanje. Bržčas pa je res vredno pretehtati, kar je bilo ustvarjenega v preteklosti. Že zaradi tega, ker se v njej pogosto skriva pot v prihodnost. Zato je razumljivo, da je občni zbor sindikalne podružnice Tovarne dušika v Rušah dodobra pretresel prizadevanja kolektiva v minulem letu. Pravilno je. tudi zastavil oba osnovna problema, bistvena za ves nadaljnji razvoj tovarne, vsega kolektiva: nadaljnja decentralizacija delavskega samoupravljanja in s tem prenos odgovornosti za gospodarjenje na vsakega posameznega člana kolektiva, hkrati z dolžnostmi pa tudi pravica slehernega proizvajalca, da je njegov osebni dohodek v skladu z njegovim delom, njegovim gospodarjenjem. Ni sicer naloga občnega zbora, da do vseh potankosti pojasni, kako to doseči, moral pa bi vsaj odgovoriti, čemu se te zahteve še niso uresničile. Se posebno zaradi tega, ker so se tokrat že drugič zapored pojavile na občnem zboru sindikalne podružnice. Čeprav so člani sindikata le na prejšnjem občnem zboru ihgotavljali, da je za nadaljnji razvoj tovarne nujno, potrebna decentralizacija delavskega sa-mouprai&janja, pa se stvari v minulem letu niso v ničemer spremenile. Tako še vedno usmerja proizvodnjo samo centralni delavski svet. In upravni odbor je celo sklenil, da na svoja .zasedanja ne bo več vabil predstavnikov sindikata. Za obratne delavske svete pa je prevladovalo mnenje, da »nimajo pravih pristojnosti,« — In pravzaprav je v tem mnenju tudi nekaj resnice, nimajo pristojnosti, ker jim jih nihče noče dati. Tako kot ni bilo sprememb v sistemu delavskega samoupravljanja, tako jih tudi ni bilo v sistemu nagrajevanja. Plače je krojil tarifni pravilnik, sloneč na normah in dopolnjen s premijskim pravilnikom. In nikomur se ni zdelo vredno poiskati pravičnejši način razdeljevanja osebnih dohodkov, tak način, ki bi proizvajalcu zagotavljal, da bodo njegovi dohodki res v skladu z njegovim delom, ki bi ga vzpodbujal k boljšemu gospodarjenju tako v njegovi ekonomski enoti kot v vsem podjetju. In niti v prvem niti v drugem primeru ni prineslo minulo leto nobenih sprememb. Tako se nehote vsiljuje vprašanje, kje pravzaprav tiče vzroki za to. Kolektiv ni ničesar povedal o tem. Zato preostane le ugibanje o njih. Ugibanje, ki pa bržčas prinaša tudi nekaj resnice. Osnovni namen decentralizacije delavskega samoupravljanja je, da razvija iniciativo slehernega proizvajalca, da razvija v njem ne samo dobrega delavca, temveč tudi umnega gospodarja. Ali z drugimi besedami povedano, tisti, ki proizvaja, naj tudi gospodari. In prav v tem je ostal kolektiv tovarne dušika v Rušah na pol poti. Vzrok za to pa je lahko ali politična neosveščenost kolektiva, ali podcenjevanje samoupravnih organov ali želja nekaterih, da bi lahko povsem nemoteno u\'eljavljali svojo voljo, ali pa vsi trije skupaj. Pa naj že bo tako ali drugače, nekaj je gotovo: v prihodnje tako ne bo več moglo biti: ker je kolektiv na letošnjem občnem zboru veliko odločneje izpovedal svoje zahteve. S. B. da je ostal sklep o ureditvi položaja dela manj zmožnih sodelavcev deloma neuresničen. In letos so postajala ta odprta vprašanja vse bolj pereča. Pa he zato, ker bi v ravenski železarni naraščale nezgode. Tu je nesreč manj kot v drugih železarnah. Uveljavili so namreč tako imenovano nagrajevanje po enoti proizvoda in delitvi osebnih prejemkov po ekonomskem uspehu enot in sedaj so se našli nekateri suhi računarji. Ti so videli pred seboj le finančna vprašanja in ne človeka, svojega sodelavca, ki se je izčrpaval tako kot oni sami, ob težkem delu, da je bil nenehno v nevarnosti’ kot oni sami, nekoč pa se je primerilo, da je »razžarjeni trak koga opletel po nogah, da je drugemu liv ožgal, roko, da je tretjega stisnil stroj in podobno.« In takšni suhi računarji so že začeli sestavljati spiske svojih sodelavcev z imeni in diagnozami: P. P. ima tuberkolozo, J. J. je izčrpan, S. T. je delovni invalid. V našem obratu ne moremo na primernih delovnih mestih zaposliti 12 ljudi. Zato jih prestavite drugam. V našem obratu tehle 19 ljudi zmanjšuje gospodarski učinek ekonomske enote. Zaposlite jih v drugem oddelku............ Računarji so jih hoteli naprtiti drugim. Videli so le finančni uspeh in ničesar več. Doslej je bilo seveda lažje. Delovne^'invalide in starejše, že iznemogle delavce, izčrpane ob težkem delu, je vodstvo podjetja porazmestilo po posameznih obratih. Sedaj je res težko nekomu določiti, naj poišče delavcu iz drugega obrata lažje delo, ko lažjega dela pravzaprav nikjer ni in ko je od prizadevnosti in delavnosti vsakega posameznika odvisen učinek obrata oziroma ekonomske enote. Toda ali zato z njim na cesto? »Če bi iskali rešitev samo v takšnem premeščanju delavcev iz obrata v obrat, tako da bi jih naprtili drug drugemu na ra- mena, potem ne bi mogli z upravičenostjo trditi, da pri ^ sami upravljamo podjetje, da ? prizadevamo še bolj decentraa žira ti samoupravljanje.« Tako mi je dejal eden izi*1^ ravenskih fužinarjev, ko je ^ lagal, kakšne težnje se zad® čas pojavljajo in kako rili®«' te pereče probleme poslej diti. Sicer pa je bila to t®*. rekoč glavna tema občn« zbora sindikalne podružnj^ Glavna tema pravim zato, ^ je prav pri njej prišla do delavska solidarnost in ' in ne suho računarstvo. »Ce kdo, potem bomo biti prav mi tisti, mi člani ^ dikata, ki ne bomo dovolili; bodo starejši delavci zaradi »( črpanosti pri dolgoletnem zaradi tega, ker kot delovni > validi nimajo več enakih nih sposobnosti, zapostavlje^ slabšem položaju, kot so % doslej ali da za njih v 1,8 sredi ne bo več dela. Tako je bilo rečeno no nem zboru sindikata in ^ zane so bile tudi rešitve: ^ »Predlagam, da osnujemo ^ podjetju poseben sklad ifl . njega izplačujemo -nadomri1, tistim, ki so s svojimi *u gradili našo tovarno...« »Predlagam, da osnujelC, takšen sklad pri ekonom5*', enotah in iz njega izplačuj51’, nadomestila delovnim i>" dom in izčrpanim delavceiUi ne bodo prikrajšani pri* sVT° prejemkih...« In k tema dvema prak^: ma rešitvama so bili nanlZ še drugi predlogi. . . j)! »Dogodilo se bo, da 0° ^ delovnem mestu odveč ne sr jj j tisti, ki je manj izčrpan mLji je delovni invalid, temveč , j zdrav delavec. Zato razmik® že sedaj o snovanju grup ^ posamezna investicijska ^ Na primer: za montažo R&fi v novi valjarni in bodoči koU; niči, za montažo naprav el®1 peči in podobno« A »Mislimo tudi na preV1 ,, fikacijo naših sodelavcev. " naš izobraževalni center t® ^ loge ne bo mogel opraviti, |.| bodo obrati delali z roko v <0 , z izobraževalnim centrom • ^ | To je bilo nekaj konW^j predlogov, kako urediti P0^! izčrpanih delavcev in del0^: invalidov v ravenski želef8 ji) Če se do včeraj še nekater* računarji sestavljali spisk®* je odveč, koga naj premec drugo delovno mesto, so rešitve na dlani. Le uresm^ jih bo treba. Občni zbor jAjf kazal, da sta delavska ()' nost in zavest odplaknili sm1 p, čunarstvo. Odgovornost za odločitev in posledice Na področju kmetijstva nekateri organi delavskega samoupravljanja še niso dosegli potrebne samostojnosti. Družbeno usmerjanje investicij žal dostikrat zamenja dogovor nekaterih vodilnih tovarišev v občini ali okraju. DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20 novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni In odgovorni urednik MITJA ŠVAB CJREJUJE CTREDNISKI ODBORI DORNTK PETER, GAŠPERŠIČ SONJA, MAVER MILAN, TRINKAUS VINKO, VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ SUSTER List Iznaja v urednlSK) povezavi t »Radom- - Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2 poštni predal 313-VI. telefon uredništva: 33 722 in 30-672 - Račun pri Komunalni banki v Ljubljani št. 8uo-705/1 83 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina je* četrtletna 250, polletna 500 in letna 1000 din - Ust tiska CZP »Ljudska pravica - - Poštnina plačan« v gotovini Nedavno tega so se na nekem seminarju predsedniki delavskih svetov večjih kmetijskih posestev pritoževali zaradi gradnje odprtih hlevov za govedo. Navajali so vrsto razlogov proti takšnim hlevom: od močne bur-je na Koprskem in v Postojni, prevelikega blata, pomanjkanja stelje itd. do občutnega zmanjšanja mlečnosti krav. Navajali so primere, da morajo kupovati slamo za nastilj skoraj tako drago kot seno, da se je n. pr. mlečnost občutno znižala (v enem primeru od 11 litrov na 3 litre) in podobno. Toda kljub lastnemu prepričanju o nasprotnem. gradijo takšne hleve, češ da je takšna direktiva prišla od zgoraj. Dvoje vprašanj se postavlja ob tem: prvič, ali je kolektiv dolžan prevzeti investicijo, za katero bo plačeval anuitete iz lastnega dohodka, čeprav ni prepričan v njeno ekonomičnost, ampak- nasprotno, in drugič, kakšen uspeh si od takega investiranja lahko obetamo, če je kolektiv prepričan o vsem prej kot o njegovi pravilnosti in je že zaradi tega pričakovati na- sprotovanje kolektiva, podtikanje, potenciranje malenkostnih napak in podobno, vse z namenom, da bi dokazali zgrešenost investicije. Naš odgovor je v obeh primerih negativen. Smratramo, da je razprava o tem, ali je nekemu podjetju mogoče vsiliti določeno investicijo od zunaj, celo neumestna, ker postavlja samoupravnost kolektivov pod znak vprašaja. Delovni kolektivi sprejemajo svoj družbeni plan in zaključni račun samostojno, s čimer določajo i smer i količino tako lastne proizvodnje kot tudi potrošnje. Vsiljevanje povsem konkretnih investicij kolektivom od zunaj pa ne samo da krši demokratičnost oz. samoupravnost kolektivov, ampak ni sprejemljivo predvsem zaradi tega, ker ekonomske posledice takšne investicije (ugodne in neugodne) nosi prizadeti delovni kolektiv. Odgovornost za odločitev in za odgovornost posledice mora biti združena v osebi tistega, ki bo čutil posledice: tisti, ki bo zaradi zmanjšane mlečnosti imel manjši dohodek, naj odloči, kakšen hlev bo gradil. S tem se skupnost nikakor m . odrekla usmerjanju gospodarstva. Toda to usmerjanje ni administrativno, ampak se odvija v ekonomskih okvirih: z družbenim planom, z zainteresira-njem kolektivov za določene investicije z davčnimi olajšavami, s kreditno politiko, z olajšavami pri odplačilu anuitet itd. Tako se kolektiv odloči za neko investicijo na podlagi lastnega ekonomskega računa. Element demokratičnosti pa ni pomemben samo v odnosu do zunanjih činiteljev. Prav tako, če ne še bolj, je aktualen v odnosih znotraj kolektiva. Kolektiv, ki ni sodeloval pri sprejemanju investicijskih planov oz. določanju proizvodne politike sploh, se ob pojavih negativnih posledic napačne politike kaj rad postavi v mezdni položaj: obtožuje upravo podjetja, obtožuje zunanje činitelje, obtožuje gospodarski sistem itd. in od njih zahteva rešitev. Ob »zain-vestiranju« takšen kolektiv ne povzame zaključka, da je »zain-vestiranost« pravzaprav rezultat premajhne družbeno-politične aktivnosti kolektiva in je zaradi tega potrebno prevzeti tudi nastale posledice, ampak se obrne na skupnost in zahteva rešitev v širšem družbenem okviru (odpis kreditov, podaljšanje anui- jetij, ki gredo zavestno v s.^ investicije ob upanju, da 1* j/ skupnost naposled le mor3 magati; v glavnem pa gre da za mnogimi gospbd3rA^ načrti ne stoji kolektivna^,)«' vornost, če ne že celotne® lovnega kolektiva pa vsa*! t upravnih organov. Potreb mnogo dosledneje kot A/ združiti odgovornost za tev in posledice, in sicer t da bo kolektiv, ki je moral biti odgovoren za tev, nosil dosledno tudi ne odločitve nastale P°s (n. pr. če se jim zaradi P likih anuitet za določ® . čl zmanjšajo osebni dohod J / morajo zaradi tega odpu511 kaj zaposlenih itd.). ^ Temu pa seveda očitb^jjCj, sprotuje odločanje o inV jah mimo kolektiva in volji kolektiva, bodisi 5 ^ uprave podjetja bodisi 5 zunanjih činiteljev. Popravek V zadnji številki naš®^ / sta je prišlo v članku pr' posliti invalide« do pom0*0' j/ stavek četrtega odstavka 50 j)c vilno glasi: Tak način z3^ P tet itd.). Včasih so to zavestne vanja invalidov bržkone ^ znih pod- bil najboljši, ne pa naj5*® t'ktične poteze posameznih pod- ISKRA-bodoči kombinat Na seji občinskega ljudskega odbora v Kranju so te dni razpravljali o nadaljnjem razvoju elektroindustrije, ki ima od vseh industrijskih dejavnosti v kranjski občini največ perspektiv. Bodoči kombinat elektroindustrije bo imel 16.693 zaposlenih, 164.000 kvadratnih metrov tovarniških površin in 79 milijard bruto produkta letno. Da bi pridobili delovno silo, bo potrebno ukiniti nekatera industrijska podjetja, ki nimajo jasnih perspektiv razvoja. S prekvalifikacijo bodo te proizvajalce usmerili v take industrijske panoge, kjer jim bo zaradi specializacije proizvodnje in dobre organizacije dela zagotovljen boljši zaslužek. Tovarna Iskra je v zadnjih "^etih letih doživela velik go-“Podarski razvoj. Od 960 mili-jqc°X brutto produkta v letu 95o je vrednost proizvodnje do-eSla 1960. leta že 10 milijard toarjev. V zadnjih treh letih J® Iskra podvojila proizvodnjo. e uspehe je podjetju uspelo uoseči predvsem z iskanjem no-ranjih rezerv. Hiter razvoj P°djetja in vedno večja zahtev-ost trga pa sta narekovala komite spremembe tudi v orga-■uzaciji in specializaciji pod-^tja.. V matičnem podjetju v *tranju ni bilo več mogoče ob-^iadati številnih delovnih ope-7aci3, ki se zelo hitro menjajo, ato je podjetje napravilo debetni perspektivni načrt raz-,°ia, v katerem je predvidelo, a bo proizvodnja leta 1971 do-sgla 47 in pol milijarde prosta. Ker pa so se zavedali, da tega programa podjetje v Kranju samo ne bi moglo izvršiti, so predvideli, da bodo nekatere delovne operacije prenesli na obrate v Lipnici, Otočah, Šempetru in Novem mestu. Obenem je DS v podjetju tudi predlagal, da bi osnovali poslovno združenje za avtomatizacijo, z namenom, da bi konsolidirali elektroindustrijo v Sloveniji in seznanili gospodarske organizacije in širšo javnost z avtomatizacijo. Podjetje je napravilo nekaj resnih korakov v tej smeri, ki so močno vplivali na notranje stanje v proizvodnji. Tako je podjetje ugotovilo, da je za uvajanje avtomatizacije v gospodarskih organizacijah potrebno izvršiti več predpriprav, predvsem pa dobro organizacijo podjetja, stabilnost trga in surovinsko bazo. Nekatera elektroindustrijska podjetja v Sloveniji pa so kmalu prišla do zaključka, da bi bilo koristno pripojiti se k Iskri. Najprej se je za ta korak odločila Industrija za elektrozveze v Ljubljani, pozneje pa še Telekomunikacije, Elektrosignal in Tela. Tako je Iskra prešla na novo organizacijsko obliko, ki bo osnova bodočemu kombinatu elektroindustrije. Predvideno je, da bo kombinat elektroindustrije zavzel 164 tisoč kv. metrov tovarniških površin. Imel bo 16.693 zaposlenih, vrednost proizvodnje vseh obratov pa bo znašala 79 milijard dinarjev. Prednost združevanji je predvsem v tem, da. bo podjetje z specializacijo in dobro organizacijo dela proizvajalcem zagotovila dober zaslužek. Vse operativne funkcije bodo prenesene na proizvodne organizme. Razen sredstev, ki jih bodo organizacije združevale, za potrebne investicije, bodo vsa sredstva delili tam, kjer bodo ustvarjena, to je v obratih. V tem velikem kombinatu bodo združena vsa dosedanja podjetja elektroindustrije, nekatere organizacijske enote pa bo potrebno še zgraditi. Tako predvidevajo, da bo potrebno V Kranju zgraditi še 11.000 kv. metrov tovarniških površin na dvorišču dosedanjega podjetja, ni pa še povsem določeno, ali bo možno obdržati v Kranju obrat telefonije, ki naj bi zavzel 14.800 m2 KEMOFARMACIJA MED SCILO IN KARIBDO Trgovci ali distributerji? Po firmi je Kemofarmacija trgovsko podjetje in celo republiški monopolist v posredovanju domačih in uvoženih zdravil. V njenem poslovanju pa marsikaj ne diši po trgovini. Kateri trgovec se zavestno zalaga z nekurantno, lahko kvarljivo robo? In kdo od njih se sprijazni s tem, da vede draže plača blago kakor kupec, ki mu je namenjeno? Kemofarmacija je torej le na pol trgovsko podjetje, lahko bi pa bila v celoti, če... j pan za dnem razvažajo šo-j. ljubljanske Kemofarmacije ine kamione zdravil in dru-farmacevtskega materiala ySlrn bolnišnicam in lekarnam. saJ dvakrat tedensko so v Ma-, 0°ru, Celju, Savinjski dolini, r lekarne iz znanih razlogov šk Iriaraj0 velikih zalog. Lani so Upaj z železnico razvozili za Milijarde pošiljk, v skladih ehiofarmacije pa se je do kon-iori a nal3ral0 komaj šest mili-nov dinarjev. En sam nov ka- B..0n bi podjetju izpraznil blazino. NE TIČ NE MIŠ bi se šli v Kemofarmaciji trgovce, bi bil njihov fi-jLr^i. rezultat čisto drugačen. g0 Davljali bi dobro idoče bla-r, ’ ®a čimprej razpečali in de-Č6]!l °i se jim hitro obračal, k stn Ur ilh novi gospodarski in-naravnost silijo. To-l^Vr' bi rekli zdravstveni de-rojb če bi na primer razme-26* .majhne količine uvoženih tre *Vll razprodali dvema ali pa bila nar°čriikom (in to ne bi ge Velika umetnost!), vse dru-Pa Pustili na cedilu? Ali če kj j?1 imeli na zalogi insulina, kor m ne Prinaša drugega ka-ob čisk) izgubo, in seruma . čisto izgubo, in ser bruhu kake epidemije. bij, ^aht sPoda -Z 2abtevami dobrega go-^ariK?enia in mečl to Scilo in 'tofnari K'em°tormacija težko Najostrejša čer: predpisane cene tovJnVna tajnost je, da se naše hcisnpjg Pravil lotevajo najdo-Prodai Proizvodnje. Brž ko 8a Pr ^alce§a zdravila obtiči, jirp izdelovati. In tega Grosj.J. e ne more preprečiti. banie .pa morajo zalagati le-t tožnimi čaji itd. eve zdravstva se torej Pri zdravilih je pa druga pesem. Tu grosisti ne smejo naročnikov pustiti na cedilu, pa naj so predpisane prodajne cene tudi nižje od nabavnih (en-cjmorm, morfij) in naj je prodajni riziko še tako velik. Kaj bi pa počela zdravstvena služba brez zdravil? DRUGA ČER: MILIJONSKI ODPISI Z odpisovanjem zdravil, ki jim je potekla doba uporabnosti, izgube v Kemofarmaciji letno težke sto tisoče, čeprav so se založili z njimi tudi zato, da bi vsakogar izmed nas zavarovali pred raznimi epidemičnimi boleznimi. Ali ni to breme, ki jim ga nalagamo, vendarle preveliko? Z nekurantnim blagom si vežejo obratna sredstva, vsake toliko časa morajo vskladiščena zdravila laboratorijsko pregledovati, da ugotove, če se niso morda pokvarila in te analize niso zastonj! končno pa morajo sami pokriti še škodo, ki nastane z odpisovanjem zdravil. Nič čudnega, če so lani ustvarili samo šest milijonov skladov ob trimilijardnem prometu. KOLEKTIV SE UPIRA Predpisane cene se ob novi delitvi dohodka anahronistične. Če manufakturistom sproščamd roke pri marži, čeprav so njihovo blago ne kvari, čemu bi jih posredovalcem zdravil vezali? Iz strahu, da bi zaradi svojega monopolnega položaja v republiki preveč »navijali« cene? V Kemofarmaciji menijo, da jim to ne bi uspelo, ker bi jim lekarne in bolnišnice stopile na prste. Poiskale bi si solidnejše-ga nabavitelja v drugi republiki, zakaj plačniki lekarniških uslug — zavodi za socialno za-varovnje — bodo sklepali pogodbe s tistimi lekarnami, ki bodo najcenejše. Zahteva kolektiva po sprostitvi marž je skromna. Upravičeno bi zahtevali še več. Zakaj bi sami pokrivali deficite, ki nastajajo z odpisi zdravil, nabavljenih v našo skupno varnost, kakor so na primer razni serumi? V sedanjem gospodarskem položaju tega podjetja je ta žrtev nevzdržna. Tudi Kemofarmacija je dolžna skrbeti za višji življenjski standard svojih ljudi, za primerna stanovanja, letni oddih ipd., za vse to pa kolektivu zmanjka denarja, ker iz objektivnih razlogov ne more poslovati gospodarno. Čeprav bi jim marže sprostili in povrnili škodo, nastalo z odpisi, bi bila Kemofarmacija še vedno na slabšem kakor drugi trgovci. Kdo sprašuje uvoznike pralnih strojev, sesalnikov za prah itd., komu so jih prodali? Kemofarmacija pa mora pri deficitarnih uvoženih zdravilih poslovati kot distributer in jih deliti po razdelilniku, da ja ne bi bil kdo prikrajšan. Tuja zdravila namreč ne prihajajo redno. Toda o premajhni devizni kvoti, neenakomernem in nerednem dodeljevanju deviz ter zapletljajih v zvezi s tem kdaj prihodnjič. tovarniške površine. V zvezi s tem nastopi namreč vrsta problemov, kot so delovna sila, komunalne potrebe, prostor in ne nazadnje vprašanje investicij. Iskra sama namreč vsega tega nikakor ne bo zmogla. Že dosedanje razprave v občinskem merilu so pokazale, da bi se tudi ti problemi dali rešiti. Tako bi problem prostora in delovne sile začeli reševati na ta način, da bi ukinili nekatera industrijska podjetja, ki nimajo jasnih perspektiv razvoja. Vsekakor je treba pozdraviti to, da so odborniki občinskega ljudskega odbora, pa tudi nekatere družbene in politične organizacije povsem odkrito začeli razpravljati o nadaljnjem razvoju industrije v kranjski komuni. Zakaj bi še naprej dopuščali, da bi proizvajalci v nekaterih podjetjih, ki komaj životarijo, ostali v popolnoma neenakem položaju s proizvajalci v tistih podjetjih, kjer jim zaradi ekono-, mičnosti proizvodnje lahko zagotovijo boljši zaslužek. Nekatera podjetja že nekaj let le životarijo in bi bilo zato treba dobro premisliti, preden bi se odločili za investiranje teh podjetij. Tako je na primer »Zvezda«, kemična čistilnica in barvarna, zašla v komaj rešljiv položaj. Če bi hoteli rešiti situacijo, bi morali porabiti precejšnje investicije, ki bi poleg tega morale biti enkratne. V Žimo-preji v Stražišču je organizacija dela taka, da nujno zahteva reorganizacijo. Problematična so tudi nekatera druga podjetja, tako Špik, Puškama, tovarna Oven, ki je prenehala s proizvodnjo mila in je sedanje stanje tako, da se bo morala seliti iz mesta, dalje Roleta, za katero predvidevajo združitev z LIP Preddvor in so predstavniki podjetja že sami spoznali prednosti te združitve. V vseh teh podjetjih bo posebna komisija, ki jo je sestavil občinski ljudski odbor, ponovno proučila stanje, in ugotovila, kakšne so možnosti za razvoj teh podjetij. Seveda bodo morali pri odločitvah sodelovati tudi člani teh kolektivov. Če bo potrebno, bodo proizvajalce omenjenih podjetij preusmerjali v elektroindustrijo in v nekatere druge panoge industrije, za katere se je že doslej pokazalo, da imajo določene prednosti, to sta tekstilna in gumarska industrija. T. M. OSEBNI DOHODEK je odvisen od vrste činiteijev (Nadaljevanje s 1. strani) opozarjale, da je s tem sicer dana določena spodbuda za povečanje proizvodnje, izboljšanje kakovosti izdelkov in končno tudi povečanje izplena. Vendar so sodili, da s tem še niso upoštevani drugi činitelji, ki naj vplivajo na znižanje poslovnih stroškov, racionalnejše izkoriščanje surovin, energije, pomožnega materiala ter osnovnih in obratnih sredstev sploh. Zato, da bi'te činitelje, pomembne za čim boljše gospodarjenje, uveljavili pri oblikovanju in razdeljevanju osebnega dohodka, so se odločili, da je osebni dohodek, ugotovljen na podlagi delovnega učinka posameznika, le mesečni predujem. Končni obračun za posameznika je odvisen od gospodarskega uspeha ekonomske enote. Dohodek ekonomske enote predstavlja namreč razliko med vrednostjo realizacije in ugotovljenimi poslovnimi stroški, to je seštevek prodanega in zaračunanega blaga oziroma storitev drugim ekonomskim enotam. To je seveda le skop povzetek načela, ki so ga uveljavili s pravilnikom o ugotavljanju in delitvi osebnega dohodka po ekonomskem učinku. Toda že to nam pove, da je spodbujen interes vsakega posameznika, da dela sam kar najbolje in da se obenem zanima, kako naraščajo ali padajo poslovni stroški v ekonomski enoti, kako varčujejo ali razmetavajo z materialom, kako šo bolj ali manj izkoriščeni stroji in naprave in podobno. KAKŠNE SO PRISTOJNOSTI KOLEKTIVOV ENOT? In za zaključek k tem ugotovitvam še beseda o pristojnostih samoupravnih organov in kolektivov ekonomskih enot. V minulem letu so imeli v ravenski železarni osnovanih šest ekonomskih enot. Letos jih je že devet. Toda kolektivi obra-—i n i združenih v nomski enoti, terjajo samostojnost. Ne gre namreč samo za obračunavanje osebnega dohodka v okviru ekonomske enote, temveč za precej večje pristojnosti. Kolektivi ozir. samoupravni organi ekonomskih enot namreč: — sprejemajo proizvodne plane v okviru plana podjetja, samostojno odločajo o delitvi osebnih dohodkov, odločajo o razdeljevanju oziroma uporabi sredstev za sklade (za sedaj o 10 odstotkih sredstev), razdeljevanju HTZ nagrad (v ravenski železarni sodijo, da je prav to vplivalo na zmanjšanje nezgod, saj je v vsej črni metalurgiji pri nas prav v tem podjetju najmanj nezgod), odločajo o sprejemanju in odpuščanju delovne sile. Že samo te pristojnosti in pravice kolektivov ekonomskih enot povedo, da gre za decentralizacijo samoupravljanja, da pridobivajo kolektivi nove in nove pravice in seveda hkrati vse večje dolžnosti. Razprave ob sprejemanju omenjenih dveh pravilnikov opozarjajo, da si prizadevajo v ravenski železarni še tudi vnaprej čim smotrneje gospodariti in prepuščati vse več in več pravic kolektivom obratov in bodočim novim ekonomskim enotam. Gre namreč za to, da bi še posebej ugotavljali uspehe ali morebitne neuspehe prometa, strojnega in elektroremonta, gradbenega oddelka, skratka vseh tistih sestavnih delov, ki vsak po svoje vplivajo na celovito rast podjetja, na večjo produktivnost in večji dohodek. Ta usmeritev k vse večji decentralizaciji samoupravljanja in še k čim smotrnejšemu gospodarjenju ter pravilnejšemu oblikovanju in delitvi osebnih dohpd-kov pa nam zagotavlja, da v ravenski železarni vzpostavljajo napredne notranje odnose delitve. PETER DORNIK Tovarna Iskra je med prvimi podjetji, ki skušajo razširiti avtomatizirano proizvodnjo. Delavka na sliki je ob avtomatiziranem stroju nasmejana: lažje delo z večjim učinkom SKUPŠČINSKI POROČEVALEC Zvezna ljudska skupščina, ki se bo sestala v torek, ||| dne 18. aprila, bo obravnavala poročilo o delu zvez-HI nega izvršnega sveta v letu 1960 in predlog temeljili nega zakona o gozdovih. Razen tega pa bo obravna-IH vala tudi predloge za spremembo nekaterih predpisov §§| s področja gospodarstva. S temi spremembami bo §g! pravzaprav dosežena vskladitev z novimi predpisi o §!§ razdelitvi dohodka. Predvideno je, da bo skupščina Hi obravnavala tudi predlog odloka o regresu gospodar-Hl skim organizacijam prometa v zvezi z voznimi olaj-IH šavami v prevozu. • Zvezni izvršni svet je na zadnji seji sprejel več odlokov in sprememb k posameznim uredbam. S spremenjeno uredbo o trgovinski dejavnosti ter. trgovskih podjetjih in obratih lahko sveti okrajnih ljudskih odborov za blagovni promet dovolijo kmetijski zadrugi, da kupuje kmetijske pridelke od zasebnih kmetovalcev tudi na področju druge kmetijske zadruge, vendar na ozemlju istega okraja. Prav tako je omogočeno s to uredbo podjetjem za preskrbo, da lahko prodajajo blago tudi drugim trgovinskim podjetjem na debelo. Zato, da ne bi zanemarile preskrbovanje določenega področja, pa je ta pravica omejena s tem, da lahko podjetja za preskrbo prodajajo drugim trgovskim podjetjem na debelo blago samo po nabavni ceni, zvišani za prevozne stroške. Doslej se je pogostokrat dogajalo, da posamezne kmetijske zadruge niso bile dovolj opremljene za odkup vseh kmetijskih pridelkov na svojem območju in tako so le-ti propadali. S temi spremembami bo preprečeno propadanje kmetijskih pridelkov, kar pomeni, da bo lahko trg na določenem območju bolje založen. ® Z odlokom, ki ga je sprejel Zvezni izvršni svet o uporabi sredstev splošnega investicijskega sklada za leto 1961, bo omogočeno, da si bodo gradbena podjetja nakupila potrebno opremo. Za mehanizacijo gradbenih' podjetij, vstev-ši nakup opreme za graditev hidroelektrarn, je namenjenih iz tega sklada 7 milijard dinarjev. To je zelo pomembno, kajti gradbeništvo je še premalo opremljeno z raznimi sodobnimi stroji in napravami in zato marsikdaj ne zmore opraviti vseh nalog. Boljša opremljenost z mehanizacijo pa bo nedvomno tudi vplivala na rast produktivnosti v tej panogi. 9 Zvezni izvršni svet je izdal uredbo o zneskih zajamčenih osebnih dohodkov in minimalnih osebnih dohodkov delavcev v gospodarski organizaciji. Zajamčeni osebni dohodki so samo instrupiet, na osnovi katerega je moč izračunati znesek, ki naj ga dobi gospodarska organizacija iz skupnega rezervnega sklada gospodarskih organizacij komune, seveda. v tistem primeru, če' sama nima več sredstev v svojih skladih za izplačilo osebnih dohodkov. To pomeni, da . so osebni dohodki zdaj zajamčeni vsemu delovnemu kolektivu, ne pa neposredno posamezniku. Celotni znesek zajamčenih osebnih dohodkov razdeli v takšnem primeru na delavce delovni kolektiv. Minimalni osebni dohodek pa je znesek, ki ga mora ▼ vsakem primeru dobiti delavec, če je v delovnem razmerju v gospodarski organizaciji. Višina zajamčenega osebnega dohodka bo določena po štirih skupinah, v katere bodo razvrščene gospodarske organizacije po dejavnosti. V prvi skupini znašajo zajamčeni osebni dohodki bruto 14.300 dinarjev mesečno ali 69 dinarjev na uro. V drugi skupini bruto 16.000 ali 76 dinarjev na uro, v tretji 17.500 ali 84 dinarjev na uro, v četrti bruto 19.000 oziroma 91 dinarjev na uro. Minimalni osebni dohodek je določen v kosmatem znesku 9500 dinarjev mesečno oziroma 48 dinarjev na uro. Občinski ljudski odbori bodo lahko za posamezna podjetja ali skupine gospodarskih organizacij na svojem področju zvišali ali znižali zneske zajamčenih osebnih dohodkov do 20 odstotkov. • Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije je na zadnji seji med drugim sprejel tole priporočilo gospodarskim organizacijam, zavodom in državnim organom: Zaradi posebnega pomena letošnjega praznovanja 1. maja, naj bi izjemoma delali v podjetjih, zavodih itd. v nedeljo, dne 30. aprila, zato pa bi bil tedenski oddih v sredo, dne 3. maja. • Državni sekretariat za finance je pojasnil, da lahko gospodarske organizacije dajejo iz sredstev sklada skupne potrošnje dotacije svojim sindikalnim podružnicam ter športnim in podobnim organizacijam. O dajanju teh dotacij izda odlok najvišji organ upravljanja, če meni, da je to v skladu s potrebami gospodarske organizacije in njenega delovnega kolektiva. Sindikalne, športne ali druge organizacije pa teh sredstev ne morejo uporabljati za osebne dohodke delavcev in uslužbencev. e: S KALEJDOSKOP Nedavno sem v Kragujevcu prevzel za prijatelja iz Ljubljane avto Fiat-600. Prvi servis sem hotel opraviti o Zagrebu. Bilo je v soboto opoldne. V zagrebškem servisu »Zastave* so mi rekli, da avtomobila ne morejo prevzeti, ker je treba ta prvi servis šest delovnih ur. Nadaljeval sem pot do Ljubljane. V ljubljanskem servisu so bili prijazni; obljubili so, da bodo avto čim prej uredili, takole v dveh ali treh urah. Domnevam, da je trajal tehnični pregled za menjavo olja približno poldrugo uro. Potem pranje voza kake pol ure. Prvi servis »Fičat je bil zares nagel, pa tudi dober. To je treba poudariti. Vendar — po naključju sem vrgel oči na delovni nalog, na katerem je bilo zapisano, da je servis trajal šest ur. Takšen delovni čas določa tudi kragujeoška tovarna. Res je, uporabnik servisa nič ne plača, vendar se vsiljuje vprašanje, ali je cena brezplačnih pregledov avtomobila v servisih vračunana o ceno fiča. Nekdo mora plačati tudi tiste ure za pregled avtomobila, ki so vpisane o delovni nalog, čeprav jih ni nihče opravil. Nekdo torej plača, nekdo pa ima eno, dve ali morda celo tri delovne ure plačane brez dela. Trinajst let dela v podjetju, vselej je bil priden in discipliniran delavec. Zato jih je toliko bolj začudilo, kar je storit pred dnevi, Vzrok je bila malenkost. Obratovodja je mimogrede nekaj omenil, kaj naj bi ta delavec se naredil. Odgovorilo pa mu je zmerjanje, polno žaljivk in tudi psovk. »Njemu, ki že toliko let dela v tovarni,* je povedal, »nihče ne bo pameti solil. Najmanj pa en tak ...« Njegovi sodelavci so se spogledali. Se mu je zmešalo, ali kaj mu je? Tako se je opraševal tudi obratovodja, ki je — prepričan, da ima prav — takoj napisal predlog za disciplinsko kaznovanje. Potem so sklicali sestanek. Nanj so povabili delavca, obratovodjo, socialnega delavca, zdravnika in še nekaj članov kolektiva, ki so bili priče tega neljubega dogodka. Kmalu je bilo očitno, zakaj se je sicer discipliniran delavec pokazal v tako nevsakdanji luči. Slednja za stanovanje Ljubljanska Mestna hranilnica je ustanovila oddelek namenske štednje za stanovanje. Osnutek o poslovanju govori o denarnih vlogah posameznih interesentov, ki so vezane na dobo treh, osmih ali celo šestnajstih let. Prvi koristniki so že podpisali pogodbe. Prvo pomladansko sonce je privabilo na piano slikarja. Ga bo med občudovalci kdo nasledil? Nekatera nača podjetja so že uvedla hranilno služijo za stanovanje, vendar pa je takšnih podjetij zaenkrat malo. Še manj pa je družbenih organizacij in ustanov, zlasti denarnih zavodov, ki bi organizirali takšno štednjo za državljane, ki niso zaposleni v gospodarskih organizacijah, a potrebujejo stanovanje. Vsem tem je stopila nasproti Mestna hranilnica v Ljubljani, ki je osnovala oddelek namenske štednje za stanovanje. Poslovanje tega oddelka bo približno takšno: Interesent, ki se bo prijavil za gradnjo,. bo podpisal pogodbo. S podpisom se bo obvezal, da bo vlagal določen čas odmerjena denarna sredstva. Čas vlaganja je odvisen od višine mesečne vloge, cene stanovanja (garsonijera, eno ali večsobno stanovanje...) in pa od presoje posameznika, kdaj potrebuje stanovanje. Lahko se odloči za najkrajšo štedno dobo, to je za 3 leta, lahko za 8 let, ali pa celo za dobo 16 let, če bo potre- PREVENTIVNO OKREVANJE NA RAČUN LETNEGA ODDIHA JE IZGOVOR UTEMELJEN? Upravičeno se v Kartpnažni tovarni bijejo na prsi,_ da lepo skrbijo za bolnike. V najsodobneje opremljeni obratni ambulanti, za katero so žrtvovali celih pet milijonov dinarjev, jih zdravijo tako rekoč po tekočem traku. Patronažna sestra pa redno obiskuje samce, ki jih bolezen za dalj časa priklene na posteljo. Za preventivno okrevanje pa nimajo pravega posluha. Delavce pustijo na okrepilni oddih. vzamejo jim pa redni letni oddih, če ga niso že prej izko-ristilii (Lahko bi jim seveda dali izredni plačani dopust za tiste dni, ko jih zavod za socialno zavarovanje pošlje k dopust. Še zmeraj je to morju ali v hribe, pa se jim zdi kakor da bi ostali med o škoda denarja, če bi jim dali njem brez zaslužka.« neplačani dopust, bi pa delavci godli, ker bi ostali ta čas brez fičnika.) Prizadeti kakopak niso zadovoljni. Preventivno okrevanje je organizirano pred in po letoviški sezoni, razen tega je običajno vezano na določene kraje in domove! Se pravi, da jih »zaščita pred boleznijo« pripravi ob letni oddih in še prisili, da se krepijo takrat, kadar določi zavod, za socialno zavarovanje. Tako so na slabšem kakor drugi delavci, ki gredo letovat, kamor hočejo in kadar hočejo. Ne mislite, da samoupravni organi tega ne vedo. Znano jim je tudi, da v mnogih kolektivih bolj človeško ravnajo s slabotnimi delavci.: plačajo jim izredni dopust za preventivno okrevanje, da gredo potem še z družino na redni letni oddih. Letos je upravni odbor Kar-tonažne tovarne štirikrat razpravljal o tem, nazadnje pa je obveljalo staro mnenje: »Ambulanta nas preveč stane, da bi okrevancem plačevali izredni dopust. Naj jim ga plača zavod za socialno zavarovanje, ki dobi od nas ogromne denarje. Zmeraj je več ko 4,5 °/o delavcev bolnih, tako da redno plačujemo še dopolnilni prispevek. Dokler zavod ne pristane na to, bodo okrevanci ob letni bolje, okreva- povezan z nerazčiščenimi pojmi o preventivi in letnem oddihu? Mar ni tudi letni oddih namenjen telesni krepitvi, kakor preventivno okrevanje? In če slabotnim delavcem vzamejo redni letni oddih zato, ker se gredo krepit na zdravnikov predlog, so na istem kakor telesno popolnoma zdravi tovariši. Razumljivo, da potem spet kmalu opešajo in pomagajo večati bolezenski stalež. Po našem naj bi za preventivno okrevanje vsakdo nekaj prispeval: Zavod za socialno zavarovanje, podjetje in posameznik, saj so vsi zainteresirani za ohranitev zdravja. boval stanovanje za svoje odra' sle otroke. Ko bo koristnik prištedil nar, vsaj 25 odstotkov od pred' videne vsote, mu bo dala H"a' nilnica dolgoročen kredit v vl' šini prihranjenih sredstev, ost3' lih 50 odstotkov pa mu bo občinski stanovanjski sklad. ’ sredstvi tega sklada razpolaga ’ dobršni meri Hranilnica. Del svojih sredstev so jt ^ odstopili. stanovanjski skl3®' občine Moste, Center in Viž- Kreditno sposobnost, ki ^ danes še vsekakor omejen3 bodo povečale vloge posame**' kov, M jih bo hranilna služt^ sproti obračala v korist inhš1' zivnejše, hitrejše gradnje s*3' novanj. Da je posldvarije omenjen®' ga oddelka približno takšn« pravimo zategadelj, ker - j« ° zdaj izdelan komaj osnutek pd' slovnika. Posebnih izpremen’ sicer nihče ne predvideva, ko pa, da se bodo spremen^ nekateri pogoji v korist vla®}' telja. Tako na primer nudi st' novanjski sklad občine Cem^ ugodnejše pogoje izkoriščani3' 60 odstotkov proti 40 v dobt graditelja. (Pri tem bi koristn13 moral prištediti le 20 odstotk3 vrednosti stanovanja, 20 odst®? kov bi mu dala Hranilnica 3 . kredit, ostalih 60, pa bi dot od občinskega stanovanjske*9 sklada.) No, kakorkoli že, osno'’113 pravila bodo ostala neizpretf1^ njena. Prvi pogodbeniki so podpisali mnogo obetajoče ?0 mularje, ki točno povedo — ™ kdaj in kakšno stanovanje- v podpisnik dobil. Misel o zbiranju - privatn^ sredstev v širšem obsegu, ne ^ mo v okviru podjetja, je tor. prebila led. Danes je to osamljen poizkus, Ljubljan3^ mestna hranilnica je pogub1^ zaorala v to ledino, verjetno orf zgledu še druge denarne nizacije pri nas. ;. -j Zavod za socialno zavarovanje seveda delavcem ne bo plačeval izrednega dopusta, ker je to protizakonito. Pa ne gre samo za zaščito zakonitosti. Z izplačevanjem denarnih nadomestil bi prehitro izčrpal sredstva, namenjena za preventivno okrevanje. Zavod namreč že prispeva svoj delež s tem, da zavarovancem plačuje hrano in stanovanje. Če bi jim dajal še denarno nadomestilo, bi se hodilo veliko manj delavcev krepit. Zahteva vodilnih ljudi iz Kartonažne tovarne je torej ozkosrčna tudi nasproti delavcem iz drugih podjetij. Kaj pa, če je visok bolezenski stalež v Kartonažni vzročno ZA OBČUTLJIVO ZAVESO DRAGO ZLO I. To so že vedeli v podjetju, da je bil ves čas zelo, zelo priden, da je delal za tri, kot pravimo. Vedeli so tudi, da si zida svojo hišico in da ima hudo bolno ženo. Ni--komur pa se delavec ni potožil, da je zaradi napornega dela v tovarni in potem pri gradnji svojega doma do kraja izmučen, da se je zavoljo domačih skrbi in ženine bolezni zaprl vase. Izmučen kot je, pa postaja ose bolj občutljiv, razdražljiv. Obžaluje svoje besede, vendar reče: »Enkrat sem moral povedati, kaj mislim!* Čeprav je na tak način zaključil svojo izpoved, so ga vendar razumeli. Obratovodja je umakni! obtožnico, ker je uvidel, da je delavec, ki ga je žalil, res hudo bolan. Tega delavca bodo zdaj poslali na daljše preventivno okrevanje. Potem ga bodo premestili na lažje delovno mesto. Montiral bo nove stroje o novem obratu, kjer naj bi — ko bo končal tečaj za prekvalifikacijo — tudi- sam delal. Delal n obratu, ki ga bo poznal bolje kot kdor koli drug. Tak način pomoči bo zanj najboljši. H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: 1. AVTOSERVIS, PREŠERNOVA 42'— Relja Atanasijevic 2. CINKARNA CELJE — Milan Govekar lllllllll'llllllllllllllllllllllllllllllllllllililllltlllllll]|||||llllllllllll[ll!ll[ll|ll!||llll]||l|ll|l!llllll]||||!ll|]|l|l|||||||l||l||[]||||]||||||||||||||]|||l|||]|||lllllll|||||||||||||lt|||||[||l|||||||ll!||lll|||||||lll|||j Centralni ginekološki dispanzer v Ljubljani. 2e po vedenju negovane, lepo oblečene neznanke, ki pride k dr. Tekavčiču, je videti, da ne gre za običajne ženske težave. »Noseča sem, po napotnico za komisijo sem prišla,* je obotavljaje se prišla z besedo na dan. Sto in stokrat ponovljena prošnja... Sledil je Sto in stokrat ponovljeni intimni razgovor, ki včasih izzveni v pretresljive samoizpo-vedi žena, ki se odrekajo materinstvu. Zdaj je bil pomenek kratek. Srečno poročena zdravstvena delavka z enim samim otrokom, oba z možem imata lepe dohodke. Edina indikacija za dovolitev splava je bila šibka: premajhno stanovanje. Brez daljšega razmišljanja še je zdravnik odločil: »Napotnico vam lahko napišem, toda splav bom odsvetoval. Mladi ste in zdravi, dva otroka v srečnem, dobro situiranem zakonu nista preveč. Vest mi ne dopušča...« Čeprav je imel zdravstveno delavko pred seboj, jo je opozoril na'posledice, ki jih lahko povzroči tudi strokovno odpravljanje plodu. Sterilnost, razna vnetja, hude duševne depresije, razdori med zakonci. Toda prosilka je ostala neizprosna. Čez kak. teden se je nasmejana vrnila k dr. Tekavčiču. »Je že vse za menoj,« je kakor prerojena zagostolela. »Ni mogoče? Vam niso branili?« Seveda, zdravstvena delavka, razne osebne zveze. »Kaj še! Dve moji znanki sta bili v enem letu že tretjič tam, pa ju niso zavrnili.« Zdravniku je zmanjkalo. besed. Namesto epiloga: V Sloveniji je bilo 1955. leta 583 dovoljenih splavov, 1959. leta pa 7862. Toda spontanih in nasilnih splavov ni zato nič manj: 1955. leta 5010, 1959. leta 5223. Toliko jih je evidentiranih. Zatajeni bi število precej zaoblili. Izdatki v zvezi s splavi na ljubljanski Polikliniki in Gine-kološko-porodniški kliniki so 1959. leta znašali blizu 31 milijonov dinarjev. Vsaka žena, ki splavi, ima pravico do desetdnevnega bolezenskega dopusta, ko se vrne iz bolnišnice. Prištejte še boleznine ih izgube na delovnem mestu zaradi odsotnosti, potem še podobne stroške v drugih okrajih in vsota se bo raz-rastla vsaj na 10 milijonov. Število dovoljenih abortusov pa se je lani spet povečalo. ,. Širokosrčno reguliranje rojstev z dovoljenimi splavi postaja veliko in drago zlo. MARIOLA KOBAL KAKO PLAČUJEJO DRAŽJE PREVOZE? PO PRESOJI KOLEKTIVA Po spremembi prevoznih tarif so kolektivi takoj pričeli razpravljati o plačevanju voznine za delavce-vozače. Številni kolektivi so sklenili, da bodo plačevali razliko GOO dinarjev za en mesec, dva ali tri mesece, dokler ne bodo proučili posledice novih stroškov in odločili tako ali drugače. Nekateri kolektivi pa so že sklenili, da odslej ne bodo plačevali prevoznih stroškov, drugi, ki jim manjka delavcev, pa bodo plačevali stroške voznine nad 600 dinarjev še vnaprej v celoti oziroma delno. Samoupravni organi so v zvezi s problemom plačevanja voznin pričeli razmišljati o tem, ali so jim potrebni vsi delavci, o gradnji stanovanj, da bi zmanjšali število delavcev, ki se vozijo na delo iz oddaljenejših krajev, itd. Nekatera podjetja (»Litostroj«. Cinkarna — Celje itd.) imajo že izdelane analize o »problemu vozačev« in o negativnih posledicah vožnje iz oddaljenejših krajev. V številnih kolektivih sodijo, da so nagle izjave sekretarja za delo in sekretarja za promet (da naj podjetja plačajo povišane voznine), vzrok, da delavci marsikje neupravičeno zahtevajo povrnitev stroška voznine, ne glede na to, . ali ima podjetje interes še zaposlovati delavce-vozače. Najbrž pa je to stvar presoje vsakega kolektiva posebej. Poglejmo, kako so postopali tam. kjer so izčlatki izredno veliki: V podjetju »Rog«' Ljubljana, plačujejo voznino delavcem nad i500 dinarjev in do 4500 dinarjev. Vsem tistim,, ki bi jim voznina znašala nad 4500 dinarjev, podjetje ne vrača tistih stroškov. V primerih, ko gre za nekaj nujno potrebnih strokovnjakov, bo izjemno o tem še sklepal upravni odbor podjetja. V »Litostroju«, kjer so doslej plačevali približno 4 mi- lijone dinarjev mesečno za f®-gresiranje prevozov, bodo P®" višano voznino plačevali ^ meseca, medtem - pa zn0lL proučili vso stvar, od česar “ odvisno nadaljnje plačevanj®- Mariborski tekstilna tovarn3 bo še en mesec plačevala no1' voznino, pozneje pa h0^ obratni delavski sveti skuP^ s kolektivom sklepali, katevinj delavcem bodo še plačeval) n® voznine na račun podjetja. P3 tem bodo upoštevali dobo z3_ poslenosti v podjetju in neR? tere druge momente. V celjski Cinkarni bodo. P^3 Sevali povišano voznino vnaprej, ker jim primanjfenlj delavcev. Vozijo jih s svojij^ avtomobili celo iz 25 km odd-1 Ijenih krajev. V Železarni. Jesenice so nili, da bodo regresirali vo3?, če le še v aprilu. Tedaj b°ar, anketirali vse člane 'kole^31 in povprašali za mnenje del3, cev o tem, koliko naj k P0^ šani voznini prispevajo sa?” interesenti, koliko pa podl®‘ je. V Železarni bi'morali le!r\. plačevati več kot 74 mili.i011-^ dinarjev za prevoze 2225 d.. lavcev, kajti nekateri med rd mi se vozijo tako od daleč, ? stanejo njihove mesečne ' zovnice tudi 8000 dinar:l®^, Menili so, da je treba tem čimprej zagotoviti sta11 vanje v bližini. 0 Zaradi povečanja prevoz11 stroškov bodo marsikje odP. stili tiste delavce, ki jo iz oddaljenejših krajev- 3 stim pa, za katere so Potili zainteresirana, pa bodo sku? ^ čimprej dodeliti stanovanj®^ kraju zaposlitve oziroma Jh,0 preskrbeti kredit za gradP-stanovanj. Številna bodo skušala ustanavljati ^ je obrate v krajih, kjer j® dovolj, delavcev, namesto, da povečali objekte v krajih. tL delavcev ni. Marsikatere*”, podjetju, predvsem pa gra®*?^, nim, pa se bo splačalo gra^t tudi začasna stanovanja, * pa plačevati prevoze iz Ijenejših krajev. mM ŽIVLJENJE IN ZNANOST • ŽIY L J E N J E I N Ž N A N OS T BOJ PROTI RAKASTIM OBOLENJEM * V mnogih znanstvenoraziskovalnih laboratorijih se strokovnjaki že vrsto et Ukvarjajo s proučevanjem rakastih ^bolenj. Pri tem so dosegli vrsto uspehov, toda doslej jim še ni uspelo, da bi dokončno premagali raka, ki sodi med oajbolj razširjene bolezni civiliziranega sveta. Vseeno si na kratko oglejmo na-čine, s katerimi skušajo danes zdraviti rakaste novotvorbe, saj prav na njihovi osnovi obetajo, da jih bodo morda že v bližnji prihodnosti lahko v večini primerov uspešno ozdravali. ZDRAVJENJE S KEMIČNIMI PREPARATI .Na poskusnih živalih so znanstvenici doslej preizkusili že blizu sto tisoč dsjraziičnejših kemičnih spojin in pre-b^ratov, da bi tako našli snov, ki- bi morda ozdravila rakasto novotvorbo. ^°t zanimivost pa lahko omenimo, da večina raziskovalcev dvomi v uspešno pravljenje raka s kemičnimi preparati, ■leda mimo tega vseeno slehernega leta PTeiskusijo nekaj tisoč novih spojin, saj Pravijo, da ne velja zamuditi nobene Priložnosti, ki bi jih v boju proti raku jhorda lahko pripeljala do uspeha. T^lej so, denimo, že odkrili nekaj kemičnih preparatov, ki vsaj začasno stavijo rast rakastega tkiva, čeprav ga p ozdravijo. Med snovmi, ki jih lahko Porabijo pri zdravljenju raka, so tudi Pekateri antibiotiki, na primer mito-micin, ki so ga izolirali japonski znan-l^eniki. Njegovo uporabnost kot zdra- proti raku še vedno preizkušajo in Prekmalu bi bilo, če bi o njegovi učin-'mvitosti sodili že danes. Med najuspešnejša zdravila proti aku pa sodi sintetična snov, ki 'jo poz-mbo pod imenom ciklofosfamin. uravniki so ugotovili, da v veliko primerih skoraj zanesljivo ustavi rast in ^azvoj rakastih celic. Omenjeni prepast so izdelali najprej v Nemčiji, prak-cno pa so ga nato preizkusili tudi v ekaterih drugih državah. KIRURGI IMAJO MORDA ODLOČILNO BESEDO . Za leukemijo vemo, da je eno naj-^zjih rakastih obolenj. Med zdravnik: 0 skušajo nekateri zdraviti tako, de ll>llllll||lllllllllll||||!|||||||||||||||||||||||||||!|||||||||||||||||||||!ll!||!l|||||]|||||||{||||{ bolnika obsevajo z zelo močnimi dozami rentgenskih žarkov, nato pa presadijo kostni mozeg zdravega človeka v bolnikovo telo. Takšna operacija je sila zahtevna, vendar pa že poznamo primere, ko so prav na tak način rešili leukemičnega bolnika, ki je bil sicer zapisan smrti. Prav tako zanimiva je tudi kirurška metoda zdravljenja rakastih novotvorb, pri kateri zdravnik s posebnimi napravami koncetrira kemično zdravilo samo v neposredni bližini rakastega tkiva. Tako lahko namreč bolniku vbrizgajo zelo velike količine zdravila, ki bi ga sicer zastrupile. IMUNIZACIJA IN PRAVOČASNA UGOTOVITEV RAKASTEGA OBOLENJA Nekateri zdravniki menijo, da bi proti raku prav tako lahko imunizirali ljudi, kot jih imuniziramo proti mnogim boleznim. Kot primer omenjajo, da so nekega bolnika ozdravili tako, da so nekaj njegove krvi nadomestili s krvjo človeka, ki je bil proti raku imun. Danes ponekod že uporabljalo zajčji serum kot imunizirajočo snov proti raku, predvsem proti leukemiji. Na osnovi najnovejših raziskovanj znanstveniki menijo, da je rakasto obolenje posledica najrazličnejših čini-teljev. Raka povzročajo na priliko rentgenski žarki, nekatere kemične snovi in virusi. Raziskovanja so nadalje tudi pokazala, da se mnoga kronična virusna obolenja lahko sščasoma sprevržejo v rakasto obolenje, kar velja predvsem za pljučnega raka, ki je menda danes med vsemi vrstami raka najbolj razširjen. Tako kot pri sleherni bolezni, je tudi pri raku najvažnejša pravočasna ugotovitev bolezni. Z diagnostičnimi metodami se zato prav zadnja leta raziskovalci vse več ukvarjajo. Rakasto novotvorbo namreč veliko laže ozdravijo, če jo ugotovijo takoj v začetku, ko se je komaj začela razvijati. Na začetni stopnji bolezni so kemična zdravila mnogo učinkovitejša, zdravljenje z obsevanjem pa uspešnejše. Illlllllllllllllllllillllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllll!llllllllllllll!lllllllllllll||ll!ll »Toplotne žarnice« in njih uporaba Poleg raznih vrst žarnic za razsvetljavo se dandanes vse bolj uveljavljajo tudi žarnice, ki namesto svetlobe žar-čijo toplotne infrardeče žarke. V takšne žarnice je vgrajena dvojna Spirala vol-framove niti, ki je tako dimenzionirana, da daje maksimum infrardečega žar-čenja. Toplotna žarnica TEŽ Pri nas je proizvodnjo takšnih žarnic osvojila med.prvimi zagrebška tovarna »TEŽ« in jim dala komercialno ime »Infrasol«. Te žarnice imajo podobno obliko kot žarnice »Reflekta« za usmerjeno svetlobo, kajti tudi v teh se nahaja na notranji strani parabolično zaokrožene steklene bučke aluminizirano zrcalo, ki usmerja vse infrardeče žarke skozi pročelno steklo. Tovarna »TEŽ« proizvaja te žarnice za napetost 110, 125 in 220 voltov ter za moč 250 in 375 vatov. Njihova podnožja so izdelana podobno kot pri običajnih žarnicah, tako da je možno zanje uporabiti običajne okrove. Ker se pa te žarnice močneje grejejo od običajnih, priporočajo, naj zanje uporabimo porcelanske okrove. Dolžina domačih žarnic znaša 176 mm, a širina 125 mm. Žarnice »Infrasol« so dokaj ^aliteb-ie, saj izdrže povprečno okrog 5000 ur žarenja. i čuvane: zcunice laiiKU izvrstno uporabimo tudi za sušenje raznih predmetov, zato se močno uveljavljajo ne le v proizvodnji, temveč tudi v zasebnem življenju. Te žarnice uporablja zlasti moderna avtomobilska industrija za sušenje lakov na karoserijah avtomobilov, delov za motocikle, traktorje, kamione in podobno. Filmska industrija in laboratoriji jih uporabljajo za sušenje filmov, tobačna industrija za sušenje tobaka, tekstilna industrija za oblikovanje nogavic in sušenje tiskanin, kar- tonažna industrija za lepljenje kartona* industrija obutve za lepljenje usnja itd. V novejšem času uporabljajo »In-frasol« žarnice tudi v tiskarnah, v sušilnicah perila in tudi v stanovanjih. Kakor smo že zadnjič omenili, strokovnjaki priporočajo, da takšne žarnice namestimo nad garderobo, kjer nam po potrebi osuše mokro obleko, nogavice in podobno. Kadar želimo osuševati večje površine je seveda potrebno namestiti več žarnic. Srednji razmak med njimi mora znašati vsaj 15 do 20 cm. Če je potrebnih več žarnic, moramo poskrbeti tudi za odvajanje čezmerne toplote, kajti temperatura na njihovem podnožju ne sme presegati 180° C. V takšnih primerih jih zaščitimo z aluminijsko pločevino, kajti aluminij je dober prevodnik in s tem tudi odvodnik toplote. Najprimernejša razdalja do predmetov, ki jih sušimo, je od 35 do 100 cm, kar je odvisno tudi od snovi, ki jo sušimo. Pri sintetičnih lakih so žarnice lahko oddaljene od predmeta le 35 do 40 cm, toda pri nitrolakih mora ta razdalja znašati vsaj 60 do 100 cm. Industrijski procesi so cesto odvisni od vremenskih razmer, temperature in vlage, a te čini tel j e kaj lahko reguliramo na dokaj preprost, a tudi mehaniziran način prav z imenovanimi žarnicami. V takšnih primerih je seveda potrebno, da se posvetujemo s strokovnjakom. -mm- Dušan Kralj: Utrudljivi kilometri p smo zajeii raztovarjati, je bil la . naglo opravljen. Pristaniški de-pj. Cl> Plačani na akord, so kot za šalo j.t^tavali naš »Amsterdam v kon-Vl* in se jim niso prav nič smilili zaboji, ki so jih trdo polagali na & za ^isko dno. las^°’ a kcto bi si zavoljo tega belil Srho Sm0 °Praviii svoje: prevozili go* c;J800 kilometrov. Predali smo bla-lijl . avko je z zadovoljstvom zganil v njco potrdilo o prevzemu. * in zdaj?<( ijč, v šoferski poklic sodi potrpež-0 čakanje!« čakali so mi še ... Poznim tovornjakom smo clSja^riinc!vajset ur! V Mariboru letti1’ d0 pomeni izgubljen dan za koso ,v ~7 250.000 dinarjev izgube. Dejali kr' si prizadevajo čim bolj skrajšati razsi °riS^no čakanje, da se zaslužek ne Igj P® Po nepotrebnem, toda tam da-pfav113 severu, je poslovnim ljudem <3an Vseeno, ali nalože naši tovornjaki Prej ali dan pozneje! ŽJu fianko so vedeli, tam, v pristani-So, kri • ’ °P kateri uri pridemo. Vedeli komo raztovorili, vedeli so tudi, *?kko spet naložili in odpeljali na* rk°li že, vedeli pa niso, kaj in kje sPloh nakladamo! Najhuje pri tem čakanju, ki bi ga nevednež lahko imenoval »prijeten počitek«, pa je bila negotovost. Vsi trije smo postopali okoli kamiona in ugibali, kaj nam bo prineslo dopoldne, popoldne, večer. Iz pristanišča nismo smeli! Kakopak, kakor hitro bi se kam izgubili, bi gotovo prišlo sporočilo, nas pa ne bi bilo. Eh, delovna disciplina pravimo ... Do kraja zdolgočasene nas je naposled le ujela vest. Naglo, kar se da naglo, naj odhitimo v sedemdeset kilometrov oddaljeni Rotterdam. Mesto ima svojo znamenitost, s katero smo se seznanili na svojevrsten način. Ta znamenitost je predor pod reko Maas. Zgrešili smo pot in tako smo, hočeš nočeš, kar petkrat zapovrstjo zaorali skozi to mojstrovino sodobnega gradbeništva. Predor! Obložen z rumenimi ploščicami se vije v poldrugem kilometru dolgem loku, ki proti sredini komaj opazno pada. Skozenj sta speljani dve cesti — najprometnejši žili — po katerih zdrsne vsako minuto po dvajset vozil. Številka ne preseneča, če pomislimo na statistiko, ki trdi, da pride v Rotterdamu na 35 prebivalcev — en avto. Imenitnost predora je v tem, da je speljan pod reko, po kateri vlečejo vlačilci najtežje prekooceanske ladje. Holandec tega ne pozabi povedati! Predor, in naj vzbuja še takšen ponos, pa je svojevrsten znanilec utrudljivega naprezanja arhitektov, ki bi radi s podobnimi stvaritvami zrušili jez med deželo, mestom in pristaniščem. V pristanišče pripelje letno 23.000 ladij svoj tovor, namenjen različnim državam v notranjosti. Holandija je most med kontinenti! Vstopno okno je Rotterdam s pristaniščem, ki se razteza na 45 kvadratnih kilometrih. Ladje raztovarjajo v velika skladišča, od koder potuje blago skozi mesto v prometno ožilje najmodernejših cesta proti vzhodu. Jez na tej poti — je mesto. Le neznatna zareza v ta jez pa je predor pod reko Maas. Predor je samo eden, težkih tovornjakov pa je na tisoče. Vsakodnevni pojav je, da ravno v predoru zastaja promet; nepregledne kolone avtomobilov potrpežljivo čakajo na prosto pot, ki jo odpira in spet zapira prometna preobremenjenost. Dva nova predora, ki ju ima mesto v načrtu, bosta sicer omilila pritisk, povsem omejila pa ga ne bosta. Ob rotterdamske pomole prislanja iz leta v leto zmeraj več ladij svoje zajetne boke; nepregledna skladišča iz leta v leto teže sprejemajo na milijarde ton različnega blaga; ceste iz leta v leto preštevajo naraščajoče število vozil, težkih tovornjakov... Naročnik nam je namignil. Molče je izprožil prst na pravcato goro škatel, ki naj bi jih prepeljali na določen naslov. Spogledal sem se s šoferjem. »Kaj bomo kar sami nakladali?« Slavko je že vihal rokave: »Kajpak! Takšne so navade v teh hišah. Za težake nimajo denarja.« Pet ton tovora niso bile mačje solze. Vsi trije smo se pošteno oznojili, ko je lastnik računal in nas je opazovala gruča delavcev z rokami v žepu. Na, sem si dejal, lahko bi zaslužili kakšen cent, če ... »Stiskači, drugim ne dajo do zaslužka, nam, šoferjem, pa se tudi nikoli in nikdar ne oddolže!« Nikoli in nikdar! Vrsta opravil sodi v šoferski poklic, ki jih ne predvideva noben tarifni pravilnik! Ko smo opravili, smo nemudoma odpeljali k drugemu naročniku. Radi bi naložili še isti dan, a nam namera ni uspela. Razdalje. Na dvorišče Zwijndrechtske tovarne olja smo pripeljali šele ponoči. Sprejel nas je uniformiran vratar. Gostobesedno nam je odkazal parkirni prostor. Red mora vladati, tudi na dvorišču. Ko je bila ta neizogibnost opravljena, nas je vratar povabil v svojo kajuto. Na jeziku smo imeli vreme in revmatizem. Noč je dolga, takšenle obisk pa jo lahko temeljito skrajša. A kaj, ko smo vsi trije zadržano zehali in skrivoma pogledovali k tovornjaku. Vratar pa je govoril in govoril, dokler ... Da. Ne vem več, kako je nanesla beseda na novinarski poklic. Kakorkoli že, besedica je bila odrešilna. Tisti hip je namreč vratar obmolknil. Malone v zadregi je zijal v nas. Slavko in Sandi sta nastalo situacijo odlično izkoristila. Izmuznila sta se. Tudi jaz bi šel, toda zadrževal me je vratarjev vznemirjen pogled. Bil sem pač novinar in to je bilo napak! Zavoljo tega me je ljubeznivi vratar opozoril na molk o vsem, kar smo govorili. Saj veste, je mrmral, nerodno bi bilo, da se karkoli zve od vratarja, bilo bi prekleto neprijetno! Kaj neki naj napišem! Razgovor o vremenu in o revmatizmu res ni bil tako zelo zanimiv. Pomisliti pa sem moral pri tem na naše domače vratarje v tovarnah, ki sč> mi že nič kolikokrat dali dobre informacije z zavestjo gospodarja, ki ima tudi pravico seznanjati svet okoli sebe s svojo tovarno, s svojim kolektivom. Ko smo naslednji dan obremenili naš »OM-8850« še s petnajstimi tonami, uredili carinske formalnosti, izpolnili vrsto formularjev o prevzemu blaga, smo spet zaorali v stotine kilometrov betona in asfalta. Nemara je bila pot nazaj nekoliko daljša. Res, poti, ki vodijo iz tujine proti domu, so navadno dolge. Zelo zelo dolge! NOV POTNI NALOG Doma. V Mariboru. »Takoj v Impol, kjer bosta naložila in odpeljala še danes na Reko, od tam pa jutri v Koper!« Kratko in jedrnato je izzvenel potni nalog, ki ni niti najmanj presenetil Sandija in Slavka, mene pa je spomnil na pomenek na poti. Poizkusil sem: »Saj ne gori voda! Privoščite fantoma počitek, vsaj do doma naj skočita. Pa tudi stroj je vreden pozornosti!« »Res?« »Ni tako hudo, do Kopra bova že prišla!« In sta se odpeljala, kot da bi bil njun poklic en sam potni nalog! Samoumevno! Šoferji! šoferji — neskončni asfaltni trakovi ceste pa razorane poti s prometnimi znaki in kilometrskimi kamni, ostre konice reflektorjev v noči, škripanje zavor, enolično nihanje brisalcev po steklu in kilometri, kilometri, ki jim ni konca. Tako je s šoferji podjetja Inter-evropa v Kopru. In z mnogimi drugimi. Tu in povsod. KARTONAŽNA TOVARNA, LJUBLJANA: Potreba po sistematičnem izobraževanju Minulo nedeljo je bil v dvorani Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje redni letni občni zbor sindikalne podružnice »Kar-tonažne tovarne« v Ljubljani. Kot gosta sta se med drugimi udeležila občnega zbora tovariša Roman Albreht, član republiškega sveta_ sindikatov LRS in Veljko Brkič, predsednik Centralnega sindikata delavcev grafične in papirne industrije FLRJ. Govorili so o organizacijskem stanju v podjetju, o ideološko političnem delu med člani, o organih delavskega samoupravljanja in gospodarjenju pa o novih ukrepih pri delitvi dohodka gospodarskih organizacij. V tej zvezi so se dotaknili tudi nagrajevanja, socialne politike, splošnih problemov delovne sile in dela z mladino. Občni zbor je pokazal potrebo, da se naj delo sindikalne podružnice in delavskega samoupravi j a- »TITAN« KAMNIK: nja razvija v vsakodnevni praksi tako, da bo imel vsak član možnost sodelovanja pri. reševanju ekonomsko političnih problemov, tako v ožjem delokrogu oziroma ekonomskih enotah, kot v celotni gospodarski organizaciji podjetja. Zato so ustanovili v podjetju 8 PODJETJE ZA POPRAVILO VOZ IN STROJEV V NOVI GORICI: Izboljšati merila dela Na občnem zboru sindikalne podružnice v novogoriškem podjetju za popravilo voz in strojev, so zlasti živahno razpravljali o nagrajevanju in dosedanjem delu delavskega sveta. Ugotovili so, da niso v posameznih obratih dovolj skrbno merili norm. Tako se dogaja, da mizarji in kleparji ne dosegajo delovnih obveznosti, medtem ko je drugim laže. Zaradi tega so se na občnem zboru zavzeli za ponovno proučitev norm. Poudarili so tudi, da delavski svet ni vselej našel prave vsebine dela. Čeprav so dobivali člani pred vsako obravnavo v proučitev vsa vprašanja, se jih je udeleževalo sej le polovica. Na občnem zboru so se zavzeli tudi za izdajanje glasila, kjer naj bi obravnavali vse pereče probleme podjetja. L. K. Na vrsti so notranje rezerve V razpravah o gospodarjenju v delovnih kolektivih v pogojih nove delitve dohodka tudi v kamniških podjetjih sodeluje čedalje več proizvajalcev. O tem priča tudi občni zbor sindikata v tovarni kovinskih izdelkov »Titan«. Pomenili so se o gospodarjenju v novih pogojih. Najprej bo treba pogledati, kje so še rezerve v proizvodni zmogljivosti, so menili na zboru. < Že doslej so največ pozornosti posvetili organizaciji dela, ki je bila do nedavnega ena najbolj šibkih točk v celotnem poslovanju podjetja. Na občnem zboru so priporočili, naj bi pohiteli z reorganizacijo proizvodnih obra- PIVOVARNA UNION, LJUBLJANA: Brez novih delavcev Na Zadnjem občnem zboru sindikalne podružnice Pivovarne Union, so največ razpravljali o delu -ekonomskih enot in o obratnih delavskih svetih. Kaže, da se delavci zelo zanimajo za to, kako gospodarijo v posameznih ekonomskih enotah. Tako so na primer lahko povedali pred decen- tov. Kolektivi posameznih obratov želijo, da bi se čimprej vsa proizvodnja obračunavala v okviru ekonomskih enot. Odpravljanje obrtniškega načina proizvodnje, zastarelost strojnega parka, premalo konstruktorjev, planiranje in izobraževanje kadrov, so najbolj pereče težave, ki se jih bodo morali lotiti letos. Sleherni delavec naj bo seznanjen z novim gospodarskim sistemom in novimi nalogami kolektiva. V Titanu bodo prihodnje dni priredili o tem razgovore po obratih. Vodstvo podjetja je že pripravilo posebne grafične preglede dosedanjega gospodarjenja; še posebej pa bodo na njih obdelali na čimbolj poljuden način tiste postavke v delitvi celotnega dohodka, ki so najbolj neposredno odvisne od prizadevanja kolektiva za zmanjšanje proizvodnih stro1 škov, povečanje produktivnosti, boljšega izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in podobno. Torej ne gre tu za ugotavljanje suhih številk za to, koliko »izgubijo« oziroma koliko »pridobijo« z uvedbo novega sistema, pač pa za temeljito analizo tistih problemov, ki še preprečujejo, da bi produktivnost dela povečali Tega se bodo laže lotili v sa- mih obratih, saj bo vsak zastoj v proizvodnji veliko hitreje vplival na dohodek obrata, kot pa je doslej vplival na dohodek celotnega podjetja. Prav zato nameravajo letos reorganizirati poslovanje in proizvodnjo v pet organsko zaključenih obratov. V okviru teh pa bodo ustanovili ekonomske enote. Menijo, da bodo z ustanovitvijo sindikalnih podružnic po obratih pripravili tla za uspešno delo obratnih delavskih svetov. Prav kadrovskemu sestavu teh organov pa bodo morali posvetiti več pozornosti. Ce so v dosedanjem delavskem svetu še ljudje, ki se v vsej mandatni dobi niti enkrat ne oglasijo, potem bo teh v obratnih delavskih svetih manj ali pa jih sploh ne bo, saj bodo mnogo bolj poznali probleme svojega obrata, kot doslej nekateri poznajo probleme vsega podjetja. Pa tudi ostali delavci bodo imeli nanje večji vpliv, saj se bo gospodarjenje v obratu kaj hitro samostojnih sindikalnih podružnic. Razprava je pokazala, da mora biti sindikalna organizacija dejanski in neposredni pobudnik in hkrati uresničevalec vseh prizadevanj za dvig življenjske ravni delavcev, to pa je povezano s smotrnim gospodarjenjem, učinkovitostjo nagrajevanja delovne storilnosti in z vsemi problemi kolektiva. Da bi dosegli to, je treba začeti s smotrnim delom na področju izobraževanja in idejne vzgoje, ker — tako je izzvenela razprava — brez tega ni mogoče dobro gospodariti in soodločati v okviru delavskega samoupravljanja. Na področju strokovnega izobraževanja je bilo v minulem letu porabljenih 849.459 dinarjev. Samo za izobraževanje znotraj podjetja pa 416.000 dinarjev, čeprav bi obstajale možnosti, da iz sredstev za kadre potrošijo 2,090.000 din. Ta ugotovitev nazorno kaže, da bo tudi na tem torišču dela potrebno začeti s sistematičnim izobraževanjem na vseh področjih sindikalne dejavnosti podjetja. V razpravi sta govorila tudi tovariša Albreht Roman, član republiškega sindikalnega sveta in Veljko Brkič, predsednik Centralnega sindikata delavcev grafične in papirne industrije FLRJ o novem gospodarskem sistemu, ekonomskih enotah in o debtvi dohodka. S. S. PREDILNICA LITIJA: Na občnem zboru sindikalne podružnice v Titanu so dobro premi' slili, koga bodo izvolili v nov izvršni odbor. Na sliki: delegati volil0 Vse oblike zbiranja sredstev za gradnjo stanovanj Člani sindikalne podružnice lavci hrano po regresni ceni. V »Predilnica Litija« so se dne Novem gradu so ustanovili po-26. III. 1961 zbrali na občnem zbo- čitniški dom. Delavci ga radi obi- ru ter spregovorili o svojih uspehih in težavah, ki so jih imeli v preteklem letu in o prihodnjih nalogah. Higiensko-tehnična zaščita, odrazilo na osebnih dohodkih za- preventiva v zdravstvu, nagraje-poslenih. vanje po ekonomskih enotah in K boljšemu obveščanju vsega izobraževanje delavcev so bile kolektiva o dogajanjih v podjetju glavne teme poročila in raz-pa bo pripomogel tovarniški list, prave. Boljša higiensko-tehnična zaščita pri delu se zrcali v vseh oddelkih. Še nekatere pomanjkljivosti pa bodo odstranjene z rekonstrukcijo celotne tovarne. ki ga bodo začeli izdajati v mesecu maju. France Svetelj skujejo; v zadnji sezoni je tam letovalo 25 odstotkov vseh članov kolektiva. Stanovanjskega vprašanja še niso mogli povsem urediti, čeprav je kolektiv namenil precejšnja sredstva gradnji stanovanj. Prav zdaj imajo v gradnji stanovanjski blok. Da bi čimprej zgradili več stanovanj, so predvideli prispevek prosilcev stanovanj v znesku 95.000 dinarjev na ležišče, ki naj bi ga plačali v štirih letih. Ustanovili bodo tudi sta- Vendar so lani kar za 92 odstot- novanjsko zadrugo, ki naj bi zgradil^ 10 montažnih hišic. O novem pravilniku o delit'0 osebnih dohodkov po enoti pr0' izvoda po ekonomskih enotah s° pogosto razpravljali. Le-ta n®! omogoči tak osebni dohodek vsa' kemu članu kolektiva, ki bo '* sorazmerju z njegovim delom; Hkrati bo to spodbujalo k veČj1 proizvodnji in večji storilnosti-posebno v tistih ekonomskih en°' tah, kjer še ni zadovoljiva. Spregovorili so prav tako 0 delavskem upravljanju. Da bi n°' posredno upravljalo čim več čla' nov kolektiva, so sklenili, do v bližnji prihodnosti svete ekonomskih enot. da bo' izvolil1 novih 138 km avtocesto prve brigade, Ta mesec je mladina nadaljevala svojo veliko delovno akcijo. Letos bo zgradila mobilske ceste »Bratstva in enotnosti«. Tudi iz Slovenije so te dni odpotovale na kmalu pa se jim bodo pridružile še nove. Razen osrednje akcije, bo mladina priredila še številne manjše po posameznih občinah, kjer bo pomagala urejevati naselja, graditi šole, športne objekte in drugo. Na sliki: Slovo na ljubljanski postaji. (Foto: Šparovec) kov zmanjšali število nezgod v primerjavi z letom 1959! Nedvomno je na to vplivalo tudi izobraževanje in strokovno uspo-sabljenje delavcev. V podjetju so priredili več seminarjev in tečajev tako za prekvalifikacijo kot za dvig splošne izobrazbe v podjetju in izven njega. Tudi siste- „vptnvani;, matično uvajanje novo sprejetih plfrsl^ ir;1 , delavcev je znatno pripomoglo, da se je tako občutno zmanjšalo število nezgod, saj so vselej poudarjali varnost pri delu. Kolektiv je dobil za svoja prizadevanja na tem področju tudi javno priznanje. Zavod' za socialno zavarovanje mu je za res pomemben uspeh izročil nagrado v znesku 90.000 dinarjev, kar naj bi ga spodbujalo k še večji skrbi za varnost pri delu. Skrb za izboljšanje družbenega standarda je bila vselej vodilo pri delu organizacije. Za to so uredili menzo, kjer dobe de- J. D. Skrb za varnost je rentabilna Celjska podružnica varnostnih inženirjev in tehnikov prireja po-v podjetjih celjskega okraja in tako poživlja strokovno izpopolnjevanje svojih članov. Tako posvetovanje je društvo organiziralo v novem velenjskem podjetju »Gorenje«, kjer so člani izmenjali izkušnje s svojega področja, da bi tako obiskanemu podjetju pomagali pri nadaljnjih naporih za izboljšanje varnostne službe. Podjetje »Gorenje« je mlado, vendar prednjači v skrbi za delovno varnost in delovn® pogoje zaposlenih. Tako ima po°' jetje svojega obratnega zdraV' nika, ki skrbi za zdravstven0 preventivo v podjetju in varnost' nega tehnika, ki tesno sodeluje ^ obratnim zdravnikom. Rezulta^ tega so zmanjšani bolezenski iz' ostanki, in sicer od 24 odstotke* v letu 1959 na 21 odstotkov letu 1960. To je lep uspeh, upoštevamo, da je odstotek bol®' zenskih izostankov v prejšnji11 letih naraščal. VLADO JANUŠ tralizacijo svoje predloge o izboljšanju poslovanja, delovnih pogojev in podobno le obrato-vodji. Sedaj pa že sami v okviru svoje enote neposredno razpravljajo o čim boljšem poslovanju. Stalno spremljajo uspehe oziroma neuspehe svoje, pa ti)di drugih ekonomskih enot, ki so z njimi povezani po tehnološkem procesu. Na občnem. zboru so predlagali, bi morale imeti enote tudi svoje obračune. Doslej je delala komisija za odpust in sprejem delavcev v okviru celotnega podjetja. Predlagali pa so, da bi odslej ta komisija za sprejem in odpust delavcev delala pri posameznih obratnih delavskih svetih. Med drugim so razpravljali tudi o gospodarjenju in perspektivi podjetja, predvsem še zato, ker sedaj že preurejajo zastarele kletne prostore. Po preureditvi bodo precej izboljšali delovne pogoje, kar pa bo nedvomno vplivalo tudi na boljše uspehe podjetja. Menijo, da bi moralo vse nadaljnje povečanje temeljiti predvsem na odkrivanju rezerv in storilnosti, ne pa na zaposlovanju novih delavcev. »FRUCTAL« AJDOVŠČINA: Prvič so presegli plan proizvodnje Na občnem zboru sindikalne podružnice »Fructal«, v kateri so včlanjeni vsi člani kolektiva, so sti. Svetoval pa je, da bi v pod-spregovorili o razvoju podjetja, jetju ustanovili center za izobra-o dolgi in trdi poti, ki pa je ževanje delavcev, končno privedla podjetje na »ze- leno vejo«. Lani so namreč pr-r vič, odkar obstoja podjetje, presegli plan proizvodnje. K temu je pripomogla nova in boljša mehanizacija, odkritje in seveda izkoriščanje notranjih rezerv, mnogo pa tudi strokovno izobraževanje delavcev v sposobne kvalificirane moči. Kakor vsako leto — je bilo rečeno v poročilu, jim je lani (najbrž pa jim bo tudi letos) — delalo preglavice pomanjkanje delavcev v sezoni in ob raznih priložnostih. Direktor podjetja je spregovoril o prihodnosti podjetja in o uspehih delitve osebnih dohodkov po učinku. Tovariš Franc Skok, predsednik Okrajnega odbora SZDL No- va Gorica, je pohvalil kolektiv za Sindikalna podružnica bo pri-njegovo uspešno delo v preteklo- zadevanje za strokovnim izobraževanjem delavcev nadaljevala. Sklenili so tudi, da bodo o vseh važnejših sklepih delavskega sveta razpravljali po oddelkih, najprej pa bodo pojasnili članom obračunavanje osebnega dohodka! Komisija za higiensko-tehnič-no varstvo pri delu, bo gotovo bolj dejavna, če bo sindikalni Nato so izvolili novo sindikalno vodstvo, v katerem so predvsem mladi delavci, in na temelju razprave sklepali o nalogah novega izvršnega odbora sindikalne podružnice. Le-ta bo moral posvetiti več pozornosti sode- U^J u!;^vna’ f slrlalKalnl lovanju z vsemi člani (zato bodo odbor bolJ sodeloval pri njenem ustanovili po oddelkih pododbore). Še nadalje poglabljati delavsko upravljanje v podjetju, predvsem poživiti delo raznih komisij ter še tesneje sodelovati z organi samoupravljanja. Izpopolniti bodo morali delitev osebnih dohodkov glede na delo in učinek posameznika, čimprej pa na celotni gospodarski uspeh podjetja. delu, saj je moč izboljšati delovne pogoje na marsikaterem delovnem mestu. Izvršni odbor naj bi podpiral športno dejavnost članov tako v komuni kot v podjetju. Tu bi kazalo ustanoviti šahovski krožek, ki ima med delavci precej privržencev. Končno so sklenili, da bo med člani izvršnega odbora tudi nov poverjenik »Delavske enotnosti«. H. F. MARINA« E IjJftUNIKA. • K R A N J PO PRVEM LETU DELAVSKE UNIVERZE V SLOVENSKIH KONJICAH Letos še administrativna šola Obračun prvega leta delovanja konjiške delavske univerze je podal sliko njenega začetnega delovanja. Program dela, ki so ga sprejeli kmalu po ustanovitvi, je temeljil na potrebah po takem Izobraževanju odraslih, ki bi jim hajveč koristili pri njihovem Praktičnem delu. Na primer: družbeno ekonomski seminarji za člane organov upravljanja, šola za starše, politična šola, tečaji za kvalificirane delavce v nekaterih Podjetjih itd. Tu je potrebno posebej omeniti šolo za starše, ki je s svojimi kv itetnimi predavanji V devetih krajih občine dala preko 2850 poslušalcem obilo korist- nih napotkov za njihovo delo pri vzgoji otrok in družine. Ta je razen v Slovenskih Konjicah, uspešno delovala tudi v nekaterih manjših in odročnih krajih kot v Strnicah, pri Jerneju, v Žičah in drugod. Šest seminarjev za družbenoekonomsko vzgojo je lansko leto obiskovalo 213 članov delavskih svetov in upravnih odborov iz raznih podjetij. Zlasti uspešno so ti seminarji potekali v Vitanju in v Ločah. Večerno politično šolo je v prvem letu obiskovalo 25 tečajnikov, v drugem pa 23, med njimi je bilo največ mladih čla- nov ZKS. Poljudnoznanstvenih predavanj je bilo pozimi 33. Mimo teh pa je delavska univerza pripravila še knjigovodske tečaje, dva strojepisna in dva tečaja angleškega jezika. Z lastnim denarjem si je DU v lanskem letu uredila lastno predavalnico in upravne prostore v kulturnem domu. Tako ima sedaj primerne prostore za politično šolo, manjša predavanja in ostalo dejavnost. Mimo tega pa si je nabavila še nekatere pripomočke za predvajanje filmov, kar je se- veda nujno potrebno pri raznih predavanjih. V načrtu za prihodnjo sezono so predvideli tudi ustanovitev posebnega oddelka administrativne šole iz Maribora. Po sedanjih iz-gledih bodo lahko pričeli kar z drugim letnikom. Sprejeti bodo predvsem tisti, ki so letošnjo zimo dokončali strojepisni tečaj. Razpravljajo tudi o ustanovitvi ekonomske srednje šole, vendar bo do tega prišlo verjetno šele konec prihodnjega leta. V. L. PROBLEMI ZAPOSLENIH ŽENA V POSTOJNI Na konferenci žena postojn-sbe občine o družbeno-ekonom-skem uveljavljanju žena v tej komuni so govorili največ o problemih zaposlenih žena. Teh je v Postojnski občini 1730 ali 35% 0re^vsem — lePa tehnična ure-filev in številni dopisniki so zna-tj ^ za glasilo ČZP »Pomurski dar-' ^ zadnji številki je več hilt h Prispevkov o delitvi oseb-sta ^0'1Qrugi razlog, ki ni — ali vsaj nujno, da bi bil - v zvezi s Kongom, je v dejstvu, da sta Vzhod in Zahod, oziroma ZSSR lP ZDA, zadnje tedne navezala določene stike in da so se poja-Vl‘i poskusi, da bi ti deželi z neposrednimi pogajanji odpravili nekatera medsebojna nesoglasja. 0 tega je prišlo na pritisk in za-htevo večine dežel po svetu in Ker sta ti deželi dobro doumeli Sv°je interese. Svet upravičeno ^zdravija in spodbuja to spre-r V teh pogojih je prišlo na zasedanju do tihega dogovora med Vzhodom in Zahodom, ki sta spravila v hladilnik nekatere medsebojne obtožbe. Prav tako Sta se sporazumela, da bi razpravo o razorožitvi — v nasprotju s prejšnjimi načrti — preložili na jesen, da bi razprava torej počakala na prihodnje ■ redno: zasedanje. V normalnih pogojih bi bilo to zasedanje s tem razbremenjeno, zato bi mogli pričakovati, da bodo živahneje in, uspešneje obravnavali preostala pereča vprašanja. Prišlo pa je drugače, kar seveda ni naključje. Predvsem so na raznih straneh pojmovali tak razvoj kot povod za odložitev razprav nasploh, kot zadosten razlog, da so pospravili kovčke z namenom, da bi doma počakali na rezultate nadaljnjih stikov med Vzhodom in Zahodom in na sporazum med njima. Tako so ravnali zlasti tisti delegati, ki si tudi sicer obetajo največ, če ne celo vse, od velikih sil in njihovih dogovorov, ker si ogledujejo samo eno stran medalje, ne vidijo pa tiste druge, manj svetle strani dogovarjanja med velikimi, ki more iti na, račun interesov tretjega ter v škodo reševanja problemov tretjih dežel in drugih delov sveta. ., Za zdaj še ni. razloga, za prepričanje, da . so veliki pri svojem dogovarjanju že tako, daleč, da bi težili za omrtvičenjem razprav na zasedanju ter dušili koristne napore za ureditev posameznih vprašanj, na primer kolonialnih. Dejstvo pa je, da so se vzporedno s temi dogovori in po njih precej poslabšali pogoji za delo zasedanja, ki iz dneva v dan bolj životari v pričakovanju skorajšnjega zaključka. Pa četudi bi bilo drugače, se pravi, četudi bi se veliki domenili, da bodo potisnili v ozadje vse druge sporne in odprte probleme ter zadušili prizadevanje na zasedanju, to ne bo moglo pojasniti, zakaj so protikolonialne sile tako. popustile tujemu vplivu v zvezi z vprašanji, ki so predvsem v njihovem interesu in ki bi jih morale prav one urejati. Spričo tega se vsiljuje prepričanje, da je kljub subjektivnemu in objektivnemu, ali pa samo objektivnemu vplivu dogovarjanja med velikimi na potek zasedanja poglavitna razlaga vendarle v tem, da se dajo posamezne vplivne neodvisne dežele spraviti,^ nekatere druge, premalo obveščene, pa stopajo za njimi po tej jalovi poti. Zato lahko rečemo, da je drugi del XV. zasedanja Generalne skupščine potekal doslej, verjetno pa bo tudi minil drugače, kot je bilo pričakovati in kot smo si želeli.' ■ JURE PUTNIK NAPOSLED SPET GOVORIMO O JOMU KENVATTI Bolezni srca ni moč Nekatere, priče so sodniku s tihim in skrivnostnim glasom pripovedovale, kako so na lastne oči videle, da je Kenjjatta slovesno prisegel Mau-Mau. Povedale so, da $o videle, kako je zakletev pozneje tudi uresničeval. Dogodke so tako fantastično opisovali,, da je vzdušje v, riti vse to, kar sem sam, je tej šolski sobi postajalo vedno: povedovala priča, bolj skrivnostno. Ko pa so Jomg Kengatta je zadnji sto-omenjene priče prosile sodnika, pil pred sodnika; Zasliševali so izrezati z nožem sov, ki so šepetali: Jej to meso, storili ali ne, mi ni mogel nih- To resnico so vsi svetovni jej to meso... Čc boš prodal če-preprečiti, da nisem razložil časniki objavili ha prvih stra-našo zemljo ali naše ljudstvo, ljudstvu zgodovinskih podatkov neh čez nekaj stolpcev in še te uniči' io meso! Če boš kdaj prodal našo zemljo Evropejcem, boš umrl! Če boš razkril skrivnosti komu, ki ni član te skrivnosti, naj te sovraži to meso! Kengatta je bil ves čas z menoj in tudi on je moral sto- iz- 6 trgovini s sužnji. Čeprav so Angleži ukinili arabsko suženjstvo, smo bili vrženi potem v še hujše suženjstvo. Zemljo so nam odvzeli in obsojeni smo bili na prisilno delo!« Tožilec A. G. Somerbough je zakričal nanj, da je v sobi votlo odmevalo: "To ni odgovor, to je govor!« »Plače, ki jih dobiva moj narod, so tako nizke, da živimo Jomo Kenjatta s tovariši v taborišču, kjer je zdaj zaprt naj prepreči, da bi se njihova imena pojavila v tisku, ker ■ se bojijo represalij, so se na svojih sedežih i sodnik i tožilec, agentje, pa marsikdo med gledalci, jeli presedati. Obtoženci pa so sedeli na ozki klopi ob zidu, kot bi zrasli z njo. Priče so pripovedovale, da je ceremonija zakletve Mau-Mau potekala takole: oseba je stopala pod vencem, ki so ga spletli iz listja banan. Po^jesti je morala kos ovčjega mesa in se potlej z ustnicami dotakniti gnoja in .sluzi, ki je tekla iz očesa zaklamega ovna. Naposled je moral položiti »zapriseženec« še 62 šilingov. Ena izmed prič je zatrjevala, da je prisostvovala temu ritualu v svoji vasi in nadaljevala opis dogodka, ki naj bi se zgodil pred tremi leti: "V neki kolibi sem zagledal luč. Bakla je gorela s kratkim plamenom. Tedaj sem začutil, da me je nekdo prijel za roka in rekel: Sezuj čevlje in, če imaš denar, ga položi... Člo- ga deset dni. Deset dni so trajali dialogi med njim, tožilcem in sodnikom. Zanje je zvedel ves svet, kajti novinarji so, ko so zvedeli za samozavestne odgovore obtožencev, dobili od svojih redakcij naročila, naj bodo njihova poročila- čimbolj natančna in čimobširnejša. Svet je spremljal to sodno obravnavo, spremljal dvoboj angleške oblasti z jetniki, ki so jim samo pod močno stražo jemali roke iz verig. "Ali ste omenili v nekem svojem govoru,« ga je vprašal sodnik, "da so vas Angleži rešili suženjstva pred Arabci, potlej pa ste se takoj vprašali, kdo je kupoval sužnje od Arabcev?« "Tako sem rekel, da.« "Ali ste rekli, da so Angleži, preden so vas osvobodili suženjstva Arabcev, sami ukrca-vali sužnje na ladjo Jezus?« Tudi na to vprašanje je Ke-ngatta pritrdilno odgovoril. "Ali veste« je začel sodnik v neki vrsti suženjstva.« Ke-ngatta je povzdignil glas in rekel: "Včasih se je človek vsaj malce počutil kot človek. Zdaj se je vse spremenilo. Za nas veljajo določila rasne diskriminacije in ponižanja vseh vrst... Ko je: bilo suženjstvo odpravljeno, ga je zamenjalo novo, še hujše. bolj popularizirali vodjo Jomo Kenpattb, ki se je zvezanih rok bojeval za spoje prepričanje, neodvisnost Kenije in za svobodo svojega, kenijskega in vsega afriškega ljudstva. Advokat Pritt je v zagovoru s številnimi vprašanji in odgovori izkoristil splošno nejasnost primera in zavrgel vsako obtožbo proti njegovemu klientu.. "V resnici obtožnica sploh ni dokazala, niti-ni potrdila, zakaj toži.Joma Kenyatto. Obtožba ni mogla niti odgovoriti na bistveno vprašanje, ki je začetek vseh poznejših, manj pomembnih: Kaj je sploh Mau-Mau,« je govoril Pritt. Potem ko je ovrgel vse obtožbe in imenoval sodno obravnavo "Zelo važen politični proces«, -je zahteval, da morajo bjti'JdThb 'Kdhgaita trt 'ostali obtoženci 'oproščeni vsake krivde in kazni. : Tožilec Somerbough jer seveda ostro zanikal, da bi bil proces "političen«, pač pa je v nadaljevanju svojega zaključnega govora skušal odgovoriti ,na vsako vprašanje, ki ga je postavil Pritt, na način, ki je vznemiril vso Kenijo. Jomo Ke-nyatto je označil, da je "edini človek , s potrebnimi človeškimi lastnostmi in izobrazbo, ki. lah- . ko upravlja organizacijo . tipa. Mau-Mau.«. . . - Mesec dnt je bilo potrebno veku, ki mi je to ukazal, se je ■ razburjeno pridigati, "kdaj so pridružil Kenyatta. Ko so me Angleži ukinili trgovino s suž-peljali izpod Ustja in mi vrgli nji v Vzhodni Afriki« ovčje meso, sem slišal več gla- "Ne glede na to, ali so to Vzdušje v tej "sodni dvora- sodniku Thackerju, da je pre-. ni«, obdani z bodečo žico, :je študiral vse gradivo. V tem ča-bilo vsak dan bolj napeto in su so vsi časniki po vsem Svetu vsak dan bolj nemogoče, tako skusdli prikazati z vseh strani da se je sodnik Thacker prito- "pUhier Kengatta«. Eni So se ževal novinarjem: "Nisem vajen zavzemali zanj, ^drugi so kopali delati v takšnem vzdušju in ni- globlje ih skušah "objektivno mam sposobnosti ter živcev za oceniti« splošen položaj v Keniji, tretji' so Jomo Kcngatto označevali kot zločinca in terorista, ' ki streže po življenju Evropejcem,,1 ki so "prinesli toliko dobrega- v Afriko« in "brez malo govoriti katerih prosvetljenstva in luči v pa po drugi Afriki sploh ne bi bilo«, : Po mesecu. dni je sodnik- Ta-che.r, obkrožen z.vojaki in avtomatskim orožjem, izrekel sod-, bo. Vse obtožence je . obsodil na sedem let prisilnega dela. . takšno situacijo...«- Tako je ta sodna obravnava v tej mali sobi, polni dima, jeze in ponosa v Kapenguriji postala politični boj, na kate rem so mogli le in dokazati. Je strani še bolj razplamtel duhove in poglobil nasprotja ter zgradil še bolj trden jez med rasami. Dan pred koncem zasliševanja pred sodnikom je Jomo Ke-ngatta rekel: "Bolezni srca ni moč izrezati z nožem!« MIRAN SATTLER (Nadaljevanje) »JEDRO NAJVECJE DRŽAVE?« Po 38 letih nemške in 42 let: teri so sklepali o vsem tem, se žem je to všeč in hočejo z njim ______ __ . angleške kolonialne uprave, to se je delo odvijalo neverjetno glad- še v prihodnosti ohraniti dobre ^embo, zakaj od ureditve odno- nravi po osem desetletjih, bo Tan- ko, brez zapletljajev, v »medse- odnose. To je bil namreč eden SOv med tema velesilama si je ganilka prostrana dežela pod Ki- bojnem razumevanju-? tako da je izmed pomembnih elementov v Mogoče obetati pomiritev in ko- iimandžarom, postala neodvisna bil angleški minister MacLeod .razgovorih o neodvisnosti in ena nec hladne vojne. Datum je že določen, in sicer 28. skoraj navdušen, kajti njegovo glavnih silnic, da so Angleži brez Ker rA- december. Pomembnost tega dne poslanstvo v tej deželi »je minilo oklevanja tako brz .pristali na na hi samo v tej razglasitvi nove presenetljivo ' obojestransko ko- omenjena datuma. Teze jim je to, neodvisne • dežele v Afriki, tem- ristno«. , ah pa za zdaj morda nemogoče, več bo to dan, tako vsaj predvi- ■ Gre za tole: Tanganjika prav- kaj takega sklepati o Keniji ali devajo strokovnjaki, ko bo zaži-. zaprav ni angleška posest, tem- Centralnoafriški federaciji, velo jedro največje države v več je ozemlje pod skrbništvom Afriki — »Federacija od Nairo- OZN. nad_ katerim imajo Britanci hosih med Vzhodom in Zahodom nstala v pogojih neugodnega Q-zvoja v Kongu in določene ose-■e v vrstah protikolonialnih sil, niso sprejeli kot spodbudo k 0I>njevanim naporom za pravič- 1 Ureditev ostalih svetovnih pro-emov. Ta sprememba je bila £°jP0<2 za uspavanje s težnjo, pri-ahovati od sporazumevanja med n?lesilama ureditev vseh nereše-lh Problemov, pa čeprav so iz- bija do Salisburyja«. Angleški minister za kolonije MacLeod in prvak, bodoči predsednik vlade Tanganjike Julius Njerere, sta najprej določila dan, in sicer 1. maj, ko bodo razgia- območja njunih medsebojnih sili v deželi popolno notranjo sa-nosov in njune odgovornosti, moupravo. Na konferenci, na ka- svoj mandat. Od 9 milijonov prebivalcev je samo 20.000 belcev, Več je Grkov kot pa Angležev. Živi pa v deželi še približno 100.000 pripadnikov azijskih manjšin. Prvak Tanganjike Julius Nje-reve je zelo trezen politik. Angle- Fo zatrjevanjih nekaterih vodij Taganjike, je , to najbolj zaostala dežela v Vzhodni Afriki. Ne samo posledice kolonializma, pomagale Velika Britanija, Zahodna Nemčija in ZDA, strokovnjake pa bo poslala OZN. Izjavil pa je, da bi takšno pomoč sprejel tudi iz vzhodnih dežel. V intervjuju za angleške časnike je glavni del v razgovoru posvetil razčlenitvi njegove stare ideje, in sicer: ustanovitev vzhodnoairi-ške federacije. »Kolikor vem, nihče na tem območju ni proti federaciji, razen mogoče Uganda. Vse ostale dežele so vsaj v načelu sprejele federacijo. To je vsekakor korak ki je globoko pognal korenine, naprej!« temveč tudi brez vsakih posebnih Prvaku Njereru gre največ za izkušenj bo ostala Tanganjika sa- to, da bi dežele združile Svojo go-ma na začetku samostojne poti. spddarsko moč in tako'začele boj Njerere je sicer izrazil prepri- ža razvoj, proti zaostalosti. Obeti Čanje, da mu bodo gospodarsko za ustvaritev federacije pa so zelo deljeni. Namreč vmes je nejasen položaj Kenije in Ugande. .Njerere, ki je v zelo! živahnih irt prisrčnih stikih z voditelji Centralhoafriške federacije, rie izključuje možnosti, da bi jeli razpravljati o ustanovitvi federacije, države, ki bi se razprostirala »od Nairobija do Salisburyja«, to pomeni, da bi obsegala vso Vzhodno Afriko, Severno in Južno Rodezijo in Niaso. Ta država bi merila okoli .tri milijone kvadratnih kilometrov in bi imela okoli 30 milijonov prebivalcev. To bi bila največja država v Afriki poleg Južnoafriške Unije. ‘Torej gre za veliko misel; ki bi^če bi jo uresničili, povzročila spet veliko spremembo afriškega političnega zemljevida. DELAVSKA ENOTNOST — Štev. 14 — 8. aprila 1961 O t ...IN ZDAJ Se tretja ŠOLA V CELJU Tehnična kemična šola v Rušah, ki vzgaja laborante — kvalificirane delavce kemične stroke in tehnike — kemike, je od leta 1956 do 1960 izšolala 224 učencev, ki so se zaposlili v 52 podjetjih oziroma ustanovah. Razkropljeni so po vsej Sloveniji, manjši del pa tudi izven nje v Srbiji, Makedoniji in Hrvatski. Tako ni prevladujočega podjetja, za katerega bi v pretežni meri vzgajali odgovarjajoče strokovnjake. Zato Uidi ne bo mogoče dobiti gospodarske organizacije, ki bi prevzela vsaj delno finansiranje naše šole. Težko bo najti tudi kak skupni organ, ki bi prevzel to skrb. Iz dosedanjih izkušenj dobro vemo, da podjetja nerada dajejo denar. Lep primer za to je prav podeljevanje štipendij. Srednješolec zlepa ne dobi štipendije, ker se podjetja ob takih priložnostih izgovarjajo, da ne potrebujejo kadra. Zelo pogosto pa se oglašajo ob koncu leta, ko se zanimajo, če je še kdo izmed absolventov prost, da bi ga oni sprejeli v službo. Prikazovanje potreb po strokovnem kadru s strani podjetij torej ni vedno realno. Kadar se postavlja vprašanje! koliko kadra boste predvidoma potrebovali, običajno prikazujejo velike potrebe. Kakor hitro pa v zvezi s tem postaviš vprašanje štipendiranja ali sofi-nansiranja, pa nenadoma potreb< ni več. Razumljivo je tudi, da od podjetij, ki letno zaposlijo le dva do tri naše absolvente, ne moremo terjati, da prevzamejo skrb za našo šolo. Tako se. vsi. otresajo kakršnih koli finančnih obveznosti do našega zavoda. Tudi občinski ljudski odbor Maribor-Tabor, ki je sicer po zakonu dolžan oskrbeti sredstva za šolo, nima interesa, da bi vzdrževal tako ustanovo, za katero ni neposredno zainteresiran in to še prav posebno ob mnogih drugih šolskih in finančnih problemih. S tem nočemo reči, da je občinski ljudski odbor Maribor-Tabor proti šoli ali da nima razumevanja zanjo, vendar je po sredi najbolj kritično vprašanje, vprašanje finančnih sredstev, ki jih sama občina ne zmore. To še prav posebno zaradi tega, ker je naša šola izredno draga. Razen onih, ki funkcioniranje šole poznajo, drugi sploh ne morejo doumeti, zakaj šolanje toliko stane. Dopovedovati nestrokovnjakom, kakšne so specifične potrebe te šole, je izredno težko. Letno stane en učenec po dosedanjih proračunskih izdatkih kakih 120.000 dinarjev. Zelo visoki so funkcionalni izdatki: na primer, naša šola ima tak način praktičnega dela, da se material — kemikalije trošijo, namesto da bi kaj ustvarjali. To je bistvena razlika od vseh ostalih strokov- nih šol. Kemikalije so pretežno uvožene in zato izredno drage. Letno porabimo tri do štiri milijone dinarjev samo za potrebe laboratorija. Kemikalija, ki je že enkrat rabljena, se ne more več uporabiti i n jo moramo zliti v lijak. Če bi hoteli v laboratoriju vsaj nekaj zaslužiti, bi morali opravljati analize za kako podjetje. Ne moremo pa zanje seveda prevzeti pravne garancije. Kljub temu smo prosili številna podjetja, da bi nam poslala vzorce za analize. Pri tem nismo naleteli na razumevanje in smo ostali brez naročil. Pripominjamo, da se na ta način preživljajo že nekateri inštituti. Ti izvršujejo analize, ki jih iz kakršnih koli razlogov ne opravljajo podjetja sama (n. pr. Kmetijski inštitut Maribor, Kemični inštitut v Ljubljani itd.). Pri tem imajo inštituti prednost zaradi večjega ugleda in zaupanja, čeprav bi bile naše analize enakovredne. V laboratoriju nam služi kot glavni toplotni vir elektrika. Tako letno izdamo okrog 1,000.000 dinarjev samo za potrošnjo električne energije. Poseben problem so kemični aparati, ki so zelo dragi, ker so v glavnem uvoženi. Pri praktičnem delu v laboratoriju se uporablja predvsem steklovina in porcelan. Oboje je prav tako zelo drago in tega se nehote tudi dosti razbije. Zanimivo je n. pr. to, da je domače laboratorijsko steklo dražje od uvoženega in kljub temu moramo kupovati domače. Tako smo navedli le nekaj glavnih vzrokov, zaradi katerih so izdatki naše šole tako veliki. Seveda pa brez praktičnega pouka ne more biti strokovnega izobraževanja. Na šoli imamo 182 fantov in deklet iz 34 občin. Ze iz tega je razvidno, da bo prispevanje občin zapleteno. Splošno znano je, da v vsaki občini vedno primanjkuje finančnih sredstev in tako bodo ljudski odbori zavlačevali taka vplačila do konca vsakega koledarskega leta. S tem pa bo vsako redno delovanje ustanove zelo otežkočeno. Predvidevamo tudi, da bodo posamezni ljudski odbori skušali vplivati preko ravnateljev osemletk, naj se učenci ne vpišejo v »-drage« šole. Naš zavod je bil ze nekajkrat v težkem finančnem položaju, in to ob vsaki reorganizaciji. Nihče noče prevzeti šole s takimi izdatki v svoje breme. Tako je bilo, ko je prešla z zveznega proračuna na republiški, z republiškega na okrajnega in sedaj z okrajnega na občinski. Tako stanje demoralizira učno in ostalo osebje zavoda, prevzema jih občutek brezperspektivnosti in negotovosti. Vendar se bo neha rešitev morala najti, mi sami pa je ne znamo poiskati. Kljub takemu problematičnemu stanju naše in tudi ljubljanske tehnične kemične šole pripravljajo v Celju otvoritev enakega zavoda z novim šolskim letom. Ne gre v tem primeru za kakršno koli ljubosumje, temveč za pametno uporabo še vedno pičlih sredstev. Res je, da lahko vsako podjetje ali občina ustanovi šolo, vendar bi bila neka koordinacija nujno potrebna. Pripominjamo, da navadna oprema šolskega laboratorija zahteva več kot 100,000.000 din investicij. Tako v Sloveniji že obstajata dva šolska laboratorija in ne vemo, če so dejanske potrebe pri nas takšne, da bi morali imeti še tretjega. Potreben kemično izobražen strokovni kader za razvoj Velenja in potreb Celja lahko vzgojita šoli v Rušah in v Ljub- IjCLTli BRANIMIR LORENČIČ ravnatelj Tehniške kemične šole v Rušah Dva litostroiska centra TOVARIŠ UREDNIK! NE VEM KOLIKOKRAT SEM ZE V ZADNJEM ČASU BRAL IN SLlSAL O IZOBRAŽEVANJU V PODJETJIH, O IZOBRAŽEVALNIH CENTRIH, O ŠOLSKIH CENTRIH... BRAL SEM, DA MNOGA PODJETJA SE NIMAJO TAKIH CENTROV, DA NI SODELOVANJA MED PODJETJI IN STROKOVNIMI ŠOLAMI, DA NE VEDO, KDO NAJ ZDAJ PO NOVI UREDBI O FINANSIRANJU SOL SKRBI ZA STROŠKE SOL... PA SEM SI MISLIL: ZAKAJ NE BI ENKRAT PISALI ŠE O NAS? IMAMO KAR DVA CENTRA ZA IZOBRAŽEVANJE, INDUSTRIJSKO SOLO PA PODJETJE DELNO VZDRŽUJE ZE VRSTO LET IN MED NJIMA JE BILO PRAV MALO NESOGLA- SIJ... Vabilo, ki ga res ne gre zame-tavati. Dva centra, idealno soglasje — če ne že neobičajno pa vsaj zanimivo in morda tudi vzpodbudno. Zakaj pravzaprav dva centra? Kako so dosegli tako medsebojno razumevanje? In v Litostroju niso bili redkobesedni, ko smo skušali najti odgovore. Predvsem: izobraževanje v Litostroju ni stvar včerajšnjega dne, ampak ima za seboj že dolgo in poznano zgodovino, saj je sam značaj podjetja, ki stalno raste, se razvija in spreminja proizvodnjo zahteval primemo usposobljene kadre. Industrijska šola je tako že od vsega začetka v pravem pomenu besede tovarniška šola in okrog nje se je do danes razvil neke vrste šolski center, ki razen redne industrijske šole vključuje še oddelek za odrasle, oddelek za odrasle strojne tehniške šole in priučevanje za nekatera delovna mesta v šolskih delavnicah. Drugi center, tako H. M., Litostroj, Ljubljana imenovani tovarniški, pa skrbi za uvajalne seminarje novincev ter razne dopolnilne tečaje v in izven podjetja (za specializacijo, kvalifikacijo, tuje jezike). Litostroj čani mu pravijo »naša delavska univerza«. Oba zajameta tako vse vrste izobraževanja, programi in učni načrti pa so vedno prilagojeni potrebam podjetja, kar samo po sebi kaže, da sodelovanje nikakor ni neznanka. Zanimivo pa je, da niti eden niti drugi center uradno sploh ne obstojata. Važna je vsebina, ne firma, pravijo v Litostroju. Vsebina nedvomno je, vse je ubrano na en sam imenovalec: iz proizvodnje za proizvodnjo, toda zakaj potem dva? Tudi to se bo uredilo, pravijo optimisti. Sicer pa so nasploh previdni. Ne prevelike naglice, nič takega, kar bi ostalo samo na papirju. Morda že letos pa bodo le vse skupaj združili pod en naslov — šolski ali izobraževalni center. Organizacija izobraževanja torej litostrojčanom ne dela preglavic in so našli pot, ki jo marsikje šele iščejo: najprej urediti način in vsebino izobraževanja. Kaj pa drugo? Razumevanje, metode, sodelovanje, uspehi? Res, industrijska šola nedvomno predstavlja vzoren primer. Program stalno korigirajo na osnovi pripomb posameznih proizvodnih enot in da bi dali še večji poudarek praktičnemu delu, se bo verjetno za učence končala teorija že po drugem letniku, tretji pa bo ves posvečen samo praktičnemu delu. Potem bodo morda tudi odpadle še nekatere pripombe, da kljub vsemu absolventi le ne ustrezajo povsem potrebam posameznih delavnih mest. Ker pa je proizvodnja v Litostroju le še ohranila individualni značaj in- potrebuje absolvent industrijske šole glede na stalen razvoj in spremembe v proizvodnji malo širše znanje, menijo da zato prevelika specializacija ne bi bila koristna. V malo manj svfetli luči se kaže priučevanje na delovnem mestu. Tu se tudi v Litostroju ubadajo s problemom, s katerim se skoraj povsod premalo ukvarjajo: izdelava profilov posameznih delovnih mest. Ce teh ni, to seveda krepko zavira izobraževanje tako na delovnem mestu kot v redni šoli. Izobraževanje na delovnem mestu pa nedvomno terja tudi v Litostroju svoj razmah, saj so že dosedanji primeri, kolikor jih je bilo, pokazali, da se lahko delavci s pravilnim in sistematičnim tovrstnim izobraževanjem mnogo hitreje vključijo v proizvodnjo. Da bi tudi tu napredovali, nameravajo vse vodilno osebje seznaniti z metodami poučevanja. Tudi večja metodična povezava snovi bi bila potrebna in treba bi bilo jasno določiti, kaj mora znati vsak posameznik na določeni stopnji izobrazbe. Prav tako ni vsak za vse in je treba bolj upoštevati zanimanje in sposobnosti posameznika za določeno vrsto izobrazbe. Ze vsa dosedanja izobraževalna dejavnost v Litostroju prav gotovo vpliva na večjo in boljšo produktivnost, na pravilnejši odnos do dela, do strojev. Tudi zanimanje za izobraževanje narašča. Toda kljub temu, da pride iz industrijske šole vsako leto nad 200 absolventov in da štipendira podjetje lepo število ljudi na visokih in srednjih šolah, je še vednp kadrov premalo. Značilno je, da se precej absolventov industrijske šole sicer zaposli kako leto ali dve v tovarni, potem pa gredo k vojakom in jih ni več nazaj. Mnogi pa si žele nadaljevati šolanje, na žalost večkrat z motivacijo, da nočejo opravljati »umazanega« dela pri . strojih. Tak odnos kaže na nepravilno razumevanje učencev do dela in izobraževanja in hkrati na pomanjkanje čuta dolžnosti do podjetja, ki jih je šolalo. V. S. . ikri A I. \ 0 R Al! M I Š L J A X J E KONEC AMATERSKE f lTlf ¥ Ih ^ f P° sodobnejših poteh 1 fj 1JL JC ® • amaterske dejavnosti Ko govorimo ali pišemo o problemih kakršnegakoli amaterskega udejstvovanja, imamo v mislih predvsem naslednje težnje, ki vodijo ljudi v življenju izven njihovega poklica: najprej potrebo po izpolnitvi tistih hotenj, ki jih vsakdanje profesionalno delo ne uresniči. Dalje je tu želja ua§3iE5i3H ‘afioci [[c *jfpezu3dttiottaJ od obrambni instinkt, ki varuje človeka pred mehanično in ponavljajočo se dejavnostjo. Saj utegne le-ta v skrajni konsekvenci spremeniti človekovo osebnost v spreten avtomat. V našem stoletju strokovne razmejitve in nujnosti specializacije, ki zožuje človekovo življenje na zelo ozek fizični ali duševni delokrog, se tembolj zastavlja vprašanje harmonično razvite in neokrnjene osebnosti. Najbrž se prav zato danes pojavljajo v svetu najrazličnejše oblike amaterskega delovanja. Bolj kot kdaj prej lahko čitamo o različnih krožkih, klubih, amaterskih grupah, potujočih in vzorno urejenih knjižnicah ter podobno. Zanimivo je dejstvo, da je v zelo razvitih industrijskih deželah procentualen delež amaterskega izživljanja (predvsem na področju umetnosti in splošnega izobraževanja) zelo visok, da pa je bil manjši v času, ko so te dežele v naglici gradile svojo industrijo in je življenje prisililo ljudi, da so v delu trošili prekomerne energije. Ce ob tem pomislimo še na bodoče perspektive skrajšanega delovnega časa, lahko predvidevamo, da bo to vprašanje še aktualnejše. Pri nas nevarnost človekove mehanizacije zmanjšujejo samoupravni organizmi, ki ustvarjajo dokaj drugačno situacijo, kot jo je prej poznal svet. Soodgovornost in samoupravljanje v nekem podjetju alf komunalnem življenju terja od posameznega človeka veliko aktivnosti in veliko kompleksnega razmišljanja, kar je vsekakor ugoden činitelj tudi pri njegovem vsakodnevnem delu. O Človek hoče biti aktiven na mnogih področjih Kadar govorimo o amaterizmu kot o neke vrste razvedrilu, imamo prav, vendar ta oznaka premalo upošteva njegovo pravo bistvo. Kadar govorimo o amaterizmu kot o sredstvu za vzgojo ljudi, imamo zopet prav, vendar mu dajemo s tem nekoliko enostranski in šolski prizvok. V celoti je amaterizem (mislim na tiste njegove veje, ki sodijo pri nas v okvir naših društev in Svobod) težnja po psihičnem sproščevanju, po rekompen-zaciji in po ohranjevanju celovitosti človeške osebnosti, ki hoče iz dneva v dan sama zase najti potrdilo, da ni potrebna zgolj kot del službenega stroja, da je njena vrednost tudi drugje in da se lahko izživlja še na področjih, ki so izven njenega službenega območja. Zanimivo je dejstvo, da se vrhunski znanstveniki in umetniki v pretežni meri ne oddaljujejo iz svojega poklicnega delokroga še v amatersko delovanje, ker Je njihova kreativna sila zadovoljena in njihova osebnost izpolnjena ter ne teži še v amaterske odtenke. Mnogo teh ljudi pa išče rekompenzacijo v športu, naravi in drugje. Ni slučaj, da so mnogi med njimi navdušeni ljubitelji narave in da nam prav zgodovina alpinizma pove precej takih imen. Obratno iščejo ljudje, ki delajo fizično, svoje ravnovesje v psihičnem delu Izven svojega delovnega časa in tudi mnogi intelektualni delavci, ki jim služba ne zadovolji vseh psihičnih potreb, se radi Izživljajo v amaterskem delu. Z rastočo potrebo po strokovnem znanju in profesionalizaciji amaterizem ne bo izumrl, prej bo v sorazmerju z njo naraščal. Človek hoče biti aktiven na mnogih področjih in ga ne zadovolji zgolj pasivno sprejemanje kulturnih in drugačnih dobrin. To se mi je zdelo potrebno poudariti, ker med poedinimi našimi profesionalnimi gledališčniki in televizijskimi delavci srečamo često omalovažujoč in celo zaničljiv odnos do amaterizma. Ne razumem zakaj. Amaterizem vendar ne more ogrožati profesionalcev. Nikoli Jih ni in jih ne bo. Da televizija lahko koristno služi delu kluba, je prav tako jasno, čeprav seveda ne bo nikoli edini činitelj prosvetnega in kulturnega življenja na vasi. Kadarkoli razmišljamo o teh vprašanjih, moramo vedno upoštevati vse činltelje In gledati na življenje v celovitosti pojavov. $ Prilagoditev potrebam in možnostim kraja Vsekakor pa naš čas odpira vprašanje novih oblik, načinov in metod amaterskega dela. Televizija, film In drugi tehnični pripomočki so tudi pri nas razbili nekdanjo amatersko idilo. Ponekod z delovno kvaliteto, drugje s tehničnimi možnostmi in sodobnejšimi prijemi. V današnjem slovenskem amaterizmu lahko dokaj nazorno vidimo dvoje hotenj. Prvo vztraja na klasičnih, prevzetih In podedovanih oblikah, se pravi na igranju, petju, muziciranju in podobno. Drugo sl išče novih možnosti in prijemov. Ce pravim podedovane oblike, ne mislim pri tem, da je zdaj vse to početje odveč in zastarelo. Mislim predvsem na metodo dela in še bolj na določeno mentaliteto. Po tej mentaliteti se vse prosvetno delo lahko vrši edinole v gledališki dvorani in na odru. Klasičen, nekoliko dvignjen oder in standardne kulise, so marsikje pogoj za gledališko delo. Drugje zopet skrčijo delovanje, recimo na glasbenem področju, zgolj na pevski zbor. Le-ta mora zopet stati na odru, razvršen v polkrogu itd. Da ne bo nesporazumov, naj še enkrat ponovim: ne gre za podcenjevanje tovrstne prosvetne dejavnosti, temveč za prilagoditev potrebam In možno- m I Al V » R A Z M IŠ I J A X J E Ji) stlm kraja. To je potrebno poudariti, ker so naši amaterji večkrat v skrbeh, češ, kaj spričo novih oblik, ki jih tako intenzivno propagirate, ne bomo smeli več igrati, prepevati in podobno. Jasno je, da bomo vse to počeli še naprej, vendar pa nosi ta miselnost, ki je tako ozko in dosledno vpeljana v eno samo smer, tudi svoje nasprotje. Nevarnost namreč, da ho amaterizem tam, kjer ni pogojev za takšno delo, okrnel in da bo neznatno kakršnokoli prosvetno delo. Čeprav so nekateri pristaši takšnega pojmovanja naši najstarejši in najbolj zaslužni amaterji, so tako rekoč brez lastne krivde tudi svoji grobarji. Ce v nekem kraju trenutno ne morejo sestaviti dobre igralske skupine, naj to opuste in naj poiščejo druge možnosti. Morda jim bo to uspelo čez nekaj let in bodo tisti, ki zdaj uspešno igrajo, obstali pred podobnim vprašanjem. Važno je tedaj samo eno: spoznanje, da se ljudje, pogoji in življenje spreminjajo. Tam, kjer so prav ocenili položaj, socialno strukturo in interese prebivalstva, tam društva in njihovi vodje niso v zadregi. Bodisi, da igrajo še naprej, ali pa pestrijo svoje delo z različnimi novostmi in uvajajo nove oblike v svojem amaterskem in prosvetnem delu. Samo to je bistveno, ne pa prerekanje, katera panoga bo imela prednost pred drugo. 0 Interesi ljudi so postali raznovrstnejši Poznam nekaj krajev, kjer so prva leta po osvoboditvi dramske sekcij® zelo uspešno delovale. In to v dokaj šibkih materialnih pogojih. Tekorb let si je neki tak kraj, ki mi je osebno zelo pri srcu, zgradil precejšnjo industrijo in zavidne življenjske pogoje, zanemaril pa je vse drugo. Zakaj? V dobršni meri zato, ker so se ljudje z vso intenzivnostjo posvetili izgradnji svojega materialnega standarda, ki je bil pred vojno tu beraško nizek. Hkrati pa živi v tem kraju mnogo (zares mnogo) mladih -ljudi, ki čutijo intenzivno potrebo po najrazličnejšem udejstvovanju. Znašli so se v panogah športa in ustanovili amaterski fotografski krožek, druge oblike prosvetnega, dela pa spijo med mladimi in starimi. Občinski Svet Svobod je finančno precej siromašen, tisti od stare garde, ki so še nekako voljni delati, obupb' jejo: nimamo denarja in nimamo pravega človeka. »Pravi človek« bi prav gotovo z malo agresivnosti, z jasnim programom in upravičenimi zahtevami že izvrtal denar od občinskih mož. Raje se vprašajmo, čemu ni »pravega človeka«? Starejši amaterji so se malce zagrenjeni umaknili v ozadje* Pravijo, da trenutno ni možnosti, da bi naštudirali kako kvalitetnejše dališko delo, če pa dajo v svoj program nekaj, kar diši po burki, jih zato samo kritiziramo. Deloma imajo prav. Saj so včasih naše zahteve glede repertoarja naših društvenih igralskih skupin res že ostrejše, kot J**1 pčstavlja zase kako polpoklicno gledališče, če že ne še kdo drug. Vendar je to samo del resnice. Bistveno za tako stagnacijo tiči v neprilagodljivosti> zagledanosti v eno samo smer in v nerealnem ocenjevanju domače situacije. Struktura kraja se je močno spremenila, interesi so zelo raznovrstni* Prisluhniti tem interesom bi pomenilo, ustvariti nove možnosti in obliK® prosvetnega pa tudi zabavnega življenja. % Spontan eksperiment V tem tiči vsebina in prednost sodobnejšega načina dela, ki ga zdaj propagiramo z malce nesimpatično in profesorsko formulacijo: »klubi id delo v klubih«. Beseda je beseda, res pa je, da je takšen način dela P0' treben, ponekod celo nujen in kar je najvažnejše, da je spontan. Nedavb® etošnji koprs obenem lahko pomenijo zelo koristno selekcijo kadra za koprske tečaje. S. G. .J ^tpšnjih poletnih mesecih bo republiški svet Zveze tudi občine. Predlog kaže, da so gotovo tam, kjer nimajo lastnega ood m prosvetnih društev Slovenije zopet priredil v Potrebe po tem kadru izredno ve- predavateljskega kadra. V vsa-t^opru vrsto seminarjev: za organizatorje klubskega življe- vseka^or večje, kot jim lah- kem primeru pa lahko takšni te-nJa in predavatelje V klubih s nodroria vlashene in likovne P. zadostii° koprski tečaji. To čaji pomenijo široko mobilizacijo V^oie n« ^ bodo g^vo kar lahko izvedli ljudi, ki so pripravljeni delati, a soje, pa režiserje v klubih, za mentorje filmskih krožkov tam, kjer razpolagajo z lastnim , ]l^°ma animatorje za vključevanje filmske tematike v predavateljskim kadrom, in to ne-klubsko življenje, za predavatelje — inštruktorje s pod- kat6ri tudi že delaJ°- Težie Pa bo ^°cja filmsko vzgojnega dela v krožkih in klubih in končno Tti • - seminarje za režiserje — amaterje. Na enajstih seminarjih UKiniena 16 VCVUCl “o sodelovalo predvidoma 440 tečajnikov. j j j ki. za organizatorje uoskega življenja bosta dva: za Ujv ki so obiskali že lani začet-Zon- in so si v pretekli se- 1 ze pridobili določene izkuš-je, drugi seminar pa bo za one, ? Um je to v, - — ^ področje dela še po- - m novo. Da pa bo dobili za ta tečaj res prave ljudi. 80 vsaj na ki _ J^azali ljudi, nek način že po-osnovni smisel za pestro JjJ , --- x £*CX !, I \J svp-k ° del°’ 80 nekateri okrajni o v ®Y°bod že začeli razmišljati novcih' .dvodnevnih, tako ime-jj. an'k vikend seminarjih, ki bi Polog drugega lahko služili jg l, 2a Primemo selekcijo kadra lu^koprske tečaje. Vsekakor od-nj*,® Pa ie misel, da bosta začet-Pru •in nadaljevalni tečaj v Koko ^Jočasno, saj bodo lahko ta-kušn^1 2 veSiirnl praktičnimi iz-tpd' am’ 26 marsikaj posredovali „1 začetnikom. Trije tečaji na-glasheni Pnodavateijem likovne in ^Pbh116 'i>zg°ie pa nežlsonjem v Piopi-’ hodo vsekakor pripf)-ja da se bodo ta tri področja, V6{i.atPra ie že doslej vladal naj-Ujg 1 mteres v klubih, v prihod-^ se bolj razvila, saj bo delo krn f-kov na seminarju večji del tudi na praktičnem Vz^pdi seminarji za filmsko Skf se bodo delili na začetni-iti ’ ?a katerega naj bi občinski izW,.raini sveti Svobod skrbno li. an sami primeren kader, da-objJ^daljevalni, ki naj bi ga Sev,*. 1 tisti, ki so se v pretekli sko v Že. vključili v fim- a!j ^zgojno delo, ne glede na to, Vip0 to opravljali na lastno po-pti pa jih je k temu delu ^°Qri ^anskt začetniški tečaj v 8l” v............praktičnem štev 80 organizatorji revije komornih ansamblov in orkestrov glasbenih štfJ, ki bo 16. aprila v veliki dvorani Slovenske filharmonije. Na tej reviji, ki je okrajnega, značaja; bodo nastopile z izbranim in bogatim programom najboljše skupine in orkestri glasbenih šol iz 11 krajev. Danes so glasbene šole marsikje že prerasle svojo nekdanjo zaprtost in vzgojo zgolj za privatno in družinsko igranje ter vedno bolj navajajo učence za skupinske in javne nastope. Ker so bile ali še bodo podobne revije tudi po drugih okrajih, je to razveseljiv in dobrodošel znak za vedno večjo afirmacijo in vlogo glasbenih šol v našem glasbenem življenju, saj si od njih tako lahko tudi obetamo novih 5 -a treh t ” ' b ž’ • in sposobnih članov in vodij naših amaterskih ansamblov. Želeli bi si, da bi take revije bodisi v t^torje naj W nadaljevaliTte^ L','ublj‘ani ali drugod postala stalna oblika, saj nam pomenijo prijetno osvežitev naših koncertnih pro- ! 4Vg začeto delo pred letom ali gramov, prav tako pa nam prizadevanja in uspehi mladih glasbenikov ne bi smeli ostati skriti. Na J a v Kopru oziroma na okraj- sliki: Godalni orkester glasbene šole Center. ^ ao izraza tudi že na kopr-teito ^ftoingrjih, saj bodo tako ^at i? nadaljevalnega kot premijskega seminarja skupaj .filme in skupaj o njih S avljali. Sestanku razpravljali o »klubskem življenju« In o tem, kako »pri-15111,11110 v klube. Nekdo od udeležencev mi je po sestanku povedal ^ bi« le0<11’0: z mladimi ljudmi žtudlra neko Shakespearovo komedijo, fitai 6 vellko do tega, da bi tudi za naprej fimveč teh mladih Igralcev -11 ®estre' tlru^,vu’ sl J® na vse načine prizadeval, da bi bile vaje zanimive ilc,, ' N1 mu preostalo drugega, tako pravi on, kot da je skušal mlade ar n3-jbolj aktivizirati in jim dopovedati, da so za predstavo V lu s?1* Vellk0 80 ^ovorili 0 avtorju, o tedanjem pa našem času in 9e{«r prl, se Pokazale pri študiju zanimive spremembe. Igralci so vsak ala11 z novimi idejami in počasi je dobil dobri stari avtor povsem “V B Podobo, stare kostume so zamenjali novi, stare rekvizite so-jk*! ipj, 6 na-1 1,1 se Pojavil na odru celo motor! Rezultat? Režiser je p s, |jQCe Prestrašen spričo tako ihtave modernizacije renesančnega pisca j^ričag nall)rž odločil za predstavo v manjšem, poskusnem prostoru. 2aipt 111 to, da takšno delo ne more ostati hrez rezultatov. Uspelo mu eit 0 vCSira« mlaiJe Uudl. Razčiščujejo pojme, pogovarjajo se o piscu u^bbie SotlohneSa gledališča In kaj vem kaj še vse. Skratka, spontan p llvSega111’ 1,1 to nehote In nevede pokazal na eno od mnogih možnosti hd®elJai( <*ela v (lru-,VU- Nisem za to, da bi v drugem takem poizkusu 151 0,ler Hamleta v avtomobilu. Primer navajam zato, ker sem Z1 Člov,,^ fla Je rcžlserJu ob tunogih pogovorih bolj uspelo odkriti mlade-rtoovatlj^ vrednote klasike, kot pa bi to storil z zahtevo po apriornem Ak miši J vv.It umetnosti. jv u°rda . k] “Zko V(.Je blla uaSa napaka v tem, da smo sposojeno besedo KLUB 81 l!»eti Zali Pre