Golf? i=> rabljeno vozilo odkupimo po Eurotaxu in prištejemo 250.000 SIT i=> skupni prihranek ob nakupu Golfa ocean s klimo do 490.000 SIT Pametno! ® Malgaj Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 OSREDNJA KHJ1ŽniCA CEU« UVODNIK Spoštovano bralstvo! V tej številki vam predstavljamo poglede na glasbo dirigenta Big Banda Zagorje, Petra Kudra, poizvedeli smo, kaj se dogaja v trboveljski cementarni Lafarge, zanimala so nas gibanja v Papirnici Radeče. Sredi Zagorja nekaj smrdi - izsledili pa smo namreč nehigienično odlagališče ostankov kuncev v kamnolomu, takorekoč sredi Zagorja. V vinoteki Klopotec v Zagorju v teh sobotah gostijo znane vinarje iz Slovenije in preberite si zanimivo zgodbo gospoda Steyerja, ki jo je imel z avstrijskimi oblastmi. No, oblast je pač oblast, pa naj bo tuja ali domača, vsaka hoče rajo ožeti. Le-to seje pred kratkim lepo pokazalo, ko so v državnem zboru razpravljali o spremembah volilnega sistema. Kar vse poslanske skupine so bile neverjetno složne, da ga kar nekako ne bi spreminjali. Naštevali so vse sorte razloge, le tega niso omenili, da po spremenjeni zakonodaji stranke ne bi več mogle dirigirati, kdo bo prišel v državni zbor in kdo ne. Kar lepo število naših vrlih predstavnikov iz vseh parlamentarnih strank namreč ne bi tam sedelo. To pa seveda ne gre, narod pa je ja treba ožemati! Nobeden, celo »najbolj pošteni in pokončni« si tega ni drznil povedati... Pa jim le še naprej verjemite! Sicer pa smo pred kratkim praznovali 60 obletnico AVNOJ-a. (za mlajše, ki jim zgodovino prikrivajo: 29.november 1943, Jajce: Antifašističko Veče Narodnog Oslobodjenja Jugoslavije) Smrt fašizmu - sloboda narodu! Mojmir Maček KAZALO ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-160, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si, V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Maček Uredniški odbor: Peter MotnikaK FunČi Moljk (Mii maš), Marta Hrušovar, Anton Sutar. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri Prodaja in trženje: tel: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje, tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.j ulij a 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel: 03/56-64-166, 56-64-250. fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.402.00 SIT, IV. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 F UR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotograjij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen._________ KJE JE KAJ 14-15 MATEJA TAHIROVIČ-SVETLEČ KOMET NA MRAČNEM NEBU 16 KDO JE PETER KUDER? 33 - 34 POGOVOR Z BOGDANOM SIMERLOM C Naslovnica, f Prijazna dolina j V lepih deklet - -A SZagorjanka Sabina J Naslednjič f Smo z Vami 1 I 18. DECEMBRA 2003! 1 POMEMBNEJŠE TELEFONSKEM ŠTEVILKE : TAXI: 041/616 - 348 041/633 - 107 ZDRAVSTVENI DOMOVI ZD RADEČE: 03/56-88-207 ZD HRASTNIK: 03/56-44-006 ZD TRBOVLJE: 03/56-26-322 ZD ZAGORJE: 03/56-55-000 ZD LITIJA: 01/89-81-855 POLICIJSKE POSTAJE ZAGORJE: 03/56-61-002 TRBOVLJE: 03/56-21-102 HRASTNIK: 03/56-41-602 RADEČE: 03/56-81-002 LITIJA: 01/89-83-142 PROMETNE INFORMACIJ E 03/56-55-109 mmm- wm FUNŠTERC 4-------- PODELITEV REGIJSKIH PRIZNANJ ZA UREJENO DELOVNO OKOLJE Trbovlje, 27. 11. 2003. V trboveljskem Delavskem domu so v okviru 7. letnega srečanja kakovostnikov, kije potekalo v obliki letne regionalne konference, podelili regijska priznanja in pohvale za urejeno delovno okolje gospodarskih družb v Zasavju. Projekt »Urejeno delovno okolje« spada v vseslovenski projekt »Moja dežela - lepa in gostoljubna«. Belinda Ladiha, koordinatorka za ocenjevanje, je prisotnim obrazložila način ocenjevanja in skupine v katere so bile razdeljene gospodarske družbe. Priznanja in pohvale je nagrajencem izročil Rado Perger, direktor Območne zbornice Zasavje. Regijske pismene pohvale za urejeno delovno okolje 2003 so prejeli: SIJAJ Hrastnik, TEVE VARNOST ELEKTRONIKA d.o.o. Kisovec, PA K 4 d.o.o. Regijska priznanja za najlepše urejeno delovno okolje za leto 2003 so si prislužili: Skupina - velike družbe: Skupina - srednje in male družbe: 1. Mesto TOPLARNA Hrastnik d.o.o., 2. mesto FORSTEK d.d. Dol pri Hrastniku, 3. mesto SEMI-KRON d.o.o. Trbovlje. V kategoriji neproizvidne družbe : 1. mesto EVJ Elektroprom d.o.o. Kisovec in 2. mesto SINET d.d. Hrastnik. Kot je v svojem uvodnem nagovoru prisotnim pojasnila Belinda Ladiha, bo projekt »UREJENO DELOVNO OKOLJE« potekal vsako drugo leto (bienalno). Vsi, ki so prejeli priznanja in pohvale pa bodo tudi v bodoče pod nadzorom komisije za ocenjevanje. M.A.Š., foto: PRAV Kartonaža Kisovec, METALIA d.o.o. PE Trbovlje, IGM Zagorje d.d. in KOMUNALA Trbovlje d.o.o. L ETI Elektroelement, d.d. Izlake, 2. SVEA Lesna industrija, d.d. Zagorje ob Savi. NOVOLETNE PRIREDITVE V Zagorju se bo veseli december pričel 5. decembra s tradicionalnim Miklavževim sprevodom . Sprevod bo tudi tokrat pričel svojo pot pri Javnem komunalnem podjetju. Po Cesti Zmage se bodo udeleženci Miklavževega sprevoda pomikali do ploščadi pred Muzejem v Zagorju. V sprevodu bodo poleg Miklavža in spremstva sodelovali še pihalni orkester Svea in mažoretke. Na ploščadi pa bo otroke zabavala Romana Krajnčan. Decembra se bodo odvile še druge zanimive prireditve. Za otroke jih pripravljajo Vrtec Zagorje , Knjižnica Mileta Klopčiča , osnovne šole , mladina si bo lahko ogledala tudi nekaj primerih filmskih predstav. V delavskem domu in v športni dvorani bodo decembra pripravili številne koncerte domačih orkestrov . Prvi se bodo že 12. decembra predstavili člani Big banda Zagorje, potem se bodo zvrstili še koncerti Pihalnega orkestra Viva , Pihalnega orkestra Svea in Glasbene šole Zagorje. Seveda bo tudi letos vrh novoletnih prireditev pomenilo dogajanje pod šotorom . Prireditve se bodo odvile med 25. in 31. decembrom, ko bodo Zagorjani in njihovi gostje silvestrovali v družbi Čukov . Pod šotorom bodo nastopili znani glasbeniki iz domače in tuje estradne scene . Enice(l.l. ob L uri) bodo tudi letos prinesle ognjemet . Občina je na podlagi javnega razpisa za izvedbo in organizacijo prireditev pod šotorom izbrala Gasilsko zvezo Zagorje. POPRAVILO MOSTU Na regionalni cesti 3. reda Zagorje-Podkum so se lotili obnovitve mostu pred naseljem Šklendrovec . Naložba je vredna 20 . milj ono v tolarjev , dela pa financira Direkcija za ceste RS. ZAMENJAVA MOSTU Znameniti Bazli most v Farčnikovi Koloniji v Zagorju , ki gaje postavila še JLA, bo padel. Mostje dotrajan . Vendar bo promet še vedno tekel po isti trasi, saj ga namerava Direkcija za ceste RS le zamenjati z novim , precej bolj sodobnim. Nov montažni most bo opremljen z voziščno konstrukcijo iz rebraste pločevine. Strokovnjaki zagotavljajo , da ne bo več ropotanja , zamenjave naj bi se lotili v kratkem. VODOVOD V Zagorju zaključujejo z obnovo vodovoda na območju bivšega industrijskega tira ob centralnem parku. Lotili so se tranzitnega in primarnega vodovodnega omrežja. S tem bodo izpolnili pogoje za pričetek urejanja kolesarske steze na tem odseku in za obnovo mestnega parka. Vrednost del je okrog 20 miljonov tolarjev , izvajalec pa je podjetje Elektroprom d.o.o. OBVOZNICA Vse kaže , da bo delavcem , ki delajo na trasi prvega dela obvoznice , uspelo urediti odsek za normalen prevoz. Tako bo odpadla vožnja preko topliškega nadvoza in enosmerni promet , ki je urejen s semaforji. Pregled ceste bo v petek , 5 . decembra . Na občini Zagorje ob Savi pričakujejo , da ne bo težav z izpolnjevanjem pogojev , tako ,da bodo lahko promet preusmerili že prve dni naslednjega tedna . Do konca leta bodo na tem odseku uredili še novo javno razsvetljavo. Dela bodo nadaljevali prihodnje leto spomladi. Najprej bodo porušili viadukt, potem pa bodo zgradili povezavo na Kidričevo cesto(povezava za Čolnišče in Šentlambert) in uredili križišče . V sklopu prve faze gradnje obvoznice pa bo treba urediti še okrog 70 metrov obrežnih zidov na potoku Medija. (Vir: BILTEN) STRANKA MLADIH NA "ZELENEM" VLAKU Med odmorom luksemburškega dogodka (z leve proti desni): Jože Vozelj, glavni tajnik SMS, Arnold Cassola, glavni tajnik EFGP, Dominik S. Černjak, predsednik SMS, Barbara Verbič, mednarodna sekretarka SMS, in Serhii Kurykin, član predsedstva EFGP 'K Ta 15. Svetu Evropske _LN federacije zelenih strank (EFGP), kije potekal od 7. do 9. novembra v Luksemburgu, je Stranka mladih Slovenije (SMS) dobila status opazovalke. S tem je naredila nov korak k polnopravni vključitvi v EFGP, ki združuje 32 strank iz 29 evropskih držav. "To je evolucijski korak za SMS," je na tiskovni konferenci po vrnitvi domov zadovoljno poudaril njen predsednik Dominik S. Černjak. Stranka je ob vključevanju v evropske tokove navezala stike z EFGP, ker ji je programsko najbližja. "Z EFGP nas združujejo identične prioritete, saj zeleni Evrope niso orientirani zgolj na varovanje okolja, temveč na izzive celotne družbe," je dejal Černjak. Zeleni namreč poudarjajo vrednote demokracije, človekovih pravic, strpnosti, pravičnosti, enakosti ne glede na spol, socialni status in religijo. Zagovarjajo odprto družbo, varovanje okolja za prihodnje rodove, decentralizacijo in trajnostni razvoj, pri čemer ima zelo pomembno mesto izobraževanje. SMS so na luksemburškem Svetu poleg predsednika zastopali še glavni tajnik Jože Vozelj, mednarodna sekretarka Barbara Verbič, članica sveta stranke Vanja Režonja in trboveljski občinski svetnik Aleš Štrovs. Srečanje pod geslom "Ozelenimo Evropo" je postreglo s številnimi razpravami in delavnicami. Na njih so obravnavali teme, kot so vloga Evropske unije v svetu, nova evropska ustava, skupni nastop na evropskih volitvah, za katere so sprejeli tudi volilni manifest. Razpravljali so o ravnotežju zastopanosti spolov ter ekološki problematiki na področjih varne prehrane, varstva potrošnikov in pomorskega transporta. Prve stike z EFGP je SMS navezala med njenim 14. Svetom, ki je potekal od 2. do 4. maja letos na Malti. Takrat je predstavnike stranke sprejel tudi malteški predsednik Guido de Marco. Zdajšnje utrjevanje vezi z EFGP je dodatna spodbuda za mednarodno delovanje SMS. Tako so njeni predstavniki konec novembra sodelovali na konferenci "Schengenska meja" v Budimpešti, decembra se bodo na Dunaju udeležili srečanja lokalnih svetnikov EFGP, 9. decembra pa se bodo srečali z Reinhardom Biitikoferjem, predsednikom nemških Zelenih "Bundnis 90". Boštjan Grošelj NOVO VODSTVO OO SNS HRASTNIK Dne 26.11.2003 se je na zboru članov OO SNS HRASTNIK izvolilo novo vodstvo. Od tega dne dalje ga vodi predsednik IVAN HRŠAK, dela in naloge sekretarja opravlja DENIS METERC, pri delu v občinskem odboru pa jima bodo pomagali IGOR ZAVRAŠEK, ZORE ZORAN ml. in BOŠTJAN NAPRET. Občinski odbor bo deloval izven občinskega sveta, saj na zadnjih občinskih volitvah odbor ni sodeloval. Sestava novega OO je polna energije, elana in entuzijazma in bo o svoji politični dejavnosti javnost, svoje volivce in volivke ter simpatizerje sproti obveščala preko sredstev javnega obveščanja, medijev (TV in radija) ter preko svoje spletne strani, ki bo stalno ažurirana. (yih) ODSTRANILI SO ZADNJI KOSTANJ Pred nekako sto in več leti so zasadili v Trbovljah v glavnem ob takratni glavni cesti desetine divjih kostanjev. Ti so se skozi čas zelo razrasli in dajali videz, daje siva in črna dolina tudi zelena. V povojnem obdobju so sc drevoredi tega kostanja morali umakniti bodisi zaradi razširitve in modernizacije cest, bodisi zaradi gradenj raznih poslovnih in stanovanjskih objektov. Deloma pa so se ti kostanji tudi posušili najbrž zaradi asfaltiranih površin, kjer so ti kostanji rasli. Ena takšnih skupin divjega kostanja je rasla in s svojimi krošnjami pokrivala dobršen del prostora pred Rudarskim domom oziroma zadaj Delavskega doma Trbovlje na Trgu svobode. Pred kratkim pa so delavci Komunale Trbovlje požagali in odstranili še zadnjega. Vzrok odstranitve je najbrž bil v starosti oziroma dotrajanosti, čeprav mu tega ni bilo videti, saj je še letos imelo drevo dosti plodov. Morda bodo na izpraznjenem prostoru zasadili kakšno ustreznejšo vrsto drevja. T.L. KATALOG O MESTU PRILOŽNOSTI Pred tedni je Občina Trbovlje pripravila in izdala katalog z naslovom Trbovlje-mesto priložnosti. V katalogu so navedene številne možnosti, kjer je dana priložnost za razvoj nove industrije ali storitvenih dejavnosti. Katalog je izšel najprej v slovenščini, nato pa še v angleščini in nemščini, sedaj pa ga bodo v kratkem predstavili še na spletnih straneh Občine Trbovlje. T.L. KŠEFTI ^------ LAFARGE CEMENT D.D. POSLUJE USPEŠNO THovarna cementa Cementarna X Trbovlje je po tem, ko se je pridružila korporaciji Lafarge sta se tudi proizvodnja in prodaja dvignili, zmanjšalo se je število delovnih nesreč. Več o tem pa smo povprašali predsednika uprave Franca Blazneka. Kakšno je bilo poslovanje Lafarge Cement d.d. v letošnjem letu? Po nekaterih kazalcih bo eno najbolj uspešnih let v zgodovini Cementarne Trbovlje oz. Lafarge Cementa. V devetih mesecih smo presegli načrtovano prodajo za približno 5 odstotkov, pri proizvodnji pa smo v začetku leta še imeli nekaj problemov. Na povečan odjem cementa vpliva avtocestni program in pospešena gradnja savskih elektrarn. Če smo hoteli pokriti vse tržne potrebe v tem času, smo bili prisiljeni iz Avstrije uvoziti 10 tisoč ton klinkerja. Kako to poslovanje ocenjujejo v vaši avstrijski centrali? Letos je prvo pravo leto, ko poslujemo v skupini Lafarge (prevzem je bil narejen lansko leto in ga ocenjujemo kot leto prilagajanja skupini in standardom Lafargea). Lastniki so zadovoljni z našimi dosežki, ne samo s količinskimi in finančnimi rezultati, ampak tudi na stopnji prilagajanja skupini Lafarge in njihovim standardom. Dejstvo je, da nam ostaja še veliko dela, tudi kar se tiče ekologije. Še vedno se nam pojavljajo tudi nam neljubi izpusti prahu zato pripravljamo akcije in projekte, s katerimi bomo te izpuste zmanjšali. Vam bo uspelo ustvariti načrtovano proizvodnjo in prodajo v letu 2003? Ocena za zadnji kvartal kaže na to, da bomo vse začrtane cilje ne samo dosegli, ampak tudi presegli. Trenutna poraba (po naših ocenah letos 600 kg na prebivalca) je 10 do 15% večja, kot so standardi za normalno razvito evropsko državo, tako bomo količinsko presegli, finančno pa glede na to, da smo v lanskem letu zamenjali tehnološko gorivo (iz mazuta na črni premog) in da to novo postrojenje z avtomatizacijo normalno deluje, bodo rezultati takšni, kot smo si jih začrtali. lA&far So bile investicije zastavljene za letošnje leto izvedene vse ali imate še kakšno za drugo leto? V rednem zimskem velikem popravilu smo uspešno dokončali investicijski ciklus začet pred dvema letoma, tako, daje tovarna danes na zavidljivem tehnološkem nivoju. Manjkajo še nekateri dodatki in v končni fazi izkušnje ljudi, kar pa z intenzivnim izobraževanjem popravljamo. Glede ekologije se srečujemo še z minimalnimi težavami, ki jih imamo mi ali pa jih povzročamo okolju. Franc Blaznek Kakšni so načrti investicij za leto 2004 in v kakšni višini? Načrt za leto 2004 je ravno v fazi potrditve, saj smo naše načrte že predstavili lastniku na Dunaju. Načrti so potrjeni, glede na to, da je Lafarge skupina, nas čakajo še usklajevanje na nivoju Pariza. Pričakujemo, da ne bo preveč odstopanj od tistega, kar smo si začrtali. Na investicijskem področju ne bo nič pretresljivega. V rednem zimskem remontu bomo opravili obnovitvena dela na glavnih strojih in napravah, nadaljevali z zunanjim izgledom tovarne in s projekti na ekološkem področju. Kako je v tem trenutku z bazenom, vodo v njem in rabo bazena? Komuniciranje v Trbovljah je po mojem mnenju na zelo nizkem nivoju. Vse preveč radi govorimo na ulici in se opiramo na govorice kot informacijo. Dejansko tu ni šlo za problem, temveč za kratek razgovor, kije nastal na našo iniciativo. Šlo je za to, kaj meni občina in občani in kakšen je interes za odprtje bazena. Problem bazena ni v stroških, ki jih ima Cementarna z vzdrževanjem, ampak sovpada z Lafargevo oceno varstva pri delu. Slednja je kot vrednota postavljena na prvo mesto v sistemu. V Cementarni imamo prav skokoviti napredek, saj smo letos imeli 4 delovne nesreče, kar je za Lafargeove standarde absolutno preveč. Sicer pa smo prišli od lanskih 13, oziroma predlanskih čez 20 delovnih nesreč, na letošnje 4. Lafarge ima izdelan sistem varstva pri delu, kjer se ocenjujejo tudi potencialno možni izvori nesreč pri delu. V to oceno sodijo tudi objekti, ki neposredno ne služijo proizvodnji cementa. Zato je potrebna izločitev teh objektov iz sistema, z osnovnim ciljem zmanjšanja potencialnih delovnih nesreč. Vse kar se zgodi v krogu tovarne, šteje kot delovna nesreča. V cementarni smo želeli poleg interesa za plavanje vplesti tudi interes politike varstva pri delu. Namreč, če si otrok, ki mu spodrsne in si pri tem izvine gleženj, je to za Cementarno delovna nesreča, nastala v objektu, ki neposredno ne služi proizvodnji cementa. Tako so stvari veliko bolj pod drobnogledom in s tem bolj na udaru. Če bo interes ostal, bi bazen namenili športnemu klubu Rudar, vendar, bi se morali vsi skupaj vprašati, če ima to sploh smisel. Gre za program plavanja v devetletki, ki ga podpiramo. Želimo, daje v tem smislu bazen obiskan, se pa dogaja, da nekatere šole uporabljajo bazen v Hrastniku. Zanimanje pa kažejo šole iz Zagorja in iz bolj oddaljenih krajev, da bi ta program opravili pri nas. Rudi Špan KOMUNALA JE PRIPRAVLJENA NA ZIMO JP Komunala Trbovlje je od srede novembra dalje pripravljena na zimske razmere s snegom, poledico in druge nevšečnosti. Organizirano skupino za zimsko službo tvori 28 sodelavcev. Ti imajo na voljo vso potrebno mehanizacijo in vozni park. Pripravili pa so tudi 600 m3 peska raznih granulacij za posipanje ter potrebno količino kalcijevega klorida.x T.L. OGLAS KJE ZAČETI "'E 7ečina ljudi zasluži denar v svoji V službi. Ko prejmejo plačilo, pohitijo in ga zapravijo. Vsak tolar, ki so ga zaslužili, tako konča v trgovini. Nikoli ne varčujejo ali investirajo, zapravijo popolnoma vsak tolar - največkrat tudi limit, ki jim ga posodi banka. Če ste eden tistih, ki svoj denar potrošite na omenjeni način, žal ne boste nikoli dosegli svojih finančnih sanj. Ker pa je za pravilno gradnjo premoženja potrebno upoštevati tudi določena pravila, sijih le oglejmo nekaj: - od mesečnih dohodkov obvezno namenite 10% sebi v obliki varčevanja, še bolje investirajte v donosno naložbo - fiksni stroški, kot so hrana, obleka, elektrika in podobno, so stroški, kijih lahko preceje zmanjšate, znebili pa se jih ne boste nikoli - del denarja bo potrebno nameniti tudi posojilom, odvisno je le ali dobrim ali slabim - ko ste v svojem avtu, pomislite kako »dobra« investicija je to in koliko denarja gre za vzdrževanje in gorivo? - tudi zabava je strošek in če je denarja dovolj vse lepo in prav, v nasprotnem primeru pa razmislite, koliko ga zapravite za ‘pivo ali dva ob večeru’ - potovanja, igrače in podobno so naslednja postavka pri kontroli denarja - vse kar imate, j e potrebno na nek način zavarovati, to pa zahteva dodaten denar, ki ga prav gotovo ne namenjate v investicijo za vaš boljši jutri. Za uresničitev vaših finančnih sanj pa morate imeti denar. Pomembna je vera v lastno sposobnost, da lahko dobite denar, ki ga boste v prihodnosti potrebovali. Glejte na sebe kot na finančni uspeh, ki samo čaka, da se bo zgodil. Predvsem pa verjemite, da si zaslužite vse, kar si zaželite. Glavna psihična ovira za finančni uspeh pri nekaterih ljudeh je v tem, da verjamejo, da si ne zaslužijo biti bogati. Vzgojeni so, da si ne zaslužijo biti uspešni in srečni. Ta krivda vpliva na ljudi tako, da počno stvari, s katerimi mečejo denar stran. Trošijo ga in investirajo neumno. Posojajo ga, izgubljajo in podarjajo. V ekstremnih primerih počno stvari, ki jim ne koristijo: prekomerno jedo, preveč pijejo, kadijo itd.,. Da bi se izognili temu, je potrebno spremeniti odnos do denarja. Potrebno je spremeniti pogled na denar. Denarje dober. Daje nam izbiro in omogoča živeti življenje kot si ga želimo živeti. Odpira marsikatera vrata. Vendar je potrebna previdnost, da se vse skupaj ne spremeni v obsedenost z denarjem. Če je človek obseden z denarjem, pozabi na dejstvo, da denar ne pomeni sreče, temveč je samo orodje za dosego le-te. V Bibliji piše: “Ljubezen do denarja je vzrok vsega zla”. Ne piše, daje denar vzrok zla, ampak je to ljubezen do denarja. Obsedenost z denarjem, ki zamegli resnično pomembne stvari v življenju, je problem in ne denar. Denar je pomemben v današnji družbi, hkrati pa je nevtralen, saj je le način pridobitve oziroma način porabe denarja lahko dober ali slab. Denar gravitira k ljudem, ki ga spoštujejo in cenijo ter so sposobni početi koristne stvari z njim. Polzi med prsti in beži pred ljudmi, ki ga ne razumejo oziroma mu ne posvečajo dovolj pozornosti. Ljudje pogosto pravijo, da ne znajo z denaijem. Pri tem pozabljajo, da “znati z denarjem” predstavlja sposobnost, ki sejo vsakdo lahko nauči z nekaj vaje. Navadno je “ne znam z denaijem” samo izgovor za dejstvo, da nekdo ni preveč uspešen oziroma discipliniran z denarjem. Se pravi, ne zna ga zbrati ali pa obdržati. Končno bi radi vsi uspeli v finančnem svetu. Žal nekateri ostanejo samo pri sanjah, drugim pa to uspe. Ste se kdaj vprašali zakaj? Zato, ker nekaj naredijo zase, so disciplinirani in se držijo svojega načrta. Kje začeti in kako? Na začetku ko dobite plačo. Tako, da vzamete pod nadzor svoje stroške in se disciplinirano držite svojega načrta. To pomeni, da mesečno ne porabite več kot zaslužite. December je pravi mesec, da naredite test svojega nadzora nad stroški. Če ste se odločili, da boste to naredili, pa ne veste kako začeti nam pišite na svctovalec@donos.net ali na naslov: DONOS d.o.o, Stanetova 3, 3000 CELJE. Pavel Kotar, GSM: 040 851 140 http ://www.donos.net Valvasorjev trg 3 1270 Utija produkcija lokalnega TV programa, Z^X tel/fax: 01/8983-029,8984 209, dokumentarnih in promocijskih Z { /~\\\ 8980-390 !lrla„Sb6n'hSPO,OVin GSM: 041 681-584 snemanje prireditev za interne M VSiSPOl 041 765-113 uporabo in javno prikazovanje, z * # g možnostjo sponzoriranja ptantig ViCLf'1 1 trženje in produkcija za gospodarsko *’*'■ m interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS.S-VHS, BETA SP „ ... , E-matI: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEHI FUNŠTERC RADEČE PAPIR USPEŠNO POSLUJE, KLJUB TEŽAVAM NA TUJIH TRGIH TVirektorja družbe Radeče papir d.d. dr. Andra Ocvirka smo povprašali za trenutno stanje in poslovanje firme Radeče papir d.d. v letošnjem devet mesečnem obdobju. Kakšni so rezultati poslovanja podjetja Radeče papir v letošnjem letu? Rezultati so tako kot vedno taki, da bi bili lahko tudi boljši. Smo v Evropi, kjer se govori o hudi krizi, ki se občasno dotika tudi nas. Letos smo fizično proizvedli 16 % več kot lani, rezultate pa imamo praktično iste, kot so bili v preteklem letu (lani smo imeli 300 milijonov tolarjev pozitive). Kriza v Evropi in svetu se pozna, prav zaradi tega izvažamo predvsem v centralno in vzhodno Evropo, izven pa v arabske države in Združene države Amerike. Pri slednjem pa je vprašanje tečaja dolarja, tako da nam sama gospodarska gibanja ne gredo preveč v korist. Tako se lahko tisti, ki imajo visoko produktivnost in z njo sledijo zahtevam tržišča lažje temu prilagajajo. Mi skušamo slediti zahtevam trga z vlaganjem v tehnologijo in v razvoj. Letos pomladi ste pridobili certifikat ISO. Kako se to odraža? Tako, da spremljamo vsak proizvod na celotni poti predelave od celuloze do papirja. Sledljivost je ena od osnovnih zahtev ISO certifikata, za vsak produkt, surovino in vsakega zaposlenega, da njegove aktivnosti lahko spremljamo, da se vidijo rezultati. To ima pozitivne posledice, ker se vsi ljudje zavedajo in vsi vedo, da mora biti pri tekočem poslovanju določen red, disciplina, tehnološka navodila. To pa je ključna stvar in ključni prispevek k boljšim rezultatom in k večji kvaliteti. Ta se odraža pri kupcu, pri reklamacijah, ki so precej nižje kot so bile v lanskem letu. To je samo potrdilo dela kvalitete, predvsem zato, ker je mnogo kupcev v Evropi, ki zahtevajo poslovanje s firmami, ki ISO certifikate imajo. Koliko je v tem obdobju že bilo doseženega in kaj je še v načrtu do konca leta? Zadani načrt, ki je bil revidiran preko leta, smo prilagodili glede na gospodarsko situacijo v Sloveniji in bližnji okolici - UROŠ NAPRUDNIK NADOMEŠČAL KUPLJENA rriokrat je Vinoteka Klopotec svojim gostom predstavila Kupljenova vina. X Ker je bil znani vinogradnik Jože Kupljen zaradi službenih obveznosti odsoten, je njegova vina obiskovalcem predstavil Uroš Naprudnik ob pomoči svoje žene Marije. Ljutomersko - ormoški okoliš slavi po dobri trti in vinih. Jože Kupljen prihaja iz kraja Svetinje, ki je znan tudi tujcem predvsem Nemcem. »Suho vino rumeni muškat, polsuho mlado vino, polsuhi sivi pinot, renski rizling suhi, sladki laški rizling, in suhi modri burgundec v rdeči izvedbi, so letošnje paradne sorte, ki jih poznavalcem vin predstavlja Jože Kupljen,« je dejal Uroš Naprudnik. 7AS4vr Evropi. Načrtovane rezultate nameravamo doseči, kar j e seveda ključno za zaposlene, lastnika in pa seveda nadaljnjo rast. S tem bomo tudi dosegli 16 % rast in povečali produktivnost, kar nas vključuje v trende približevanja EU. Kako je z vašimi načrti za naprej, predvsem na daljši rok? Imamo tri papirne stroje in za dva stroja so že izdelani razvojni načrti in smer. Trenutno pripravljamo investicijo na papirnem stroju za povečanje kvalitete proizvodov kopirnih in sorodnih papirjev in večjo usposobljenosti postrojenja za kvalitetno proizvodnjo, večjo skupno učinkovitost. To pomeni večjo razpoložljivost strojev in večji odstotek kvalitete linijah. Kako pa je v tem trenutku s rabo stroja pet? Na stroju pet smo že povečali proizvodnjo vrednostnih papirjev na 59 % kapacitet celotne proizvodnje. Posodobitev teh naprav načrtujemo zaradi tega, da pridemo v višje standarde. Naš cilj je proizvesti papir po euro standardu, papir, ki bo primeren za tiskanje Eura. Kako je sedaj s pomočjo, ki jo posredujete društvom in organizacijam v Radečah? Glede na to, da je bila industrija v tej kotlini, tem delu Zasavja bolj v zatonu, je tu ogromen pritisk na financiranje, sponzoriranje raznih društev. Zavedamo se da se moramo vključevati v družbeni razvoj in v vse te aktivnosti, ki se vodijo v občinah, krajevnih skupnostih. Kolikor se le da, prispevamo svoj delež za ta razvoj. ---------------------------- Rudi Špan Ljudje, ki so prihajali, se za kratek čas zadržali v vinoteki in tudi malo poklepetali, niso dali možnosti, da bi se z Urošem temeljiteje pogovorila o letošnji letini Kupljenovih vin. Pogovor niti ni bil potreben. Dovolj je bilo spustiti po grlu nekaj kapljic »nebeške« tekočine, ki se ji vino reče in vse je bilo jasno in razumljivo. Vina, ki so bila na predstavitvi, so čudovita. Vsako od njih ima svoj značilen vonj, okus in barvo. Kvaliteti ni kaj oporekati. Marija Naprudnik je oseba, ki ima nenehen stik z obiskovalci vinoteke. Dobro FUNŠTERC ---------1- pozna svoje stranke in njihove želje ter okuse. Menite, da poznavanje vin v Zagorju in Zasavju dobiva s predstavitvami nove dimenzije ? »Vsako leto je več obiskovalcev, ki pridejo poizkusiti vina naših vrhunskih vinarjev. Vse več ljudje med seboj izmenjuje mnenja, komentarje. Opažam zadovoljstvo ljudi, ki imajo tako rekoč na svojem domu možnost spoznati vse, kar se novega dogaja na področju proizvodnje vin. Kadar so zadovoljni ljudje, smo zadovoljni tudi mi in vinogradniki.« Tudi Marija Naprudnik ni imela časa, da bi povedala kaj več. Ljudje so postavljali vprašanja, se zanimali za cene in kupovali. M.A.Š. DANILO STEVER IN NJEGOVE NOVOSTI HFagorje, 22.11. 2003. Danilo Steyer prihaja v Zagorje M-Jte vsa leta od kar potekajo predstavitve vin v vinoteki Klopotec. Vsako leto pripravi za poznavalce vin kaj novega in vedno so njegova vina deležna zanimanja in pohval. Letošnje leto je pripravil novost imenovano Stcycr Mark. Kot stalnega gosta v vinoteki Klopotec vas moram vprašati, kako se počutite v Zasavju? »Odlično! Povsem domačega se počutim. Jaz sem spoznal tukajšnje ljudi, domačini pa mene. Upam, da je zadovoljstvo ob srečanjih in spoštovanje obojestransko.« Nam lahko čisto po domače poveste, kako je letošnje vreme vplivalo na letnik 2003? »Letošnji letnik je bil, vsaj pri nas, nekaj posebnega. Tako rane trgatve nismo vajeni in tako zdravega grozdja, kot je letos, se tudi starejši vinogradniki ne spomnijo. Moj oče je že pred tridesetimi leti delal v vinogradu, nekaj časa tudi v Avstriji, pa se ne spomni, da bi kdaj trgal tako zgodaj in tako zdravo grozdje . Suša je imela večji vpliv na količino tam kjer so peščena tla. V povprečju je bila proizvodnja grozdja na našem področju za 15% - 20% nižja od pričakovane. Kvaliteta obranega grozdja dosega izredno visoko stopnjo. Menim, da bo kvaliteta nadomestila izpad kvantitete in da se bomo letnika 2003 še dolgo spominjali. Danes so imeli obiskovalci vinoteke možnost oceniti kvaliteto letošnjega letnika ranine . Vino kaže izredne potenciale. Tako izrazitih muškatnih tonov, ki so značilni za to vrsto vin, še ni bilo prisotno, ne v okusu, ne v vonju. To napoveduje visoko kvaliteto tudi drugih vin, ki se nahajajo v naši kleti in čakajo na polnitev.« Tretje leto se že pogovarjava o vinih in predvsem o umetnosti vzgajanja vrhunskih vin. Vsako leto predstavite svoje novosti, svoje nove ideje. Kaj je na tem področju novega leta 2003? »Obdržali smo svojo linijo oziroma je le-ta ostala podobna prejšnjim letnikom. Okrepili smo smer suhih vin. Razen, že vsem znanega traminca, so ostale vrste vin suhe. Večinoma prodajamo svojo proizvodnjo gostincem oni pa so nagnjeni k suhim vinom. Tudi vinoteke, kot je vinoteka Klopotec, se vse bolj odločajo za nabavo suhih vin. O tem odločajo kupci, ki vse bolj uživajo vina ob hrani. Letošnja novost je Steyer Mark cuvee, ki je bil na letošnjem ljubljanskem vinskem sejmu deležen kar treh medalj; Šampion severne poloble, slovenski prvak med suhimi belimi vini in Velika častna diploma z zlato medaljo. To je cuvee iz treh vrst grozdja; sivi pinot, chardonnay in dišeči traminec. Del traminca je dozorel v novih hrastovih sodih - barrique. Vino je zelo bogato, široko, ekstraktno... ,vino za poznavalce, ki od vina zahtevajo nekaj več.« Pogovarjava se o vinu, ki je prišel na trg letos, je pa letnik 2002. In kaj bo, iz vaše kleti, prišlo novega na trg v letu 2004, se pravi iz grozdja letnik 2003? »Do potankosti bomo dodelali Steyer Mark cuvee, pripravljamo pa še Steyer Mark cuvee rdeči iz sort vajgelt in sivi pinot.« Kaj se dogaja v vinogradu in kleti? Ste povečali število trsja in dokončali obnovo kleti? »Vinograde smo povečali za 1 ha. Sedaj imamo 12 ha. Pripravljamo obnovo dela vinograda, kjer bomo nasadili mlado trsje, ko bo to končano, bomo imeli 15 ha obdelovalne površine vinogradov. Z priključitvijo v EU se bo trg povečal. Želimo biti pripravljeni na ta izziv. Klet, spodnji prostori, so tehnološko dobro opremljeni. Nad kletjo poteka dogradnja 11. faze. Tu bo degustacijsko -promocijski prostor. Priročna kuhinja, sanitarije in ena manjša ter ena večja soba so že v postopku adaptacije. V naši hiši je imel včasih dedek kovačijo. Bil je kovaški mojster. Sedaj bomo ta prostor preuredili v kovaško sobo, v kovaški muzej. Tako bomo našim gostom prikazali razvoj družinskega debla.« Lansko leto je Danilo moral Avstrijcem dokazovati originalnost svojega priimka Steyer, letos je ta, mladi vinogradnik, poln idej, ponovno izzval avstrijske vinogradnike in oblasti z vinom Steyer Mark. Pa mu nič ne morejo. Tako, kot je uporaben njegov primek je tudi ime njegovega sina, Marka in tako je nastalo ime Steyer Mark, ki mu nihče ne more oporekati pristnega, slovenskega porekla. Danilo Steyer bo svoja vina v kratkem predstavil Berlinčanom. Kljub temu, da Nemci že kupujejo Danilova vina, je Berlin poseben izziv. Berlin odpira vrata na trg vzhodne Nemčije. (M.A.Š, foto: MAŠ) FUNŠTERC VIPAVSKO VINO OBISKALO DVOREC IMPOLJCA ultura pitja vina se je v Sloveniji že precej izboljšala. J^Prav tako kvaliteta posameznih sort. Za to skrbijo vinogradniki, ki se združujejo z namenom, da povečajo ugled pridelanih vin in da nastopajo skupaj na trgu. Popečen zajčkov file s slivo, popečeno slanino in porovim narastkom Eno najmlajših združenj predstavlja Konzorcij Zelen iz Vipave, ki šteje 16 članov. Kot gospodarsko interesno združenje delujejo od 18.marca 2003. Vino zelen pridelujejo na 15 ha s 45000 trtami. To zvrst vina so poznali sicer že sredi 19.stoletja, vendar so ga kasneje vedno bolj opuščali. Konec devetdesetih so zelen ponovno odkrili kot žlahtno vipavsko posebnost visoke kakovosti in sorta seje vrnila v vipavske vinograde. Dejan Mastnak in Franc Premrn “V dvorcu Impoljca smo se zato odločili, da predstavimo našim gostom, ki so v večini Dolenjci, to na novo rojeno vino...” je dejal vodja kuhinje Dejan Mastnak, ki je v petek, 21.novembra pripravil zanimiv kulinarični večer. Predstavnik vipavske kleti dr. Mari n Berovič je gostom razložil tudi o lastnostih vina zelen in v čem se razlikuje od enega do drugega proizvajalca. Tokrat se je predstavilo pet vinogradnikov. “Z eno vrsto vin različnih vinarjev je mogoče sestaviti zanimivo kulinarično ponudbo...,” je dejal. Zbrane gosteje pozdravil tudi predsednik Konzorcija Zelen Franc Premrn, večer pa je popestril animator Sinjo Jezernik. Fanči Moljk ČASTNIKI NACIONALNE GARDE KOLORADA SO OBISKALI RTH D.O.O. "X J ojaško strokovno V usposabljanje v organizaciji Zveze slovenskih častnikov, Generalštaba Slovenske vojske in Centra vojaških šol v okviru projekta Vojska-vojski za Slovenijo, je v četrtek. 13.novembra potekalo v Hrastniku. Po sprejemu pri županu občine Hrastnik Miranu Jeriču so se častniki na RTH seznanili z aktivnostmi, ki jih izvaja DE Zapiranje. Najprej so si v spremstvu tehničnega vodje rudarskih del M.Pavliča in poslovodje rudarskih del Aleša Florjanca ogledali črpalno mešalno postajo Prapretno, v kateri se pripravlja suspenzija za hidravlični zasip. Potem so si v jami Trbovlje ogledali strojnico jaška 1 in delovišče DE Zapiranje v zg. Vil. polju, kjer se izvaja zasip polnišča vode z EF pepelom. Po ogledu je sledila predstavitev podjetja RTH v prostorih DE Zapiranje. “Častniki so bili z ogledom in predstavitvijo RTH zelo zadovoljni, saj za večino, kot so poudarili, ogled rudnika pomeni novo in zanimivo doživetje,” je dejal mag.Gorazd Hafner, predsednik OZSČ Hrastnik. V večernih urah so strokovnjaki iz sestave Nacionalne garde Kolorada v dvorani KRC Hrastnik izvedli predavanje na temo Predstavitev oboroženih sil Združenih držav Amerike in Nacionalne garde s poudarkom na konceptu in principih logistične podpore v Nacionalni gardi v Miru in vojni. Predavanje so podkrepili s praktičnim primerom iz trenutno potekajoče vojne v Iraku. Sledila je zanimiva razprava in izmenjava mnenj med gosti in člani OZSČ ter Veterani vojne za Slovenijo iz Hrastnika. Vseh udeležencev je bilo okrog petdeset. “Hvaležni smo upravi družbe RTH d.o.o. in Občini Hrastnik za pomoč pri organizaciji tega vojaškega usposabljanja, je še dodal Gorazd Flafner. Fanči Moljk KS P HRASTNIK - Komunalno-stanovanjsko podjetje, d.d., Cesta 3. julija 7, Hrastnik, po pooblastilu lastnika stanovanj, Stanovanjskega sklada R Slovenije, javnega sklada, Poljanska cesta 31, Ljubljana, objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN I. PREDMET JAVNE DRAŽBE JE: I. Stanovanje št. 1, ki leži v 1. nadstropju stanovanjske stavbe Novi Log 19/b, v izmeri 24,29 m2, izklicna cena znaša: 3.020.000,00 SIT. Stanovanje je prazno. Javna dražba bo v petek, dne 19.12.2003 ob 9.00 uri v prostorih družbe - sejna soba. Prodaja bo potekala po načelu »videno-kupljeno«. Poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Najmanjše večanje izklicne ceneje po 100.000,00 SIT. II. PLAČILNI POGOJI Kupnina za stanovanje je plačljiva v roku osmih (8) dni po sklenitvi prodajne pogodbe. III. PREDKUPNI UPRAVIČENEC Občina Hrastnik je skladno z drugim odstavkom 176. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS 69/2003) predkupni upravičenec. IV. POGOJI 1. Državljanstvo R Slovenije za fizične osebe oziroma registracija pravne osebe v R Sloveniji. Zakoniti zastopniki pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti overjen zapisnik iz sodnega registra, njihovi pooblaščenci pa še overjeno pooblastilo za udeležbo na dražbi. 2. Vplačilo varščine v višini 10% izklicne cene za stanovanje se izvede na transakcijski račun družbe KS P HRASTNIK, d.d. št. 26331-0017472104 z oznako »Varščina za javno dražbo »vsaj en dan pred začetkom dražbe. Z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz točke 1. in 2. se dražitelj izkaže pred pričetkom dražbe. V. IZBOR NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA Izbor najugodnejšega ponudnika se opravi na javni dražbi. Z vplačilom varščine sprejme ponudnik obveznost pristopiti k dražbi. 1. V primeru, če je ponudnik samo eden, je stanovanje prodano za izklicno ceno. 2. Izbran ponudnik je tisti, ki ponudi najvišjo ceno. 3. V primeru, da sta dva ali več ponudnikov, ki ponudijo najvišjo ceno in je med njimi predkupni upravičenec, je stanovanje prodano predkupnemu upravičencu. Ta skladno z drugim odstavkom 176. člena stanovanjskega zakona (Uradni list RS 69/2003) lahko uveljavi predkupno pravico vedno v primeru najvišje ponujene cene. 4. V primeru, da sta dva ali več ponudnikov, ki ponujajo najvišjo ceno in med njimi ni predkupnega upravičenca, stanovanje ni prodano, če eden ne zviša svoje ponudbe. 5. V primeru, da se ponudnik ne udeleži javne dražbe, se šteje, da draži na izklicno ceno stanovanja, po zgoraj navedenih pogojih. Plačilo varščine se šteje za dano ponudbo za nakup posameznega stanovanja najmanj po izklicni ceni. Ponudba veže ponudnike do zaključka dražbe in do tedaj ne more odstopiti, ali jo na kakršen drugi način razveljaviti. Vplačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim dražiteljem pa se vrne brez obresti najpozneje v osmih (8) dneh pojavni dražbi oziroma po obvestilu dražitelja o številki njegovega osebnega oziroma transakcijskega računa. VI. Udeleženec, ki uspe na dražbi, mora skleniti prodajno pogodbo v osmih dneh po dražbi. Vplačana varščina se šteje v kupnino. Če udeleženec, ki uspe na dražbi ne sklene prodajne pogodbe, oziroma se ne odzove na podpis prodajne pogodbe v osmih dneh, si prodajalec zadrži vplačano varščino kot skesnino. Prodajna pogodba je veljavno sklenjena, ko poda predkupni upravičenec pisno izjavo o neuveljavljanju predkupne pravice na predmetu prodajne pogodbe. Prenos lastništva nad predmetom prodaje se izvrši po plačilu celotne kupnine ter izpolnitvi drugih obveznosti kupca. Davek na promet nepremičnin in vse ostale stroške, kot so zapis pogodbe, overitev pogodbe in vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo plača kupec. Udeleženec, ki uspe na dražbi, izroči pooblaščencu še dokumente iz katerih je razvidna EMŠO in davčna številka, ki so potrebni za sestavo prodajne pogodbe. Udeleženci, ki ne uspejo na dražbi, so dolžni pooblaščencu takoj po zaključku dražbe predložiti številko osebnega računa za fizične osebe oziroma številko transakcijskega računa za pravne osebe, na katerega se vrne vplačana varščina. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom in ogledom stanovanja lahko zainteresirani ponudniki dobijo na sedežu pooblaščenca KSP Hrastnik, d.d., Cesta 3. julija 7, Hrastnik, ali po telefonu 03-56-42-320 in sicer vsak delovni dan med 8. in 10. uro. KSP HRASTNIK , d.d. fiz) ZDRAVA PREHRANA ——I-------------- »HRANA NAJ BO ZDRAVILO IN ZDRAVILO NAJ BO HRANA« T^Te boste verjeli, da se je za nekatere med nami dva ali tri tedne »žive 1^1 hrane«, kar pomeni, da ne samo govorimo in pišemo o zdravi prehrani, pomenu vitaminov, mineralov, temveč smo izkusili kako se počutimo z naravno, presno hrano.Odzivi so presenetljivi; začudeni smo, da naše telo ni toliko lačno kot oči. Sedaj bomo v skupini, ki se sestaja ob ponedeljkih ob 18. uri v sejni sobi »Območne obrtne zbornice na tržnici »Pod uri« (pred vsako tedenskim predavanjem o zdravi prehrani ob 19.30 ) sistematično osvajali zdrave navade prehranjevanja tudi s kuhano, pečeno hrano. Še ste vabljeni! V današnjem članku želim malo bolj predstaviti še ostala vitamina, močna antioksidanta , to sta E in betakaroten. Vitamin E je sinonim za zaviranje procesov staranja.V boju s težavami staranja in boleznimi modeme civilizacije njegov pomen in prisotnost postaja čedalje pomembnejši. Viri: olivno in druge vrste olja,polnozrnati žitni izdelki, žitni kalčki, semena, oreščki, beluši, mleko, surovo maslo, grah, avokado, zelena, koromač, soja.... Vpliv in pomen : preprečuje strdke v arterijah, saj je močan antioksidant in preprečuje oksidacijo škodljivega holesterola LDL in drugih maščob v tkivih varuje pred boleznimi srca in ožilja krepi imunski sistem in zavira razvoj rakavih celic lajša artritis zavira katarakto ( siva mrena) in degeneracijo pege varuje možgane pred degenerativnimi boleznimi vpliva na plodnost Značilnosti: je topen v maščobi Kje in koliko mg ga dobimo : 20 g olivnega olja : 2,7 mg 10 g olja iz pšeničnih kalčkov: 15,9 mg 150 g purana: 2,8 mg 20 g lešniki: 4,2 mg 200g surovega graha: 6 mg Priporočena dnevna količina: 30 RDA, v Sloveniji 10 Raziskovalci zatrjujejo, da so te priporočljive količine bistveno premajhne; priporočajo najmanj 100 IE ( mg) na dan, če hočemo preprečevati oksidacijo holesterola, vzdrževanje imunskega sistema in tako zaustavljati procese staranja in omogočili našemu ožilju, da ostane prožno in mlado . Kot tretji v timu antioksidantov je beta karaten. Splošno je znano, da je vitamin A, ki ga telo proizvede pomemben za oči, normalno rast in kožo, nastajanje testasterola in posteljice ter razvoj zarodka sicer pa je beta karaten odločilen v boju proti raku, preprečevanju srčnih udarov, kapi in splošnem delovanju imunskega sistema. Viri: korenje, sladki krompir, marelice, špinača, dinja, brokoli, motovilec, paradižnik, ribja jetra.. Značilnosti: je topen v maščobi, če ga dodajamo kot dodatek, ga jemljemo ob obrokih , kjer je prisotna maščoba Kje in koliko mg ga dobimo: 1 skodelica korenčkovega soka: 24.2 mg 1 sladki krompir: 10 mg suhe marelice 10 polovičk: 6.2 mg marelice sveže 2 sadeža: 2,9 mg E dinje: 4 mg Priporočena dnevna količina: 10 -30 mg, za A vitamin pa od 0,8 do 1 mg Znanki pomanjkanja: Koža: suha, groba; lasje in nohti: krhki, brez leska; Vid: poslabšan vid v temi Splošno: zaostajanje v rasti ter slabši imunski sistem Osupljivi najnovejši dokazi so dodobra pretresli splošno in zdravniško prepričanje, da je mogoče vse varovalne in koristne snovi dobiti v hrani. Eden od vodilnih strokovnjakov dr. William A.Pryor, zdravnik in predstojnik inštituta na univerzi Louisiana je 30 let proučeval antioksidante in proste radikale. Da preprečuje škodljiv vpliv prostih radikalov in procese staranja dnevno zaužije ( že 20 let): vitamin E (naravna oblika) 400 mg vitamin C : 500 mg meta karaten: 15 mg multivitaminsko in mineralno tableto Q-10 občasno V premislek: Ali živim zato, da jem ali jem zato, da živim?? V prihodnjih številkah še kaj o B vitaminih, mineralih in seveda o pravilnem prehranjevanju! Danica Kurent 7AK\vr SV. BARBARA, ZAŠČITNICA RUDARJEV »Ljuba sveta Barbara, izvoljena devica - nevesta Kristusa, ti naša patrona v naših smrtnih nevarnostih. Mi na tebe kličemo: Pridi nam na pomoč zdaj in na našo zadnjo uro v zakramentu svetega Rešnega telesa. Kadar bodo naše oči glaževe postale, naš jezik ne bo mogel več govoriti in bo na našem životu mrtvaški pot razlit, takrat bodo naši zadnji vzdihljaji veljali tebi. Priporočamo se tebi, da nam prideš na pomoč na našo zadnjo uro - sladko ime Jezus, Marija in sveti Jožef. Amen.« Tako so pred vhodom v jamo na delo ob godu sv. Barbare nekdaj molili knapi. Svetnica velja za zavetnico stolpov in trdnjav ter z gradnjo povezanih delavcev, vsem tistim, ki jim v poklicu grozi mučna, nagla in nepredvidena smrt, kmetje verjamejo, dajih obvaruje strele, ognja in neurij, po iznajdbi smodnika sojo klicali na pomoč vsi, ki se ukvarjajo z umetnim bliskom in gromom. V priprošnjo jo kličejo ujetniki, livarji zvonov, klobučarji, kuharji, mesarji in kovači. Je zavetnica deklet in gasilcev, pomagati zna proti vročici in kugi. V prav posebno varstvo jemlje rudarje, ki jo častijo na Saškem, v Šleziji, na Češkem, v Loreni, na Južnem Tirolskem, Porurju, pri nas od 19. stoletja do prvih let po drugi svetovni vojni. Danes se največkrat starejši spominjajo na tiste hude čase, ko so doma trepetali za svojimi, ki so delali v rudniku. Ko so dobili »foršus« in nato »colngo«, so to »zalili« in si privoščili več kot so si lahko ostale dni meseca. Na tiste dni se je običajno »z gankov« slišalo smeh, petje, včasih, ko so zvrnili kako kupico vina preveč, tudi kreg. Da spomin na sv. Barbaro ne bi zamrl, se je v Trbovljah na pobudo Janeza Krajnca po 52-ih letih, leta 1999, ponovno obudilo to praznovanje. Takrat j e izdelal njen kip, ki gaje podaril Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje. Kip ima svoje stalno mesto v posebej lepo urejenem kotičku, ki ga je posvetil mariborski naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Vsako leto seji ob praznovanju njenega goda spoštljivo priklonijo in v spomin nanjo pripravijo prireditev s pestrim in bogatim kulturnim programom. Ob vsakoletnem kulturnem programu pripravi in izda Janez Kranjc o sv. Barbari posebno knjižico, kije posvečena svetnici in rudarjem. Letos je izšla pod naslovom Življenje z občutkom lepega in posvetili prireditev petju v trboveljski dolini. Pelo se ni le ob praznikih, ampak tudi ob težkih in veselih trenutkih. Otroški pevski zbor Slavček je z lepo zapetimi pesmimi ponesel sloves Trbovelj v svet v času med vojnama. Pevsko tradicijo pa danes zvesto nadaljujejo moški, ženski in mešani pevski zbori, okteti in drugi. Ker na dan izida Zasavca praznujejo rudarji in vsi drugi, ki so si jo izbrali za svojo zavetnico, pa seveda Barbare, naj vsem čestitamo in želimo srečno na vsakem koraku v življenju! Irena Vozelj FUNŠTERC [V 3j UTRINKI Lepota. Z njo si pridobimo naklonjenost, ker je to most ■ do soljudi in do sveta.Most zgrajen od tistega, kar hočemo ■ biti in tistega, kar nam je podarila mati narava. Lepota je j tudi nadarjenost in predpogoj za ustvarjanje harmonije. Moramo uiti stereotipnemu načinu razmišljanja, ki po navadi * ločuje zunanjo od notranje lepote. Če želimo osebo spoznati I celovito, moramo nevidno narediti vidnim, a vidno diskretnim. | To je edini način, da pridobimo ravnovesje, harmoničnost med | notranjim in zunanjim, izvirnim in umetnim. Tistim, kar smo I nasledili in kar smo dosegli. Če vse uravnovesimo in uskladimo i dobimo avtentično lepoto in ona dobi lastnosti naravne in umetne ■ lepote. Čudežna moč narave j e temelj vsega lepega. To in takšno ! lepoto ne sme pokvariti sodobna kozmetika. Je lepota možna ■ kot navada ali je razvada? Lahko je eno in drugo, pod pogojem, I da ne kvari naravnost in spontanost. To pomeni, da ne bo uspešna | nobena korektivna intervencija, če bo oddaljila osebnost samo | od sebe, da ne bo v soglasju sama s seboj. Zanimiva je trditev, da je znoj Aleksandra Velikega imel ■ prijeten vonj. Če je to res ali ne danes ni mogoče trditi. ■ Zgodovinarji pripovedujejo, da se je Aleksander pogosto kopal J v dišečih kopelih in se mazilil z dišečimi olji.( To meje spomnilo ■ na reklamo, da moški vonj privlači le druge moške.) Različne I vonjave vzpodbujajo različne asociacije. Prijetne so povezane z I občutkom življenjske živahnosti, neprijetne pa s gnilobo, | izginjanjem in izgubo.Zato moderna kozmetična industrija sledi I naravo. Sicer pa je bolje sploh ne dišati, kot pa na karkoli. Močne i in ostre vonjave so namenjene moškim, blage in nežne pa ■ ženskam. Naravnost in prijetnost vonjav sta njihovi najboljši J lastnosti. Beseda kozmetika ima poreklo v grški besedi »kozmos«, I kar pomeni red, harmonija, to je pa že del lepote. Lepota, tista zunanja propada. Kako hitro in koliko, to je | odvisno od nas, koliko se cenimo in koliko jo cenimo. Če jo I bomo v pravi meri in brez pretiravanja vzdrževali nam bo trajala | dlje, pa tudi spremembe ne bodo tako hitre in hude. Znani srbski pesnik Jovan Dučič je napisal, da ljudi delimo -na tiste, ki se starajo kot stari čevelj in tiste, ki se starajo kot J zlato. Kaj mislite zakaj? Paziti je treba na notranjo lepoto, ki se na prvi pogled ne I vidi, je pa bolj obstojna in trajna od zunanje.Nekaj jo že imamo, | kije prirojena, vendar če jo negujemo, bo še lepša, še bolj žlahtna. | Toda pozor! Zunanja lepota naj ne bo maska, ki nas oddaljuje | od nas samih. Vse smo to mi. Edinstvena celota. Ne pa ■ ponaredek, falsifikat originala. Bodite original, saj vam tako lepo pristoji! ----------------------------------------- St. Radunovič • VESELI DECEMBER V ČEMŠENIKU I Kot smo že objavili, učenci in učiteljice OŠ Ivana Skvarče, • PŠ Čemšenik, 4.12.2003 ob 16. uri pripravljajo v prostoru I Prosvetnega društva, veselo druženje v pričakovanju | decemberskih praznikov. Otroci so skupaj s svojimi učiteljicami poleg nastopa I pripravili tudi lepo število unikatnih novoletnih voščilnic in ■ izdelkov. Sredstva, zbrana na ta način bodo izkoriščena za nabavo ■ novih didaktičnih sredstev in učnih pripomočkov. St. Radunovič I v._______________________________________________________V 7AsAvr Mateja Tahirovič SVETLEČ KOMET NA MRAČNEM NEBU O redi meseca novembra se je iztekel enomesečni čas, ko so se v naši prestolnici »beli Ljubljani« na ogled postavile k3Trbovlje. O dogodku je že pisalo v Zasavcu in če ste karkoli »ujeli« o Rastoči knjigi, ki se je zgodila v Ljubljani, potem je to to! Pri tej predstavitvi so bili glavni akterji v vitrini, izložbi, vsem na očeh, za tem pa so ljudje, ki jim ni žal časa, energije in ljubezni za svoj kraj. Takšna je tudi Mateja Tahirovič, diplomirana upravna organizatorka iz Trbovelj. Zaposlena je na odseku za družbene in gospodarske dejavnosti na Upravni enoti občine Trbovlje kot višja strokovna sodelavka. Prosila sem jo za razgovor, pa je bila kar nekam negotova - bi, ne bi? Malce da ji je nerodno, da ji ni za publiciteto, se je izgovarjala. Vztrajala sem, ker Matejo je vredno spoznati! Kakšne so bile sanje najstnice Mateje v zvezi s poklicem? Moje sanje so bile študirati družboslovje in postati turistična vodička. Vpisala pa sem se na Ekonomsko šolo v Trbovljah, ker je bila pač »doma«, in nato na višjo upravno šolo. To je storila večina mojih sošolk, sem pa še jaz...(smeh). Diplomirala sem na visoki upravni šoli in se zaposlila, vendar me močno mika magisterij. Delate »na občini«. Koliko časa že in kaj? Šest let in pol sem v odseku za družbene in gospodarske dejavnosti, kjer pokrivam del zdravstva, socialno varstvo, predšolsko vzgojo, del turizma... Kaj to dejansko pomeni? To je ogromno dela s strankami, še posebej pri sociali, obravnavanje vlog za znižanje plačil, na primer vrtca, izdajanje odločb, sklepanje raznih pogodb z javnimi zavodi. Moje delo poteka tudi na področju javnih razpisov, humanitarnih organizacij, različnih drugih programov in je razpeto med mnoge skrajnosti, od droge do ozimnice. Moje delo je res zelo pestro in razgibano. Mladi ste še in polni poleta in vendar - vas to delo kdaj utruja? Mnogo ljudi prihaja do mene z različnimi problemi in zadnje čase se počutim utrujeno, kajti v Zasavju je najbolj pereča sociala. Občina želi in poskuša pomagati najbolj ogroženim ljudem, kar pa dejansko pomeni veliko strank in obilo dela. Področje vašega dela je izredno široko, ampak kako se je v njem znašel projekt »Rastoča knjiga«? Projekt Rastoča knjiga, oziroma razpis zanj, bi lahko pristal v predalu ali in nekje, nekoč...v arhivu. V bistvu pa je ta projekt omogočal, da se Trbovlje, naše Trbovlje, pokažejo navzven, Sloveniji in mimoidočim turistom, ki jih je v Ljubljani vedno dosti, še na drugačen način. Trbovlje so naš rojstni kraj, so lepe, so zanimive... Imate radi Trbovlje? Jaaa, zelooo... Bi ob kakšni »dobri« priložnosti zapustili svoj kraj? Ne!!! Ne, bom kar fanta pripeljala »dol«. (Mateja je ta prava Trboveljčanka!) Kako pa ste »gor postavili« trboveljski prispevek za Rastočo knjigo? Za projekt Rastoča knjiga bi lahko dejali, da je pomnik dimenzije našega naroda. Njegov namen je obuditi zavedanje ljudi, tako naših domačih, kot tujcev, da teritorialna in številčna majhnost Slovenije niso ovira. Ministrstvo za notranje zadeve je pozvalo občine oziroma župane k sodelovanju in jim odstopilo svoje vitrine (izložbe), ki jih imajo na Slovenski cesti, v enomesečni brezplačni najem. Gre za prostorne vitrine. Vanje je mogoče postaviti kar precej razstavnih predmetov. V mesecu marcu, ko smo dobili v Trbovljah ponudbo za možnost predstavitve, smo tudi takoj reagirali. Stvar se mi je zdela zelo zanimiva in me je močno pritegnila. Gre za projekt, ki vzpodbuja kulturne, znanstvene ali umetnostne dosežke, ki so kraju vtisnili svoj pečat. Moja prva misel je bila, da predstavimo Delavsko godbo Trbovlje, saj so predstavniki ljubiteljske kulture in so, kot svetovni prvaki, ponesli ime kraja v svet. Ministrstvo se je z našo idejo strinjalo, obenem pa so nas opomnili, da imamo v Trbovljah še mnogo stvari, ki si zaslužijo predstavitev. Ime projekta »Rastoča knjiga« govori o »knjigi«, je pa povezan z vso kulturno dediščino. Potem smo razmišljali oziroma sem...(trenutek neodločnosti in vzdih) ...smo razmišljali - ...dovolite, Mateja, SEM ali SMO? Koliko vas je pa bilo? No, dobro (smeh), bolj, kot ne, sem bila sama, seveda v sodelovanju z direktorico občinske uprave Alenko Maček Berger, ki je bila seznanjena z vsemi aktivnostmi. In tako sem-smo se odločili, da dvestoletnico rudarjenja, ki bo prihodnje leto, obeleži ta predstavitev. S tem v zvezi pa so se pričele porajati še druge ideje. Moja prva naloga je bila, da najdem prave ljudi, ki bodo pripravljeni in ki znajo pomagati. Pri tem sem najprej pomislila na Jožeta Ovnika. Takoj je bil za stvar. Odstopil je kup predmetov, značilnih za rudarstvo, dodal še svoje znanje in smo jih, opremljene z našimi trbovskimi izrazi, predstavili v vitrini. Tako sije 7ASAvr mimoidoči lahko predmet ogledal in prebral, da je na primer štjempl, priftošl, helma... Odpravili smo se v Zasavski muzej Trbovlje k Miranu Kalšku in Jani Mlakar Adamič, ki sta rade volje posodila poleg nahkastla še driter, delo Leopolda Odlazka. Vse skupaj smo nekako zaokrožili z navihanim jamskim škratom Perkmande-Ijcom. Vsebina vitrine naj bi predstavljala tri sklope. V prvem je dvestoletnica rudarjenja, v drugem Perk-madeljc, kot zaščitni znak preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Trbovelj, v tretjem pa uspešna, dvestoletna Delavska godba Trbovlje. Seveda je vse v znamenju rudarstva, saj drugače tudi ne more biti... Je trboveljska vitrina vzbudila kaj pozornosti v prestolnici? Ja, precej povratnih informacij je prišlo in vse so bile pozitivne. Odziv je bil zelo velik in dober. Tudi naši Trboveljčani so si jo hodili ogledovat. Zelo zanimivo je bilo. Ta projekt je zdaj za vami. Kaj pa naprej? V odseku, kjer delam, sva zaposlena samo dva, kljub temu, da odsek pokriva, tako v šali rečeno, vse kar je v zvezi življenjem, od rojstva do smrti. + Res, tudi za socialne pokope smo zadolženi. Reči pa moram, da me zelo veselijo dejavnosti, s katerimi lahko naše Trbovlje predstavimo še na kakšen drugačen način. Ljudje, ki naš kraj prvič obiščejo, šele vidijo, kaj pravzaprav vse imamo in ko odhajajo, so začudeni, kako mi tega ne znamo ceniti, pa naj bo to Krajinski park Kum ali Mrzlica ali pa letno kopališče. Projekt »Rastoča knjiga« mi je bil izziv. Vse stvari, ob katerih je mogoče kaj storiti za MOJ kraj in imajo tudi efekt, so meni izziv. Dejstvo pa je, da mi za take stvari, glede na prej omenjeno delo, ostane zelo, zelo malo časa. Moram priznati, daje ogromno ljubezni in prostovoljnega dela in prostega časa vloženega v tak projekt, mojega in vseh tistih, ki so pripravljeni sodelovati. Pravzaprav je moja vloga pri tem, da koordiniram delo, saj ustreznega drugega znanja nimam. Moram se pa obrniti na prave ljudi in to očitno znam. Prepričana sem, da je temu res tako, saj ste zelo »topla in svetla« oseba. Katero vašo Željo boste letos naslovili na «tri dobre može«? Želela bi, da bi bilo takih projektov čim več. Vključujemo se v projekt trinajstih občin Po poteh dediščine, kjer sem tudi lokalna koordinatorka, vendar tam ne morem izživeti sanje in predstaviti samo svoj kraj, samo Trbovlje same, s svojo identiteto, s svojo dediščino...Seveda pa brez sodelovanja več akterjev nikjer ne gre, niti pri Rastoči knjigi ne bi šlo. Imate ob vsem tem še kaj prostega časa in če, kaj takrat počnete? Petje, oziroma tudi organizatorske dolžnosti v pevskem zboru Akademik, mi vzame zelo veliko časa. Srečna sem, da sem pred malo več kot petimi leti »spravila skupaj« petja željne mlade ljudi, da smo se ujeli in še vedno skupaj prepevamo, čeprav nismo vsi iz Trbovelj. Letos smo bili na Češkem, naslednje leto gremo v Italijo.. .Moj hobije že tri leta in pol tudi moja nečakinja, no in, malo sem pričela brati knjige, kar prej nisem ravno pogosto počela, pa pletem tudi. Kaj pa narava, sprehodi...? Zelo rada imam naravo, rada hodim, tudi po sili razmer, ker sem že dve leti brez avta (spet smeh), sicer pa me vodijo poti po zasavskih hribih, po tradicionalnih pohodniških poteh, še rajši pa imam gore, tam, kjer se konča gozd in se pričnejo skale... Kako se vam zdi, da delujete na ljudi, ki pridejo v stik z vami? Sem »nepoboljšljiv« optimist in pozitivno naravnana. Opažam, da se ljudje radi pogovarjajo z menoj in odhajajo iz pisarne nekako potolaženi, kljub težavam, s katerimi so vstopili. V vsaki negativni stvari skušam vedno poiskati nekaj pozitivnega in to pokazati in povedati ljudem, s katerimi živim in delam. Menite, da živite polno Življenje? Ja, seveda! Tako si želim in tako hočem. Vsako jutro, ko se zbudim, sem srečna, da grem lahko v službo, dajo imam, da lahko plačujem kredite (že spet smeh).. .račune.. .Toje danes že zelo pomembno in vredno. Socialna slika Trbovelj ni rožnata in črna plat vedno pogosteje izstopa, vendar upam, da jo bomo z malo več optimizma in zagnanosti v bodoče rešili - obarvali. Da pa se bo to res zgodilo, je nujno potrebno delati »z ljudmi na ljudeh«. Ne, da nimajo vrednot! Jasno, da te imajo! Ne zavedajo pa se sami sebe in tega, kako pomemben del Trbovelj so in... niso pripravljeni kaj dosti »reskirat in dat« Trbovljam zato, da bi nekoč imeli kaj od njih. Sama sebi se pogosto zdim kot nekakšen »vaški posebnež«. Sem menda ena redkih, ki misli, kljub vsemu, kar se dogaja, da je mogoče nekaj narediti, pa če je to en majhen velik projekt, kot je bil Rastoča knjiga. Že zdavnaj je Trbovlje prekrila tema zgodnjega jesenskega večera. V Matejini dnevni sobi pa je bilo svetlo in toplo...zaradiMateje! Mladega človeka s toliko optimizma, pozitivne energije in ljubezni do rojstnega kraja ter pripravljenosti, delati za dobro vseh, ne srečamo vsak dan, tudi vsak mesec ne, mogoče enkrat v letu ali celo redkeje, še posebej, če je njegov-njen, Matejin, moto NE SPRAŠUJ, KAJ BO DOMOVINA STORILA ZATE, VPRAŠAJ SE, KAJ TI LAHKO STORIŠ ZANJO!? Tekst in slika: Marta Hrušovar KDO JE PETER KUDER? O v oj e prve korake na pot poklicnega glasbenika je Peter začel v Zagorski glasbeni šoli, ^nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, nato pa se je pod budnim očesom Zasavčana profesorja Jožeta Kotarja izpopolnjeval še na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Danes nadaljuje s podiplomskim študijem na ljubljanski akademiji pri istem profesorju, hkrati pa je član Orkestra slovenske policije, dirigent Pihalnega orkestra Svea Zagorje in Big Banda Zagorje. Peter, sediva v prostorih zagorskega godbenega doma. Kolikokrat tedensko prihajaš sem? Če bi gledal po umiku se tu pojavljam trikrat tedensko, se pravi dvakrat tedensko na vajah pihalnega orkestra in enkrat tedensko na vaji big banda, čeprav pa se dejansko tu znajdem precej večkrat. To je rezultat raznih sekcijskih vaj, sestankov... Pred kratkim si poleg vodenja big banda prevzel še vodstvo pihalnega orkestra. Kaj je zahtevnejše in naporneje zate kot »klasika«? No, vodstvo pihalnega orkestra je prišlo kasneje, za big bandom s katerim smo začeli lanskega oktobra, saj se je po enajstletnem igranju pojavila potreba in želja po prevzemu pihalnega orkestra. S težavnostjo je pa tako. Moje področje je »klasika« in pihalni orkester, saj sem zaposlen v Orkestru slovenske policije in sigurno mi je to bližje. Sicer pa sta si obe 7AS4MH zasedbi po zvrsti igrane glasbe precej blizu, zelo podobni in celo povezani, saj se pri big bandu ne »gremo« modernega jazza, ampak je to bolj glasba plesnih orkestrov, ta pa se v zadnjih letih pojavlja tudi v programih pihalnih orkestrov. Kar se tega tiče torej kakšne izredno velike razlike ni, gotovo pa se bolj »domače« počutim na področju pihalnega orkestra kot pa big banda. Mi je pa stvar zanimiva, skušam jo spremljati kolikor se le da in do ene mere stvari poznam. Zdi pa se mi zelo pametno, da se big band povezuje z glasbeniki s področja jazza in tako pridobivamo potrebne izkušnje, saj so fantje in dekleta večinoma »klasiki« in so informacije s področja jazza vsem zelo pomebne. V decembru z Big Bandom pripravljate novoletni koncert in pa koncert pod šotorom. Gre pri tem za konkurenco ali za popestritev glasbenih dogodkov v Zagorju v novoletnem času? Konkurenca nikakor ne, saj ta že v osnovi ustanavljanja big banda nikakor ni bila namen. Tudi glasbeno si zasedbi big banda in pihalnega orkestra, na primer, nikakor ne moreta konkurirati in menim, da konkurence zato nebi smelo biti. V glavnem gre tu za popestritev kulturnega prostora in za dodatno možnost, za glasbenike s tega prostora, za nov način muziciranja. No, vrniva se na začetek. Vem, da si bil eden tistih, ki ste pričeli z razmišljanji o ustanovitvi big banda, kdaj pa se je sploh pojavila ideja? No ideja je po mojih podatkih zelo stara, saj je v zgodovini na tem področju že deloval plesni orkester, katerega delovanje pa se je kasneje prekinilo. V tistem zatišju so bile, tudi ko je v Zagorju deloval samo en pihalni orkester želje po ustanovitvi big banda, do česar pa ni nikoli prišlo. No o tem smo se pred dobrim letom spet pričeli resno pogovarjati tako, da je po toliko letih prišlo do realizacije želje. S O koncertih in programu big banda smo že pisali. Kakšne pa so tvoje preference, tvoje želje glede programa? No od samega začetka smo se posvečali klasičnemu žanru big banda, glasbi orkestrov Glenna Millerja, Dukea Ellingtona in podobnih in tudi zaradi same kadrovske strukture se zasedba ne more spuščati v aktualen jazz, čeprav pa še obstajajo žanri, ki so zanimivi. Verjetno je izbor skladb povezan tudi s kakšnim vzorom iz sveta jazza? Omenil si že Dukea Ellingtona in Glenna Millerja... Kar nekaj jih je. To glasbo spremljam preko posnetkov in težko bi govoril o nekem vzorniku. Mogoče je temu še najbližji Benny Goodman kot klarinetist, potem pa je tu še cela vrsta odličnih domačih glasbenikov, ki izhajajo iz Big bada RTV na čelu z že pokojnim Jožetom Prviškom. Kje pa najdete motiv za še eno vajo, saj ste vsi člani vsaj še ene zasedbe? Mislim da predvsem v tem, da gre pri big bandu za neko drugo zvrst glasbe, za neko drugo področje, ki nam je vsem še malo manj znano in ker gre za glasbo, ki nam paše, je zanimiva in bi radi delovali tudi na njenem področju. Postaja torej jazz glasba, glasba Zagorske mladine? No, če pogledam rezultate vidim, da se mladi zelo radi ukvarjajo s to glasbo, kar pa se poslušalcev tiče pa lahko govorim le o tistih, ki nas pridejo poslušati in med njimi je kar veliko mladih, čeprav pa nebi rad posploševal. Kaj pa prihodnost? Kje bo Big Band Zagorje čez eno leto? Težko rečem, a če pogledamo nazaj vidimo, da gre pot stalno navzgor in če bo šlo tako še nekaj časa pričakujem, da bo skupina pridobila na kakovosti, zahtevnosti literature, poznavanju načina igranja... ...tu nekje se je najin pogovor končal, saj je moral Peter pred »bando« s katero se na rednih nedeljskih vajah pripravljajo na koncerte in tako gradijo svojo pot. Želijo in zmorejo...naprej! Jaz jim verjamem. AM www, rumenestrani, com o&tMvuA/m ZLU TRBOVLJE VPISUJE : V TEČAJE TUJIH JEZIKOV ANGLEŠKI IN NEMŠKI JEZIK glede na vsebino: - splošni /začetni, nadaljevalni,poslovni/ - konverzacijski - osvežitveni - poslovni - intenzivni in vikend tečaji - počitniški tečaji za učence in dijake - individulani ITALIJANSKI, FRANCOSKI IN ŠPANSKI JEZIK VSEBINA: temeljne zakonitosti ojeziku, obvladovanje osnovnih slovničnih stmktur,sporazumevanje v vsakdanjih življenjskih situacijah ; V TEČAJE RAČUNALNIŠTVA: - WINDOWS - WORD -EXCEL - POWER POINT - INTERNET IN ELEKTRONSKA POŠTA - STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU - PROGRAMI PO ŽELJI NAROČNIKA V TEČAJ ZA UPRAVLJALCE GRADBENE MEHANIZACIJE V PROGRAM USPOSABLJANJA ZA RAČUNOVODSKA IN KNJIGOVODSKA DELA ZDRAV DUH I--------- USPEŠEN FESTIVAL RDEČI REVIRJI ^7 zvezi s pripravami na tridnevni T festival kulturnih prireditev v Hrastniku smo pisali že v prejšnji številki Zasavca, ko je o svoji ideji poročal na novinarski konferenci avtor projekta Branko Potočan. Tokrat objavljamo nekaj fotografij in vtisov s predstav, ki so v Hrastniku zaznamovale vikend sredi novembra. Začelo se je v petek, 14.novembra dopoldne ob 9.uri z ogledom rudnika. V istem času so prvošolčki spremljali lutkovno predstavo Metuljček in Metuljčica v dvorani delavskega doma. Ob 18.uri so v galeriji odprli razstavo Samo, slikarja iz Trbovelj, ki seje poigraval s poslikavami na lesu v različnih kombinacijah. Odprta je bila vse tri dni festivala. Dušan Teropšič je bil avtor in izvajalec plesno gledališke predstave Kratke hlače, ob kateri je podžupan Marjan Dolanc tudi uradno o tvoril festival. “Na sporedu so prireditve, ki izstopajo iz klasičnega načina kulturnih dejavnosti v Hrastniku,” je dejal. Izrazil je veselje, da Branko Potočan ni prekinil stikov z domačim krajem, ki ga tudi motivira pri njegovi ustvarjalnosti. Za vrhunec prvega dne pa gotovo velja nastop pevca Aleša Hadalina v kavami Point 21, kjer je navdušil s starimi šansoni, starimi slovenskimi in jugoslovanskimi popevkami in jazz standardi. Na klavirju ga je spremljal Joži Šalej. Naslednji dan, v soboto, seje začel malo čez 12.uro koncert hrastniške rudarske godbe na ploščadi pred delavskim odrom. Na istem proštom sta malo kasneje zbujali pozornost Maša Kagao Knez in Kirn Komljanec z izvedbo živih kipov. Projekcija Plesnega filma Dom Svobode v režiji Saše Podgorška je bila ob 18.uri, plesno gledališka predstava skupine Fourklor Perkmandeljc, Duh, ki izginja pa ob 20.uri. Avtor in izvajalec Branko Potočan je privabil polnoštevilno udeležbo v dvorani delavskega doma. S svojima soplesalcema je ustvaril dinamično, toplo in duhovito zgodbo o Perkmandeljcu, jamskemu škratu, ob kovinski konstrukciji pa se je dogajalo življenje rudarjev, ki počasi izumira. Branko Potočan si v svojih prizadevanjih želi, da imamo do rudarske preteklosti spoštljiv odnos. Namesto koncerta Silence je v kavami Point 21 zvečer igral na kitaro in pel Portugalec Perdo Oliveira. Navdušil je z bosso novo pa tudi z italijansko španskim melosom. Privlačne in najbolj obiskane so bile prireditve v nedeljo, 16.novembra. Že dopoldne ob 11.uri so uživali otroci in odrasli spremljevalci v lutkovni predstavi gledališča Glej Moj dežnik je lahko balon v režiji in izvedbi Ajde Ross Remeta. Ustvarjalne iskrice so kar švigale. Kaj vse je lahko narobe obrnjen dežnik - valovito morje, vrtiljak, prizorišče različnih srečanj... Malo je bilo treba počakati in že je bil na ploščadi delavskega doma zanimiv ulični dogodek - Afriški ples z bobni - v živo. Ples je izvajala Afričanka Maša Kagao Knez, ki je prisotne z lepo, knjižno slovenščino animirala k sodelovanju. Na bobnih sta jo spremljala Blaž Korez in Damir Mazrek. Hrastničane je navdušila tudi monokomedija Od boga poslan avtorja in izvajalca Matjaža Javšnika, ki seje začela ob 18.uri. Obiskovalce je najprej šokiral njegov bučni prihod v dvorano in preden seje primajal na oder, je spravil v zadrego s svojimi vprašanji celo vrsto gledalcev. Človeka z dna, kot pravimo, je odigral nadvse prepričljivo. In čeprav je bila predstava označena kot komedija, je ob prizorih, ko pokaže vso svojo bedo, ob tem pa prvinsko ljubezen do partnerke, ki je ni več, pretresljiva... Medtem seje stemnilo in pred dvorano sta se že pojavila Sanja Žmavc in Mladen Bačič, ki sta pred številno publiko žonglirala z gorečimi baklami. Na zaključku festivala, kije v prijetnem vzdušju potekal v galeriji delavskega doma, se je župan Miran Jerič zahvalil Branku Potočanu in njegovi ekipi z upanjem, da se prihodnje leto spet srečamo. Mogoče še s številčnejšimi predstavami in na državnem nivoju. Naj še dodamo, da so bile vse prireditve brezplačne, izvedbo pa sta omogočila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Občina Hrastnik. Pomagali pa so še KRC, Point 21, Rudnik Trbovlje Hrastnik in hrastniški študentski klub ŠOHT. Fanči Moljk ZDRAV DUH -----------1_ »MLADI MED SEBOJ« V KNJIŽNICI MILETA KLOPČIČA ZAGORJE /"'Vd lani v zagorski knjižnici potekajo druženja »MLADI MED SEBOJ«, ki so VV namenjena mladini od 10 do 15 let. Doslej so šolarji na teh srečanjih svojevrstno ustvarjali, debatirali o aktualnih tehnikah, kot so: kaj je kultura za mlade, kaj pomeni biti priden, koliko jim pomenijo prvoaprilske šale, vsekakor pa so bili najbolj prisrčni, ko so izdelali super voščilnice za svoje mame ob materinskem prazniku. V oktobru je v praznovanju tedna otroka druženje popestrila gostja ANA iz BEPOP-a, mladim pa smo obljubili, da se bodo lahko seznanili tudi s popularno MAJO iz glasbene skupine UNIQUE. Seveda pa smo hvaležni sponzorjem, ki so nam doslej omogočili, da smo na teh druženjih lahko organizirali tudi nagradne igre, še zlasti pa bi se radi za sodelovanje zahvalili: DPM Zagorje, ORI1 COMPUTERS d.o.o. Zagorje, SVEI d.d. Zagorje in MERCATOR d.d. Ljubljana. V novembru smo srečanje namenili obeležitvi praznika splošnih knjižnic, mlade pa spodbujamo ne le v spoštovanju do bralne kulture, marveč tudi do medsebojnega spoštovanja. Ker bodo letos druženja »MLADI MED SEBOJ« potekala le še v decembru in sicer v petek, 12.12., ob 17. uri v zagorski knjižnici, so šolarji prav prijazno vabljeni. Vlado Garantini ZMAGE Vseskozi se ti, nezadovoljnežu, kot po tekočem traku, zmage spreminjajo v poraze; zadnja pa bo dokončna, neponovljiva. In takrat, nepreklicno, odložiš orožje, slečeš bojno opremo, pospraviš medalje, opustiš bojevniško pozo, se posloviš od zastav, praporov, vojnih veteranov, svojih naj dražjih, s Tišino. Preideš v prasnov bivanja, neskončno vesolje te vključi v svojo večno kemijo. A v to zadnjo bitko odhajaš cagavo, z mehkimi tresočimi koleni, kot bi se, kljub vsemu, zaljubil v življenje. NOVICE Z MLADINSKEGA ODDELKA KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE 20.novembra je knjižnica praznovala. Bil je Dan slovenskih splošnih knjižnic. Ob tej priložnosti smo v knjižnici pripravili Dan odprtih vrat in mini bukvarno. Kar nekaj osnovnošolcev nas je obiskalo in se pozanimalo o tem, kaj se v knjižnici poleg izposoje knjig še dogaja. Ob sredah smo se z otroci zabavali na pravljičnih urah. Skupaj z Vilijem iz pravljice leti leti Vili smo se učili leteti, z malo indijančico Plešoči list smo iskali malega indijančka sredi nevihte, V pravljici Medvedek Pomagalček smo izvedeli, kaj lahko storimo, če se izgubimo, prebirali pa smo tudi ljudsko Pravljico o vetru. Na ustvarjalni delavnici smo izdelovali lepljenke z različnimi semeni, listi. Naredili smo tudi veliko lepljenko, ki smo jo podarili podjetju Pak4 d.o.o.To podjetje nam je namreč priskočilo na pomoč z materialom za delavnice. Otroci 4.razredov OŠ Trbovlje-Alojz Hohkraut so ta mesec prebirali knjige Dese Muck o Anici. Njeno zadnjo knjigo, Anica in velike skrbi smo prebrali na pravljično-razredni uri v knjižnici. Ob tem se nismo samo zabavali, risali, ampak smo se tudi pogovarjali o odnosih med otroci, učitelji, starši. Kaj smo vam pripravili v decembru, pa si oglejte v napovedniku! Še pet najbolj branih knjig: I.MODRI PULOVER, Marinka Fritz-Kunc; 2.SREČNA TR1NAJSTICA, Marliese Arold; 3.ŽIVETI HOČEM, Marliese Arold; 4.PRESNETO LEP DAN, Christine Kleicke; 5.PUNCE ZA ZNORET, Janja Vidmar Lep pozdrav vsem našim obiskovalcem! Simona Solina /MVl □J ZDRAV DUH + VIKI GROŠELJ PRI ANTONU SOVRETU X J petek, H.novembra V je v Knjižnici Antona Sovreta letos že drugič gostoval Viki Grošelj, alpinist, gorski reševalec in vodnik, po poklicu tudi športni pedagog. Alpinist je že od leta 1967 in med številnimi vzponi najbolj izstopajo odprave na Himalajo - kar pri šestnajstih je sodeloval. Stal je tudi na vrhovih desetih osem-tisočakov - od štirinajstih, kolikor jih je na Zemlji. Tokrat je v nabito polni knjižnici predstavil vzpone na najvišje vrhove kontinentov, ki jih je začel leta 1974 in končal kot prvi Slovenec 1997. Na njegovih prelepih posnetkih se večkrat pojavljajo tudi otroci. “V stiku z otroki izveš največ o deželi, ki jo želiš spoznati...” pravi Viki Grošelj. Seveda je z vsakega kontinenta predstavil kakšno posebno znamenitost. Skrivnostne obrise iz Južne Amerike na primer, ki se vidijo le z letala; sončne žarke, ki te na Antarktiki obsijejo ob treh zjutraj. “Antarktika je draga,” je pojasnil, “zanjo sem zbiral sredstva skoraj deset let...” Na končuje predstavil še svojo novo knjigo Na smučeh od 0 do 8000 metrov, deseto po vrsti. Nastajala je več kot trideset let, saj seje v razponu tega obdobja spuščal s smučmi po različnih nadmorskih višinah. Na nadmorski višini nič metrov je smučal, ko je potoval na severni tečaj, med nič in tisoč metri pa na Finski. Nad tri tisoč metri do osem tisoč pa je izvajal spuste z najvišjih vrhov sveta. Viki Grošelj izžareva intelektualno širino in je tudi nadvse duhovit predavatelj, ki mimogrede natrosi svoja opažanja, slikovite primere in razmišljanja. “Če hočete imeti mir in samo to,” nam je svetoval, “se odpravite na Aljasko..Obiskovalci predavanja pa bi dejali: “Če hočete doživeti dobro uro privlačnega potovanja po naj višjih gorah sveta, povabite vrhunskega alpinista Vikija Grošlja.. ,”Fanči Moljk C \ Peter Motnikar NEKOČ Nikoli več ne bo, kot je nekdaj bilo. Nikoli več večerov, ko sva si izpovedala ljubezen. Ostala je le praznina v najinih dušah, ki jo zapolnjuje strah. Strah o tem, kaj bo prinesla prihodnost. Mene in tebe v prihodnosti ni. Skupaj. Ostala so le darila, ki ne pomenijo nič, če naju ni. Skupaj. Gledam medvedka, ki si mi ga podarila. Kaj bi z njim? Ga raztrgam ali pobožam? Ne, ostal bo tu. Z mano. Kot spomin na tebe, ki te ni. Ne bodi žalostna, ker je konec. Bodi vesela, ker je bilo lepo. Jaz sem. REVIJA UPOKOJENSKIH PEVSKIH ZBOROV V soboto, IS.novembraje potekala v Komendi v športni dvorani revija pevskih zborov društev upokojencev Slovenije. Glede na veliko število prijavljenih zborov se je organizator odločil za udeležbo le 16-ih pevskih zborov iz vse Slovenije. Iz Zasavja sta se te revije udeležila le dva pevska zbora in to Ženski pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom Nande Guček in Moški pevski zbor DU Trbovlje pod vodstvom Mihe Hercoga. Udeleženci so si po programu pred koncertom lahko ogledali cerkev sv.Petra, ki je kulturni spomenik I.kategorije, knjižnico Petra Pavla Glavarja ter muzej kartografa Ivana Selana. Revijo je organiziralo in izpeljalo Društvo upokojencev Komenda. T.L 7AS4vr KSEFTI informacije 03/56-64-250 Oblecite svoje ideje! 8 sCz »/ž itia fina JmKhIiIJI.-> 't$iS■/Srr%‘ •'*i’ im: 04-1 / 395 301 /S ; r V Anica Zupan s p. / iziake 44 /1411 Izlake RAČUNOVODSKE STORITVE •Matija <8rocfar,s.p., Cankarjev trg 13, 1410 Zagorje o/s gSM: 051/247-467 CELOVITO VODENJE POSLOVNIH KNJIG PO SISTEMU ENOSTAVNEGA IN DVOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA ZA S.P. IN DRUŽBE. IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA SN MONTAŽA MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO , , - - - >8 655 /S?" 0FOTowmss(i896 f=w Iroovije NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! NOVO!!! DIGITALNE FOTOGRAFIJE TUDI PREKO e-maila foto.weiss@siol.net NA ZALOGI: DIGITALCI CANON A60 in A70 + CF 128 MB!!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 KŠEFTI 0 UELIKA NAGRADNA J CENTER VSAK NAKUP NAD 20.000 TOLARJEV V TRGOVINI EVJ CENTER PRINAŠA MOŽNOST DOBITKA . V VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU, HOVOLEIHO HAOBADNO ŽHlBftHJE 1. NAGRADA - DARILNI BON V VREDNOSTI 100.000,00 SIT 2. PRALNI STROJ IN0ESIT 3. PEČICA BEKO 4. VIDEOREKORDER JVC 5. KOTNI BRUSILNIK STAVER SN ŠE VEČ KOT 100 NAGRAD V SKUPNI VREDNOSTI PRIBLIŽNO 700.000,00 SIT. ■T' . . ■ ■ ' ■■■ ■■ ' - :■■ ■ . Trgovina EVJ Center v obrtni coni Kisovec, vas vabi k sodelovanju v veliki nagradni igri od 3. IT.2003 do 31.12.2003. z) ZDRAV DUH VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA BETAMI VAS NAGRADIMO T)ravilni odgovor na naše zadnje JT vprašanje je bil Marjan Rožanc. Prejeli smo kar nekaj takih odgovorov. Žreb pa j e nagrado namenil Malči Bombek, Log 22, Hrastnik. Tako, knjižno nagrado smo podelili in smo že pri naslednji literarni uganki. Zanj ne moremo reči, da je uveljavljen ali plodovit pisatelj. Nikakor ne. Je pa v zadnjem letu, tudi še predenje izšel njegov knjižni prvenec, dodobra razburkal slovensko javnost z razkritjem za mnoge bolečih dosjejev. Mimogrede, tudi sam se je znašel na teh seznamih, saj je bil dolga desetletja strogo nadzorovana oseba. Na seznamih pa so tudi nekateri manj ali bolj znani Zasavčani. Ne le na seznamu tistih, ki sojih nadzorovali, ampak na oni, zanje sedaj, ko je to postalo javno, manj prijetnih. Ti seznami so v večji meri objavljeni tudi v njegovi knjigi z naslovom Med svobodo in rdečo zvezdo, ki je postala v Sloveniji prava uspešnica in je nekaj mesecev po izidu še vedno v samem vrhu po prodaji. Knjiga pa je hkrati tudi avtobiografska pripoved. Pripoved o življenju, v katerem je avtor doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. Več pa vam tokrat ne bomo zaupali. Saj že tako veste, kdo je naša skrita uganka, mar ne? Odgovore pošljite na uredništvo Zasavca. Čaka vas knjižna nagrada. Uganko sestavil Igor Gošte POVODENJ V ZDRAVSTVENEM DOMU Avtor:... moje ime: naslov: * __________________________ _ * KULTURNI KOLEDAR 26.11.1800 seje pri Ponikvah rodil pesnik, pisatelj in mariborski škof Anton Martin Slomšek. 29.11.1921 se je v Kamniku rodil France Balantič, dolga povojna leta zamolčani umetnik pesniškega peresa. 2.12.1913 se je rodil ameriški igralec Burt Lancaster. V galeriji zdravstvenega doma si lahko obiskovalci ogledajo zanimivo razstavo fotografij avtorja Tonija Laznika z naslovom Povodenj v Pragi. Foto klub Hrastnik vabi na ogled od 24. novembra do 24. decembra 2003. Toni Laznik, rojen 1966 v Mariboru, je zaključil šolanje na oddelku za filmsko in TV kamero praške akademije FAMU. Bil je direktor fotografije v filmih na Češkem in pri nas -med najodmevnejšimi je gotovo Kruh in mleko (2001). “Fotografije prikazujejo hudo deževje na jugu Češke v avgustu leta 2002,” je povedal predsednik Foto kluba Vinko Žagar,” ko se je razvila še huda nevihta nad ogroženo prestolnico... Pripravil Igor Gošte STUDIO URLY Center za boljšo kakovost življenja Uroš Uštar s.p. TELEFON: 041 691 644 Nudimo vam nove storitve v Litiji: TUI-NA TERAPIJE IN MASAŽE, AURIKULOTERAPIJO, AKUPRESURA + ELEKTROAKUPUNKTURA, RADIESTEZUSKO DELO, BIORGONOMIJA, ANTICELUL1TNA TERAPIJA TUI-NA, AKUPRESURA, ELEKROAKUPUNKTURA in AUR1KULOTERAPIJA (deli tradicionalne kitajske medicine) so se izkazale kot zelo uspešne pri vseh menstrualnih ^ežavah, migrenah, prebavnih motnjah, različnih bolečinskih stanjih ..._ Posebnost te razstave je tudi v tem, da ima avtor vse svoje fotografije opremljene s svojim komentarjem.” Foto klub Hrastnik je planiral ob svoji 70-letnici osem razstav, od tega jih je pet že izvedel. Zaključna razstava bo februarja, a se za izbor še niso odločili. Fanči Moljk DELAVNICA HOLISTIČNE RADIESTEZIJE KAJ? Delavnica na kateri bosta spoznali skrivnosti delovanja nihal, njihovo uporabo pri odkrivanju vodnih tokov, škodljivih sevanj, iskanju izgubljenih stvari in oseb, energiziranju hrane in napitkov.. .Spoznali boste tudi subtilna energijska delovanja na zemlji, njihov vpliv na ljudi in možnosti energijskih vplivov na sočloveka s pomočjo holističnih radiestezijskih metod. Naučili zaznavanja delovanja energij-dobrih in slabih... KDAJ? 20. in 21. December, KJE? V Litiji, KDO? Tadej Pretner, avtor številnih knjig in člankov s področja ezoterike. KOLIKO? Cena dvodnevne delavnice je 15.000,00 SIT. INFORMACIJE IN PRIJAVE? Studio URLY, Center za boljšo kvaliteto življenja, Uroš Uštar, Tel: 041-691-644,01-8984-211, c-mail: uros69@volja.net VINOTEKA ilOPOTEC Tr-žnJoa, s. Tel. & fax 03/56 64 195 XNMarija Naprudnik s.p. V mesecu novembru in decembru med 9.00 in 12.00 vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto 6.12.2003 se bo predstavilo vinogradništvo Čurin - Prapotnik iz Koga, 13.12. pa vinogradništvo Sosolič iz goriških Brd. MHMSinBSirVO ZA ZMAVJJE 0IP07ZAIMA' IPKlElKOMEimO UŽWANJJE ALKOHOLA 1LA18DKO ŠIKOOTJJE ZBEAVOT? 7ASAvr Z® j banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Banka Zasavje d.d., skupina NLB Trg revolucije 25 c 1420 Trbovlje Krediti Banke Zasavje Banka Zasavje je v mesecu novembru znižala obrestne mere za nekatere vrste dolgoročnih kreditov, in sicer za: - osebne kredite - kredite za nepremičnine - kredite za nepremičnine za mlade Ugodnejše obrestne mere nudi banka tudi za kredite, ki so odobreni na podlagi: - predhodnega varčevanja - vezave sredstev Za komitente banke pa je Banka Zasavje pripravila posebno ponudbo kreditov - brez zavarovanja - s fiksno nominalno obrestno mero •- odplačilom do 2 leti Komitenti banke, ki hkrati poslujejo tudi s plačilno kartico Karanta Banke Zasavje, pa bodo deležni še ugodnejše obrestne mere - daljše dobe odplačila - do 5 let Hitra odobritev kredita v vseh treh glavnih enotah banke je dodatna prednost. Podrobnejše informacije lahko dobite pri kreditnih referentih na naslednjih telefonskih številkah: - Trbovlje - o3 56 211 56 - Hrastnik - 03 56 542 04 - Zagorje - 03 56 556 09 4] JUBILEJNA + POTRPLJENJE JE OBRODILO SADOVE A nton in Zofija Jerman iz Čolnišč x*.nad Zagorjem sta v nedeljo 23. novembra praznovala zlato poroko. Njuno življenje je dokaz, da ljubezen premaga vsa nasprotja in preizkušnje. Oba se strinjata, da je treba znati potrpeti, ko pridejo težki trenutki. To je modrost, ki jo polagata na srca vseh, ki stopajo na skupno življenjsko pot. Njuna seje začela z ljubezensko iskro, kije preskočila leta 1951. Spoznala sta se na veselici ob otvoritvi električne napeljave v Spodnjih Čolniščah. Anton je bil domačin iz Čolnišč, rojen sicer na Vrhu, Zofija pa je bila doma v bližnjih Požarjah. Njen dekliški priimek je bil Kovačič. Poroka je bila v Zagorju, kamor ju je v prijetnem vremenu s konjsko vprego pripeljal še živeči Jože Ocepek iz Jablane, po domače Mežnarjev. Ohcet je bila na nevestinem domu, za še prijetnejše slavje pa je s harmoniko in humorjem poskrbel veseljak Kladvar iz Potoške vasi. Po poroki sta zaživela v Čolniščah, kjer so se jima rodili štirje otroci: sinovi Anton, Mirko in Milan ter hči Milena. Rojstvo prvega otroka je bil dogodek, ki jima še zlasti ostaja v spominu, čeprav sta se razveselila vsakega potomca posebej. Danes ju razveseljuje tudi šest vnukov in vnukinj: Matej, Tanja, Blažka, Dejan, Nataša in Boštjan. V življenju sta se Anton in Zofija naučila, kaj pomeni biti zadovoljen z malim. Anton je bil rudar, Zofija pa je gospodinjila. Okrog domačije je bilo malo zemlje, tako da so pridelali samo za domače potrebe. Vedno so imeli tudi kravo, da je bilo pri hiši mleko. Pred dobrimi tremi desetletji so začeli obdelovati večjo kmetijo na Vrhu, ki je bila v lasti sorodnikov brez dediča. Delaje bilo veliko, vendar so želeli ohraniti dediščino prednikov. Uspelo jim je, z odraščanjem otrok pa se je položaj še izboljšal, ker so lahko čedalje več pomagali pri kmečkih opravilih. Kmetijo na Vrhu je nato prevzel najmlajši sin Milan, ki z družino vzorno skrbi zanjo. Zakonca pravita, da si želita predvsem zdravja, ker ostalo imata. Še vedno rada delata, ker sta tega navajena že od malih nog. Včasih se za razvedrilo udeležita tudi kakšnega izleta. Marsikdo si ju lahko vzame za zgled tudi zato, ker se znata pogovarjati. Ob večerih si raje pripovedujeta in obujata spomine, kot gledata televizijo. Boštjan Grošelj ZLATA POROKA ZLATA POROKA V soboto, 18.oktobra sta praznovala zlato poroko Franc in Pavla Košič iz Dola pri Hrasmiku, Kovk 7. Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življenjsko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam sina Franca in Dragice z družinama, vnukov in vnukinje ter prijateljev, sorodnikov, seje pridružil tudi župan občine Hrastnik Miran Jerič, ki je jubilantoma zaželel še veliko lepih, zdravih in srečnih let ter da bi jesen življenja mirno preživela v krogu svojih najbližjih. Andreja Kovač V soboto, 18.oktobra sta praznovala zlato poroko Alojz in Vida Hull iz Hrastnika, Log 28D. Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življenjsko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam prijateljev, soro- dnikov, se je pridružil tudi župan občine Hrastnik Miran Jerič, ki je jubilantoma zaželel še veliko lepih, zdravih in srečnih let ter da bi jesen življenja mirno preživela v krogu svojih najbližjih. Andreja Kovač fPh mazna AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec In serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Novoletni popust za določene modele! Testne vožnje v Avtohiši Kržišnik "rv;.. Perfektna podvozja, zmogljivi motorji, lep design, veliko prostora, zanesljivost. Vsi modeli so na zalogi in imajo 3-letno garancijo ter 10-letno mobilno pomoč. Slike so simbolične. Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://wwvv.tref.si, E-mail: info#tref.si Računovodsko - finančna programska oprema za podjetja in obrt. Računovodsko in finančno svetovanje. 24 mesečna garancija za naše sisteme , svetovanje oh nakupu in tehnična pomoč. Možnost nadgraditve vašega sistema ali dogovor o vzdrževanju vaših računalnikov. Servis računalniške opreme - pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestili računalnik ali monitor. Sistem prilagodimo vašim potrebam. Cena računalniškega kompleta že od 124.000,00 sit + OOV tmr.mo 4—--------- HRASTNIŠKI ČEBELARJI V GALERIJI X 7 torek, 18. novembra V so v galeriji delavskega doma otvorili razstavo hrastniških čebelarjev, ki je bila na ogled do petka, 21. novembra. Predsednica TD Mojca Greben je v pozdravnem govoru povedala, da so jih povabili zato, ker je letos čebelarsko leto, saj so bili Slovenci organizatorji svetovnega čebelarskega kongresa, ki je potekal cel teden sredi poletja v Cankarjevem domu. Tako je bila akcija ocenjevanja okolja pred podelitvijo priznanj primemo zaključena. Spregovoril je tudi predsednik Čebelarskega društva Hrastnik Albin Fabjan, ki je na kratko povzel zgodovino društva - ustanovili so ga 1963. leta. Svoj dom imajo na Rudniških nasipih in šteje okrog 28 članov, ki čebelarijo s 340 panji tipa AŽ. “Največ je cvetličnega in kostanjevega medu,” je povedal, “raziskave pa so pokazale, da ne vsebuje nikakršnih nezaželjenih snovi... "Njihovi cilji so jasni: izobraževanje in pomoč članom, ki se ljubiteljsko trudijo s čebelami tudi na našem področju in s tem ohranjajo svetovno znano Kranjsko sivko. Povejmo še to, da seje Albin Fabjan pojavil v čebelarski uniformi, kije nekaj posebnega - rjava obleka in klobuk iz časov Antona Janše, svetovno priznanega čebelarja. Razstava je bila urejena zanimivo in strokovno. Od razstavnih izdelkov do prikazovanja tehnike pridobivanja čebeljih proizvodov. In Razstava hrastniških čebelarjev v galeriji delavskega doma ZLATA SONČNICA PODELJENA Dne 14.novembra je potekala v predavalnici Delavskega doma Trbovlje prireditev Hortikulturnega društva Trbovlje z naslovom Zlata sončnica. S to prireditvijo in podelitvijo priznanj so zaključili letošnjo akcijo za najlepšo ureditev in ocvetlitev hiš in okolice. Po uvodnem nagovoru predsednice društva Albine Ocepek, je povezovalka programa Mateja Grošelj napovedala potek prireditve. Ta je letos potekala v znamenju 40-letnice, odkar je bilo društvo ustanovljeno. Začel se je odvijati program, v katerem so sodelovali moški nonet Katarinski fantje s Katarine oziroma Čeč pevovodje Oskarja Čamra, gojenca Glasbene šole Trbovlje Matic Pfeifer - violinist, kije z dvema skladbama navdušil polno dvorano navzočih ob sodelovanju pianistke Urške Meglič Sadiki. Ob sodelovanju iste pianistke -spremljevalke na klavirju, je nastopila učenka šole na kljunasti flavti, ki je prav tako požela velik aplavz, nastopil pa je še 10-letni harmonikar, ki je prav tako dodobra ogrel roke poslušalcev ob ploskanju. Sledila je podelitev priznanj in Zlate sončnice in to za naj lepšo ureditev hiš z okolico, balkonov, okenskih polic v letu 2003. Priznanja so prejele naslednje drušine: Ostankovi iz Ostanka, Zoretovi iz Čeč, Klančarjevi iz Knezdol, Bezlajevi iz Novega doma, Makovi in Korenovi s Kleka, Glavače vi iz Matice, Selevškovi iz Ojstrega in Zaverlovi iz Čeč. Zlato sončnico kot najvišje priznanje pa je prejela družina Eržen iz Vreskovega 33b v Trbovljah. Sledil je še videofilm člana društva in snemalca Francija Korošca, ki je vnovič pokazal in dokazal tudi svojo tovrstno usposobljenost. Na steno predavalnice so projektirali barvne posnetke hiš in okolice vseh letošnjih dobitnikov priznanj. Vsi prjemniki priznanj in Zlate sončnice ter avtor video filma, so bili deležni prisrčnih in toplih priznanj, prav tako pa tudi vsi nastopajoči pevci in instrumentalisti. Že pred pričetkom prireditve in po njej si je bilo mogoče v avli Delavskega doma ogledati preko 300 barvnih fotografij, ki jih je posnel F.Korošec. Morebiti smo na prireditvi pogrešali krajši opis delovanja društva, sicer pa je treba pohvaliti zagnanost hortikulturnih delavcev za delo v vsem tem obdobju. (T.L.) seveda niso manjkale slikovite panjske končnice. Posebej za oglede šolskih otrok pa so pripravili fotokopirane liste, ki so z besedo in risbo prikazovali delo čebele od rojstva do smrti. Na otvoritvi razstave so sodelovali tudi člani KD Mlinše s šaljivim prizorom Petrova učna ura, ki jo je napisal Nande Razboršek. Dogaja se v obdobju Marije Terezije, dogodek pa opisuje, kako duhovnik poučuje svoje učenike o umnem čebeljarjenju na Kranjskem. Režiser Tine Kralj je upodobil duhovnika nadvse prepričljivo, pa tudi šolarji Marko Veteršek, Jože Ocepek, Milan Bedrač, Tinče Kralj, Mojca Ocepek in Drago Arh so poželi simpatije, ko so bosonogi in z lesenimi tablicami v rokah posedli v stare šolske klopi. Avtorju seje dobro posrečilo zadeti miselnost in jezik tistega časa. Fanči Moljk NOČNI POHOD NA MRZLICO Planinsko društvo Trbovlje letos že 12. organizira nočni pohod z baklami na Mrzlico (1122m). Ta bo v soboto, 6.decembra na dan Miklavža. Udeležba na izletu je prostovoljna in na lastno odgovornost. Društvo j e imenovalo odbor, ki ima nalogo pripraviti in izvesti vse potrebno, kar je v zvezi z izletom, predvsem pa gre za varno in disciplinirano hojo. Običajni pohod se začne ob 16.uri pri domu Svoboda na Trgu Franca Fakina, sicer pa se vsak pohodnik sam odloči kdaj in od kod bo šel na pohod, kar ne velja le za udeležence iz Trbovelj, pač pa tudi za udeležence iz Hrastnika, Zagorja ter Savinjske doline pa tudi iz ostalih krajev. Cilj pohoda je planinski dom na Mrzlici. Okoli 20.ure bo Miklavž pozdravil navzoče in predvsem mlajše obdaril z raznimi dobrotami. Razumljivo je, da morajo biti pohodniki oblečeni in obuti razmeram primemo pa tudi opremljeni s svetilkami, če že ne bodo imeli bakel. Startnine ne bo, pač pa bodo na cilju v planinskem domu evidentirali vse pohodnike in tistim, ki so se pohoda udeležili večkrat, izročili spominska priznanja oziroma značke. (T.L.) SPREMEMBA JE EDINA KONSTANTA V ŽIVLJENJU ! Smo vodilni svetovni proizvajalec v majhni tržni niši zimsko športne industrije. Za nadaljnji razvoj tehnologije in proizvodnih sistemov zaposlimo produktnega vodjo - strojnega inženirja Če vam j e blizu raznoliko in zahtevno strokovno delo s poudarkom na avtomatizaciji proizvodnih sistemov, imate pri svojem delu radi samostojnost in neodvisnost, znate delati v teamu in se ne ustrašite novih izzivov, potem ne oklevajte s prijavo! Za več informacij odsurfajte na www.goltes.com, pokličite 03-56-33-035 ali se oglasite na sedežu podjetja na Savinjski cesti 35 v Trbovljah. if 4 CAR LJUBLJANSKA 16,1270 LITIJA commerce 01/89 80 440 01/89 83 173 POPUST ZA VOZILA LETNIK 2003 SEAT CORDOBA SEAT TOLEDO od470.000.00.,r do 550.000.00 SEAT LEON do 400.000.00 SIT SEAT IBIZA SPRING (klima, meglenke, rad®, setve paket) že od 2.290,000,00 SIT (omejena količina vozil) INFORMACIJE v salonu vozil CARcommcrco Litija ali na telefonu 01/ 898 04 40,01/ 818 31 73 ***»#*• t«irr H PODELILI PRIZNANJA ZA UREJENO OKOLJE Hrastniški pevci so popesrtili vzdušje tudi na pogostitvi po prireditvi (foto - Tone Greben) "V J petek, 21. novembra V je v hrastniški dvorani delavskega doma potekala prireditev ob zaključku akcije TD in Občine Hrastnik Moja dežela, urejena in čista. Pred podelitvijo priznanj so večer popestrili otroci iz vrtca, duo Pepelnjak, harmonikar Klemen Kreže, citrarka Sabina Strniša in moški pevski zbor Svobode iz Hrastnika. Hrastnik je že nekaj let najbolje ocenjen kraj na regijskem nivoju in četrti na republiškem. Na ta podatek se je oprl župan Miran Jerič v svojem pozdravnem govoru. In navedel še nekaj projektov, katerih namen je izboljšati življenje oziroma bivanje v tej dolini. Župan Miran Jerič in predsednica TD Mojca Greben sta podelila priznanja naslednjim posameznikom: najlepše urejeno stanovanjsko hišo imata Milojka in Iztok Hafner, ki sta se letos z družino preselila s Slatnega v Studence. Ocenjevalna komisija je odločila, da v cvetju najbolj žari balkon Leje Hribernik. Najlepše hortikulturno urejeni balkoni pa so na stanovanjski hiši na Trgu borcev NOB 2 z Dola. Med lepo urejenimi kmetijami sta po nekaj letih spet dobila priznanje Lojze in Marinka Grahek s Kopitnika, v kategoriji gospodarskih objektov pa Vojka in Darko Šergan. Najlepši družbeni objekt je planinska koča na Kopitniku, ki je v oskrbi PD Rimske Toplice, med trgovinami pa si je to priznanje prislužila trgovina Petrol, ki jo vodi podjetnik Borut Kmetič. Komisija letos ni podelila priznanja naj lepšemu gosti- nskemu objektu, ustno priznanje pa je dobil župnik Franc Ornik z Dola, ki s svojimi pomočniki v okolici cerkve vzorno skrbi za cvetje in grmovnice. Polnoštevilno občinstvo je na koncu prijetno presenetila igrica KD Mlinše Petrova učna ura. Organizatorjem je bila na otvoritvi čebelarske razstave v galeriji tako všeč, da so jih povabili tudi na podelitev priznanj Moja dežela, urejena in čista. Fanči Moljk Priznanja sta podelila župan Miran Jerič in Mojca Greben z leve (foto - Dragi Potisek) RAZSTAVA ROČNIH DEL 'KJ torek, 25. novembra, so se že osmič predstavile V članice sekcije za ročna dela pri Društvu invalidov Trbovlje na razstavi ročnih del skupaj z zunanjimi sodelavci. Njihovo delo je opisala v pesmi članica Ani Jereb: kulturni hram. Galerija osvetljena, okrašena s prti in prtiči, rešiljeji in jopiči, gobelini in še čim. Dolgo ali kratko leto smo štrikale in kvačkale z iglami, kvačkami in tudi drugače. Ena leva, ena desna včasih pa še kak’ ovoj. Kvačke so se kar lomile, roke niso popustile, druga drugo smo bodrile, nove članice pridobile. Danes je tu dan, ko našim izdelkom je odprl vrata Daje lahko ročno delo tudi sprostitev, vedo mnogi med nami. Lahko se osredotočiš na nekaj povsem drugega kot je bilo tisto kar ti je morda pred tem povzročalo skrbi in stres. Pomeni poseben užitek, ko je narejen izdelek, pravi unikat. Koliko ur je bilo potrebno, da je izdelek narejen skoraj nikoli ne vemo, saj si običajno tega nihče ne zapisuje. Letošnja otvoritev je bila prisrčna. Zapeli so otroci prvega razreda devetletke Osnovne šole Trbovlje pod vodstvom Karmen Lindič. Na harmoniki jih je spremljal Franci Vrtačnik. Da invalidnost ni ovira, za igranje kitare in petje, je dokazal kitarist in pevec Florjan Slak, ki je zaigral in zapel nekaj pesmi. Številne obiskovalce je povabil, da z njim skupaj zapojejo Jaz pa pojdem na O delu članic sekcije za ročna dela je spregovoril predsednik društva invalidov Rudi Janežič. Prebral je pismo predsednika delovnih Obiskovalci razstave so občudovali izdelke pridnih rok Florjan Slak je s kitaro in pesmimi razveselil obiskovalce Na prireditvi ob otvoritvi razstave so bile vse generacije Gorenjsko in radi so se mu pridružili skupaj z mladimi pevci in harmonikarjem. Tako je bilo ustvarjeno prisrčno vzdušje, ki se je nadaljevalo tudi na pogostitvi. invalidov Slovenije ter opravičil župane občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje, ki niso prišli na otvoritev razstave, ker so bili zaradi svojih parlamentarnih DRUŠTVENO --------------------1_ obveznosti odsotni. doma Trbovlje. Razstava bo odprta do 5. Besedilo in foto: decembra v galeriji Delavskega Irena Vozelj UPOKOJENCI PLANINCI SO ZELO VZTRAJNI T)ri Društvu upokojencev JL Trbovlje že 12 let deluje posebna planinska skupina PD Trbovlje, ki povezuje v svojih vrstah preko 110 upokojencev iz vrst članstva tega društva. Skupino že vsa leta vodi Vinko Pfeifer, znani planinec in kulturni delavec. Skupina prireja vsake 14 dni oziroma vsak drugi četrtek skupinski izlet bodisi v okolico Trbovelj, kar je značilno za jesensko zimsko obdobje, sicer pa so obredli domala ves planinski svet v Sloveniji. V zadnjem času so izpeljali npr. 2.oktobra izlet na planino Kuhinja v Krnskem pogorju, obiskali pa so še slapove Kozjak in slap Boka, trdnjavo Kluže in še kaj. Izleta seje udeležilo 512 izletnikov. Dne 16.oktobra pa so izpeljali izlet na Malo goro pri Ribnici ter Mimo goro. Tudi na tem izletu je bilo 52 udeležencev. Zadnji izlet pa so izvedli 13.novembra v Rimske Toplice, Lurd, na Kopitnik in Gore. Tega izleta pa se je udeležilo 46 udeležencev. Naslednji izlet pa so organizirali v Kostanjeviško jamo in bližnji planinski svet. Skupina pa ne skrbi le za izlete pač pa tudi za družabno življenje in skupinsko petje. T.L. DRUŠTVENO "Gorje mu, ki v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor SREČO UŽIVA SAM." (SlMON GREGORČIČ) T^Tekoč so bile mlada, srednja in X n tretja generacija med seboj tesno povezane v družini in soseski, tako da stari ljudje niso bili osamljeni in odrinjeni na rob dogajanja. V naslednjih desetletjih bo skoraj dvakrat več starih ljudi kot danes in ljudje srednje generacije morajo zdaj pripraviti družbeno mrežo za boljše odnose med generacijami in dobre pogoje staranja, sicer bodo za generacijo otrok prehudo breme. Inštitut Antona Trstenjaka iz Ljubljane se posveča sodobnim spoznanjem o starosti, o dobri pripravi nanjo, razumevanju starejših ljudi in lepših medčloveških odnosih med generacijami. Znanja nudi v izobraževalnih programih, kateri se v občini Trbovlje uvajajo že od leta 1999, v skupnem sodelovanju Občine, Medgeneracijskega društva Upanje Trbovlje, Društva upokojencev Trbovlje in Doma upokojencev Franc Salamon. Vsi programi so za udeležence brezplačni, predvsem dva prostovoljska programa izmed celote osmih sta v štirih letih dosegla zgledne rezultate, čeprav začetki segajo že preko deset let nazaj: 1. Usposabljanje za prostovoljsko vodenje medgeneracijske skupine za kakovostno staranje. Mnogo starejših ljudi nima svojcev, pa tudi kdor jih ima, potrebuje prijateljsko družbo. V majhnih skupinah se srečujejo starejši ljudje s prostovoljci srednje in mlajše generacije. Voditelji in člani teh skupin pravijo, da jim je tedenska ura v skupini ena naj lepših in najbolj bogatih. V trboveljski mreži deluje že 23 skupin, nove prostovoljke in prostovoljci pa se lahko vključijo v usposabljanje. Vsaka skupina ima svoje ime in prostor za svoja srečanja, katere prijazno odstopijo različna društva, organizacije, krajevne skupnosti ali politične stranke. V domačem okolju se tako srečujejo skupine: Lastovičke, Siničke, Rožmarin, Žarek, Snežinke, mladi na OŠ, Vigred, Navihanke, Borovničke (prva sprehajalna skupina), Žarek (prva skupina iz Izlak), skupina v Celju in najmanjša skupina v Trbovljah, ki pa sta zaenkrat še brez imena. 2. Usposabljanje za prostovoljsko družabništvo z osamljenim starim človekom. V njem se prostovoljci iz mlade in srednje generacije usposobijo za osebno družabništvo z nekim starim človekom, ki bi bil sicer osamljen. Tedenska ura družabništva se razvijev plodno prenašanje izkušenj in spoznanj med starejšimi in mlajšimi. V Trbovljah je bilo do danes usposobljenih nad 30 prostovoljcev za družabništvo, nove vključujemo. V obeh prostovoljskih programih sodeluje preko 60 prostovoljcev, poleg tega smo v letošnjem letu v sodelovanju s srednjimi šolami za prostovoljsko delo s starejšimi usposobili še 26 dijakov. V petek, 12. decembra ob 16. uri bo 15 prostovoljk na slavnostni prireditvi v dvorani Društva upokojencev Trbovlje prejelo diplome ob končanem usposabljanju za voditelje skupin in družabnice. Za sodelovanje v medgeneracijskih programih ni pomembno, kakšen je poklic osebe, izobrazba ali predhodnje izkušnje, pač pa le veselje in volja narediti nekaj zase ter za kakovostno starost danes in jutri. Kot pravi znani slovenski pregovor: "Kakor si bomo postlali, tako bomo ležali!" Naslednjič pa kaj več še o ostalih šestih programih. Mateja Eržen DEJAVNOSTI OBMOČNEGA ODBORA RK ZAGORJE Z"'X bmočni odbor Rdečega križa VV Zagorje je v jesenskem času organiziral kar nekaj aktivnosti. Katere, nam je povedala sekretarka Mari Drobne: "Oktobra smo od RKS prejeli 176 prehrambenih paketov in prašek, ki smo jih razdelili po krajevni skupnostih. V času tako imenovanih "krompirjevih počitnic" smo tri učence stare 11 let poslali na "Tabor mladih prostovoljcev " v Otovec v Belo Krajino, ki gaje organiziral RKS in je bilo za te učence brezplačno. Konec oktobra smo iz naše občine na letovanje na Debeli Rtič napotili osem otrok. Seveda tiste iz socialno ogroženih družin." V času od oktobra do decembra pa v zagorski občini po krajevnih skupnostih pod pokroviteljstvom župana Matjaža Švagana potekajo že tradicionalna srečanja 7AS4VC krajanov starih nad 70 let. Prvo srečanje so tako pripravile prostovoljke RK v krajevni skupnosti Kotredež. Srečanje je bilo 19.oktobra v Gasilskem domu. Teden kasneje je bilo podobno srečanje v KS Podkum, kjer pa je bila letos nekoliko manjša udeležb (zimsko vreme). Sredi novembra so imeli srečanje krajani iz Šentgotarda v Hotelu Diana, ki so ga v RK pripravili skupaj s tamkajšnjo KS ter krajani Mlinš, kjer so starostnikom osnovnošolci pripravili prijeten kulturni program. "Na Izlakah je srečanje potekalo 21.novembra in sicer v Hotelu Medijske toplice in dan kasneje še najbolj množično srečanje krajanov iz KS Jože Mam, Franc Farčnik in Rudnik-Toplice. Srečanje je bilo kot vsako leto v Kulturnem centru - DD Zagorje in se ga je udeležilo okrog 270 krajanov. Za dobro razpoloženje je poskrbel Ansambel Ajda, pester kulturni program pa je pripravila Glasbena šola Zagorje, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Naj še povem, da smo v času od 19.11.do 26.11. skupaj z RKS organizirali še letovanje na Debelem Rtiču za tri udeleženke na Debelem Rtiču. Kolikor mi je znano, so bile vse tri zelo zadovoljne." (IG.) : ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................■.....................■: NEOSVINČENO -------------1_ Vozili smo: RENAULT MEGANE SCENIC II PRIVILEGE LUNE 1.9 DCI Piše: Peter Motnikar, Fotografira: PRAV PET ZVEZDIC NE SAMO ZA VARNOST r7agotovo vas ni malo, ki poznate, da se kakovost hotelov oziroma njihovih storitev tako pri nas kot v svetu meri v ^L-itvezdicah. In pet zvezdic pomeni praviloma najvišjo možno kakovost storitev oziroma udobje. Prav toliko zvezdic je dobil Renault Megane Sccnic II pri Euro NCAP preskusnem trku. Renault tako le še potrjuje svojo vodilno vlogo v varnosti v svetu, saj testi jasno dokazujejo, da izdeluje najbolj varne avtomobile. Spomnimo se, da je bila laguna tista, ki je prva dobila naj višjo možno oceno, potem so sledili še vel satis, espace, megane in sedaj tudi sccnic, katerega smo imeli priložnost preizkusiti tudi mi. Motor Renaultovi bencinski motorji pri scenicu so večventilski z elektronskim pedalom za plin in sistemom variabilnega krmiljenja sesalnih ventilov (1.4 16V, 1.6 16V in 2.0 16V) ter zagotavljajo enakomerno povečevanje števila vrtljajev motorja brez prekinitev za in varčen, opremljen s tehnologijo skupnega voda in s svojimi vrlinami preseneča. Prožnost, velik navor že pri nizkih vrtljajih, tiho delovanje in varčnost. To so lastnosti, ki denimo označujejo motor 1.5 dCi, medtem ko testni motor 1.9 dCi razvije že omenjeni navor tudi s pomočjo turbopolnilnika z variabilno resničen užitek v vožnji. Motorji združujejo velik pospešek pri speljevanju in prehitevanju, visok navor pri nizkih vrtljajih, veliko moč, zmerno porabo, zmogljivost in ugodje v vožnji. Testni motor 1.9 dCi nas je zelo prijetno presenetil. Njegov navor (300 N m med 1800 in 2500 obrati/min) je naravost navdušujoč. Niti v enem trenutku se ne boste zavedali, da imate pod sabo skorajda poldrugo tono težak avtomobil. To pa zato, ker motor ponuja dovolj moči za prijetno vožnjo tako po mestu, avtocesti in kakšnem hribovju. Tako lahko zapišemo, da je testni dizelski motor energičen geometrijo in ima zato kratek odzivni čas že pri nizkih vrtljajih. Za še večji užitek bo poskrbel nov šeststopenjski ročni menjalnik (na voljo pri 1.9 dCi in 2.0 16V), ki navdušuje z izredno mehkim in izredno natančnim prestavljanjem. Poleg našega dizelskega motorja s 120 konji oziroma 88 kilovati vam pri Renaultu za model megane scenic II nudijo še bencinske motorje 1.4 16V (98 KM/72 kW), 1.6 16V(115 KM/83 kW), 2.0 16V /136 KM/98,5 kW) in dizelski motor 1.5 dCi (80 KM/60 kW). Varnost O varnosti smo veliko zapisali že v uvodu, pa vendarle... Pri Renaultu varnost predstavlja najosnovnejši element vsakega vozila in zato v scenicu II nudijo sisteme, ki omogočajo učinkovitejše preprečevanje nevarnih situacij, pomagajo pri popravku nezadostnega obvladovanja vozila ter v nekoliko manj ugodnih primerih zavarujejo voznika in vse potnike v vozilu. In kateri so ti sistemi oziroma elementi: samodejno zaklepanje vrat med vožnjo, bi-ksenonski žarometi z večjo zmogljivostjo in manj bleščanja, senzor dežja, senzorji nadzora tlaka v pnevmatikah, sistem pomoči pri zaviranju v sili, ki deluje v povezavi s sistemom proti valnike zatezne sile pasu, zategovalnike, varnostni blazini z dvojno prostornino in sistem za preprečitev zdrsa iz objema varnostnega pasu... Da niti ne omenjamo jeklo z zelo visoko mejo elastičnosti, dele prednjega in zadnjega sklopa, ki se pri trku sesedejo drug na drugega in zgradbo karoserije s programiranim deformiranjem. Se vam zdi naštevanje vseh teh elementov varnosti nesmiselno? Noja, na cesti vam bodo te stvari v kriznih trenutkih še kako prav prišle. Notranjost Pri Renaultu nikakor niso “brcnili v temo”, ko so zapisali, da si pri scenicu udobje in gostoljubje podajata roki, saj ju povezuje moto “svoboda gibanja”. In ta moto blokiranju koles (ABS), sistem proti zdrsu pogonskih koles (ASR), nadzor podkrmarjenja (CSV) kot dodatna funkcija nadzopra stabilnosti vozila (ESP), varnostni pas z navijalnim bobnom, omeje- je osnova za to, da lahko notranjost uredite povsem po svojih željah. Ponujajo vam opreme authentique pack, expression pack, dynamique confort in privilege confort. Vendar pa to ni vse. Kot nam 2Wc 4. gruden 2003 je povedal predstavnik Avtohiše Malgaj d.o.o. Franc Dolanc, si lahko kupci poleg teh že določenih paketov opreme izberejo tudi kombinacijo katere izmed oprem, tako da avtomobil res povsem prilagodijo svojim potrebam in okusu. Testni scenic lije navdušil z notranjostjo. Na prvem mestu velja seveda omeniti display, ki nudi vozniku vse pomembne podatke o vožnji oziroma vozilu, pa avtomatsko ročno zavoro, samodejno klimatsko napravo, radio s CD strežnikom za 6 CD-jev, obvolanski daljinski upravljalnik, osrednji drsni predal... Skratka, verjemite mi, da je Renault Megane Scenic II vreden vsakega tolarja. Obetajo se vam namreč nevošljivi pogledi sosedov, presenečenost partnerke oziroma partnerja, veselje otrok in vaš mirni spanec. Ker veste, da imate Renault Megane Scenic II. Kaj pa vi? Ga že imate? Če je odgovor ne in če razmišljate o tem, potem bo pravi naslov za vas Avtohiša Malgaj d.o.o. Trbovlje, telefon 03/56-33-110. ŠPORTNA FOTOREPORTŽA GINTER GRE NAPREJ, SLOVENIJA PA NE! Tehnični podatki testnega Renault Megana Scenica II 1.9 dCi: Motor: 1870 ccm, 120 KM/88 kW Menjalnik: Ročni, 6 stopenjski Zmogljivost: pospešek od 0-100 km/h: 12,1 sek, Najvišja hitrost 188 km/h Poraba goriva na 100 km: mestna/izvenmestna/ kombinirana/testna: 7,4/ 5.0/5,8/6,5 Cena: od 3.753.000 SIT naprej Ljubljana, 19.november 2003. Srca mnogih so tisti dan upala na novo pravljico, pravljico, ki bi trajala vse tja do poznih poletnih dni 2004 in bi se končala na Portugalskem. Pa ni bilo tako. Zgodil m ,#U. , J v V ^ K ^r\ Ministrski predsednik Anton Rop z Ginterjem Kržišnikom $ Anton Anderlič v družbi lepotic seje Pršo (v šali rečeno-Pršo, zabio, otišo u Portugal), zgodila se je Hrvaška in naši nogometaši bodo EP 2004 spremljali prek televizijskih zaslonov. Kljub porazu j e bilo med in po tekmi v VIP šotoru spet pestro in med (slovenskimi) dolgimi nosovi je sijal vsaj en človek -Ginter Kržišnik, ki se je spet izkazal z izvrstno organizacijo VIP šotora. O tem pričajo tudi slike. Sicer pa Ginter pripravlja 21.decembra v zagorski športni dvorani spektakel, ki ga je sposoben organizirati le malokdo.Ob 17. uri bo namreč malonogometna tekma med državnimi prvaki Mariborom Pivovarno Laško in državnimi podprvaki v malem nogo- metu Gip Betonom iz Zagorja, takoj za njo pa bo še tekma med ekipo GIP BETONOM MTO z VIP gosti in gospodarstveniki Slovenije. Med drugim naj bi svoj nastop že potrdili Gabrijel Brezovar, Primož Ulaga, Martin Strel, Tone Anderlič, Anton Rop, Tomislav Prosen, Anton Grizold, Pero . 1 Zasavski vipovci Iztok Živko, Gabrijel Brezovar, Jasmina Groblar Lovšin, Vili Resnik, Marko Simeunovič, Dragan Bulič in drugi. Vstop v dvorano bo prost! Peter Motnikar, slike: arhiv G.K. i m Jaka Tauš, zagorski gostinec, je postregel Janku Goštetu 7AS4vr ŠPORTNI INTERVJU PRED 31.MEDNARODNIM KARATE TURNIRJEM TRBOVLJE 2003 BOGDAN SIMERL: »ORGANIZACIJE SE NE BOJIMO!« rT^rbovIje niso znane le po slabem zraku, visoki brezposelnosti in drugih problemih, ki tarejo to zasavsko občino. K sreči JL obstajajo klubi in posamezniki, ki Trbovlje promovirajo tudi v pozitivnem smislu. In če govorimo o športu, je v samem vrhu, če ne celo čisto na njem zagotovo Karate klub Tika Trbovlje, ki bo 13.decembra pripravil vsakoletni tradicionalni karate turnir, na katerem letos pričakujejo med 600 in 700 tekmovalcev. To predstavlja velik organizacijski zalogaj za sam klub, katerega član, trener in eden gonilnih sil je poleg Franja Glavice tudi Bogdan Simerl. Z njim smo se pogovarjali prav o omenjenem turnirju in o tem, kako so se v klubu nanj pripravili v organizacijskem smislu. Bogdan, najbolje je, da začnemo s tem, kje bo turnir sploh potekal? Letos 13. decembra bo v športni dvorani Polaj v Trbovljah potekal že 31. Mednarodni karate turnir »Trbovlje 2003«. Ta turnir sodi med najmočnejše in najštevilčnejše tovrstne turnirje v Evropi. Turnir ima poleg zelo uspešne organizacije tudi najdaljšo tradicijo karate turnirje celo v Evropi. Do sedaj se ga je udeležilo največ preko 600 tekmovalcev iz sedmih evropskih držav. Zaradi znanih prostorskih kapacitet oziroma dejstva, da v preteklosti nismo imeli ustrezne športne dvorane, niti nismo veliko širili novic o našem turnirju. V letošnjem letu pa seje zgodilo več stvari, zaradi katerih bo ta turnir zelo specifičen oziroma drugačen od predhodnih. Kaj se je tako pomembnega zgodilo, da bo turnir specifičen, kot pravite? Gre za več razlogov. Eden teh je gotovo udeležba Jerneja Simerla in Mihe Kovačiča na svetovnem pokalu »Kobe-Osaka International« v Grčiji, kjer sta v kampu preživela teden dni in tam so bili karateisti iz celega sveta. Še večja reklama pa je zagotovo njun uspeh, saj sta oba osvojila medalji, Miha bronasto in Jernej srebrno. Njun nastop in odličen uspeh je bila velika reklama za naš turnir. Poleg Bogdan in Jernej Simerl v Zion national parku v Kaliforniji julija 1999 tega smo poslali razpis za turnir po preko tisoč internetnih naslovih. Posledica tega je bila, da so se sredi novembra začeli javljati potencialni kandidati za nastop na turnirju. Danes lahko rečem, da je vse formalnosti v zvezi s pridobitvijo že uredila 16-članska ekipa Uzbekistana. Trenutno pridobivajo vize še ekipe oziroma reprezentance Egipta, Nigerije, Indije in Irana, kateri so prava velesila v karateju, saj so med drugim tudi svetovni mladinski prvaki. Največ problemov je z vizami za tekmovalce iz Indije, ampak mislim da se bo rešilo. Že tradicionalno pa se našega turnirja udeležujejo okoliške države, kot sta Bosna in Hercegovina in Hrvaška, prijavljajo se tudi iz Češke, Belgije, Makedonije, Italije, Nemčije, Avstrije, mogoče sem katero državo izpustil. Moram povedati, da je 18 dni pred turnirjem prišla prva prijava za letošnji turnir. Prijava je prispela iz »Japan karate Centra iz New Jerseya v ZDA. To je klub našega zelo dobrega prijatelja Ravee Raghavana, ki je stanoval v tem mestu, sedaj pa domuje v Srednji Ameriki v Portoriku. Bilje selektor treh različnih reprezentanc na treh svetovnih prvenstvih in sicer selektor ZDA, Malezije in Portorika. Ta gospod bo prišel v Slovenijo že v začetku decembra in bo pri nas bival tudi med božičnimi prazniki. Kaže, da bo turnir velik organizacijski zalogaj. S kakšnimi težavami pa se srečujete pri organizaciji? Vsekakor še enkrat poudarjam, da se same organizacije ne bojimo. Največji problem predstavljajo nastanitve, saj ni enostavno najti dovolj kapacitet za vse te tekmovalce, ki prihajajo denimo iz Irana, Uzbekistana, Egipta, Nigerije, Indije in ostalih držav. Ta problem skušamo reševati s tem, da ta krog prenočitvenih zmogljivosti širimo proti Laškemu in Celju. Ponavljam, da se same organizacije ne bojimo, saj smo v letošnjem letu še razširili organizacijski odbor in sedaj šteje deset članov. Vodi ga naš predsednik Franjo Glavica. Vsak v odboru je zadolžen za eno ali več področij in vsak sam samostojno ve kaj mora storiti. Če pogledamo le nekaj let nazaj lahko ugotovimo, da smo organizacijo takšnega turnirja vodili dva, največ pet ljudi. Za sam dan turnirja pa potrebujemo cca petdeset do šestdeset ljudi, ki bodo v sami dvorani in širši okolici skrbeli za nemoten potek turnirja. Seveda lahko med samim turnirjem pride do kakšnih manjših problemov, katere pa bomo sproti reševali. Glede na naše dolgoletne izkušnje ne dvomim v uspešno izvedbo, ne glede na to, da se letos srečujemo z novimi izzivi, to je udeležbo ekip skoraj z vseh kontinentov sveta razen Avstralije. Kako je z nabiranjem finančnih sredstev oziroma sponzorji? V prvi vrsti moram omeniti razumevanje in pomoč Občine Trbovlje. Imamo tudi pomoč in podporo s strani Zavoda za šport oziroma direktorja Romana Vodeba, ki dejansko dela za šport in se trudi po najboljših močeh. Ne smem pozabiti tudi Osnovne šole Ivan Cankar, ki nam vedno priskoči na pomoč. V klubu želimo, da bi v času turnirja, ko bo že nekaj dni pred in po tekmovanju v Zasavju precej tujih državljanov, regija pokazala razumevanje in nekako sprejela te naše goste. Klubski tekmovalci smo prepotovali že kar lep kos sveta in moram reči, da imamo skoraj od vsepovsod lepe spomine in izkušnje. Tudi izkušnje zunaj športne dvorane bodo odločale o ponovni odločitvi teh ljudi o vrnitvi v Trbovlje. Če že nimamo primerne infrastrukture, bi se lahko izkazali vsaj z gostoljubnostjo, za katero sem pa prepričan, da jo zmoremo. Kar se tiče sponzorjev oziroma pomoči gospodarstva, je pač tako kot pri ostalih športih in tudi pri nas ni izjem. To pomeni, da pač nekateri prispevajo po svojih najboljših močeh, ni pa to tisto, kar si mogoče zaslužimo. Razumemo,da se težko primerjamo z nekaterimi športi, ki sicer ne dosegajo tako lepih rezultatov na tako visokem nivoju, vendar pa je njihova popularnost v naši sredini večja, saj njihova nižje rangirana tekmovanja privabijo več gledalcev. Poudariti pa moram, da ni v karateju še nikomur v Sloveniji uspelo privabiti na tekmovanje takšno število, tako tekmovalcev, kot držav iz praktično štirih celin, tako da je to verjetno v končni fazi zadoščenje nas samih organizatorjev in karateja. Možnosti, kot smo že prej govorili so, tako v turizmu kot gostinstvu. Žal pa nekateri niso pripravljeni nič storiti, da bi se tudi na tem področju kaj primaknilo. Če primerjava karate danes in nekoč. Je ta šport sedaj bolj popularen? Tu je treba gledati zadeve z vidika odzivnosti, odmevnosti ali poznavanja... Moram priznati, da nas je okolje začelo priznavati v takšni obliki za katero smo se borili dolga leta in si ga tudi zaslužili. Naši rezultati so odmevni in imamo veliko pomoč medijev, predvsem Zasavca in Radia Trbovlje. Po tej plati smo zelo zadovoljni. Karate klub Tika Trbovlje je za večletno nadpovprečno uspešno delo in uveljavljanje na področju športa, organizaciji mednarodnih športnih prireditev, vzgoji tekmovalcev in promociji občine Trbovlje prejelo Prvo junijsko nagrado za leto 2002. Turistično društvo Trbovlje je na posebni svečanosti klubu podelilo priznanje za množično turistično promocijo. Kar se tiče organizacije samega športa ali neke množičnosti, je zadeva drugačna. Če smo pred 10 leti na naše tečaje vpisovali mladino od 10 do 14 let, kar predstavlja idealno populacijo tega športa, je danes največji interes med šest in sedemletniki, kar pomeni, da seje treba v začetnih letih tem otrokom veliko posvetiti, jih navaditi na športno življenje. Kar pa se množičnosti vpisa tiče, lahko rečem, da nimamo problemov, ker se vsako leto vpiše od 30 do 40 otrokov, ki jih v glavnem uspemo obdržati. Se pa včasih zgodi kakšen osip, kajti če gledamo v tekmovalni skupini, kjer je 30 do 35 članov, ki jih je stalno na treningu, jih 2 do 5 na koncu leta neha trenirati. Je pa res, da moraš imeti za delo z mladimi precej živcev. Tudi v našem športu se odraža stanje, kjer mlade pač zanimajo druge stvari. Vemo za opojne substance in vse druge stvari, katere mladi danes uživajo. Če res želiš uspeti v karateju, je potrebno vložiti veliko energije in časa v samega sebe in v treninge. Ko smo pred časom govorili z Alojzem Miklavčičem, je dejal, da ne moreš biti le trener, pač pa tudi pedagog... Strinjam se z njim. Lahko bi celo rekel, da moraš prej biti pedagog. Otroka v veliki meri vzgaja šola, predvsem pa družina. Vendar trener oziroma pedagog še vedno igra zelo pomembno vlogo v življenju otroka. Glede na to, da sem tudi sam oče tekmovalca moram reči, da smo tudi starši ambiciozni in to izražamo na takšen in drugačen način. V svoji skupini to ambicioznost sicer zaznavam, vendar pa še zdaleč ni moteča. Pridejo starši, izrazijo svoje mnenje, sama politika v klubu pa je takšna, da skušamo morebitne probleme v obojestransko korist rešiti. Kdor ni zadovoljen s tem, otroka odpelje v drug šport. Poleg Franje Glavice in vas imate v klubu tudi druge domače trenerje, ki so nekoč tekmovali ali še vedno tekmujejo za vaš klub, kar je gotovo pohvalno... Res je, da smo ponosni na to, da ves trenerski kader vzgojimo sami. Tako danes trenersko delo poleg mene in Franja opravljajo tudi Borut Markošek, ki je že skoraj celo desetletje tudi selektor vseh slovenskih karate reprezentanc. Potem sta tu še kar aktivna in zelo uspešna tekmovalca Jernej Simerl in Miha Kovačič, ki je tudi trener kadetske slovenske reprezentance. Tu je še eden izmed najuspešnejših tekmovalcev v vsem preko tridesetletnem obdobju David Krajnc, pa član državne mladinske reprezentance Žiga Šantej. Poleg trenerjev v klubu deluje tudi Igor Naraglav, ki poučuje samoobrambo in moram reči, da so njegovi treningi vsakič zelo obiskani. Njim pa pomaga še skoraj deset klubskih vaditeljev, skratka, zelo smo ponosni tako na naše tekmovalce kot trenerje. Mogoče malce provokativno vprašanje... Glede na to, da ste direktor podjetja GEP Tika Trbovlje me zanima, če je mogoče na račun tega lažje pridobiti kakšna sredstva v klubu? Mogoče? V našem športu so še vedno vidni ostanki prejšnjega sistema, kjer so pomembno vlogo igrale prijateljske vezi. Moram pa reči, daje tega čedalje manj in da je čedalje težje pridobivati tako sponzorska kot donatorska sredstva. V zadnjem obdobju opažamo, da so velike uspešne slovenske firme začele sponzorirati tuje uspešne športne klube tam kjer se borijo za nova tržišča. Lep primer je denimo Gorenje s sponzoriranjem nogometnega prvoligaša v Franciji. Dejstvo je, da so klubi v veliki meri odvisni prav od teh sponzorskih sredstev in veliko klubov, ki danes navzven izgledajo kot dobri in urejeni klubi, v resnici propadajo. Dejstvo namreč je, da se bodo morali slej ko prej klubi zaradi pomanjkanja sredstev iz polprofesionalne ali profesionalne baze zateči nazaj k amaterstvu, to pa ne bo lahka naloga in pri tem bo veliko klubov propadlo. V našem klubu trenerji ne prejemajo nobenih nadomestil, tekmovalce ne plačujemo in tako se bomo lažje prilagodili novim verjetno za nekatere zelo zoprnim zadevam. Oh koncu nama ostane še... Povabilo vsem bralkam in bralcem in ljubiteljem karateja, da pridejo 13.decembra v Športno dvorano Polaj in si ogledajo zanimive borbe in seveda spodbujajo vse tekmovalce, še posebej pa naše domačine, ki se v polni meri pripravljajo na nastop na domačem turnirju. Vse skupaj se bo pričelo ob 9.uri s kratkim predstavitvenih programom, nakar bodo sledile borbe na petih boriščih in bodo veijetno trajale vse tja do osme ure zvečer. Ob uradni otvoritvi ob 16. uri bomo imeli prvič v Trbovljah možnost videti predstavitev svetovnega prvaka vjijujutsu. Vidimo se v športni dvorani Polaj v Trbovljah! Peter Motnikar Slika: družinski arhiv 'ZtodS/f1 mm ELEKTROTEHNIKA-ELEKTRONIKA Ob širitvi podjetja na novi lokaciji v Kandršah objavljamo prosto delavno mesto: POSLOVNA SEKRETARKA Od kandidatke pričakujemo: - vsaj V. stopnjo izobrazbe ekonomske oz. podobne smeri aktivno znanje angleškega jezika, zaželjeno tudi znanje nemškega jezika poznavanje osnov računovodstva poznavanje dela na računalniku (Windows, Office) izkušnje na podobnem delovnem mestu urejenost in vestnost pri delu starost do 37 let Mlinše 33,1411 Izlake Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/56 55 104 Ie^rnl.zagoriofčf.sud,net internet: litlp:/Vv\'WW.ii)icgn»l-'/agoric.si ZELO UGODNO: ZDAJ JE PRAVI ČAS REZERVACIJ PREVOZOV NA NOVOLETNE ZABAVE! PREDPRODAJA SMUČARSKIH KART ZA GOLTE PODALJŠANA 20% CENEJE!! PRIČAKAJTE NOVO LETO V POČITNIŠKIH DOMOVIH UGODNO! ZA SKUPINO 14 OSEB PRIPOROČAMO SILVESTROVANJE V PLANINSKI KOČI NA PREDELU - SMUČANJE IN SANKANJE ZAGOTOVLJENO! NOVOLETNA KRIŽARJENJA Z RAZKOŠNIMI LADJAMI PO KARIBU! IN SREDOZEMLJU ŠE NA VOLJO! ! Super ugodno! PRI NAS VAM PRESKRBIMO DESTINACIJE TUDI V ZADNJEM HIPU: NA KOPAH LETOS UMETNI SNEG: PONUJAJO POCENI NAMESTITVE KATALOGI ZIMA 2003 NA VOLJO! SILVESTROVANJA OB MORJU! POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: -EVROPSKE PRESTOLNICE (London. Pariz, Amsterdam,..) -VIKEND V NEW VORKU, LOS ANGELES - POTOVANJA PO JUŽNI AMERIKI, AVSTRALIJI, NOVA ZELANDIJA, MALEZIJA........................... PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: NOVOLETNA PRAZNOVANJA SE PRIBLIŽUJEJO, VOZITE, SE VARNO Z NAŠIMI ZANESLJIVIMI VOZNIKI! Izkoristite naSe pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze na vala praznvanja! Nudimo minibusc in avtobuse za 6 do 32 in 49 potnikov! TAXI NON STOP ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, Ml ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK PETEK 06:00 16:00 SOBOTA 09:00 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK PETEK 07:30 12:30 in 16.00 18:00 SOBOTA 08:00 12:00 So potovanja in ..... so potovanja z Integralom. oni k COMPUTERS ZAPOSLIMO... PRVIČ, DRUGIČ, TRETJIČ. Našo sredino bi radi okrepili s programerji. Od zagnanih in znanja ter izzivov željnih kandidatov pričakujemo: 1. Samostojnost ter vestno in odgovorno opravljanje dela; 2. Poznavanje osnov za delo z relacijskimi podatkovnimi bazami (SQL) in objektnega programiranja; 3. Znanje angleškega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorij e. Ponujamo vam urejeno, prijetno delovno okolje v naših novih poslovnih prostorih v Zagorju z ustvarjalnim ozračjem. Delali boste v ambiciozni skupini z veliko mero samostojnosti in boste nagrajeni za vse uspešne rešitve. Zagotovili vam bomo dodatno izobraževanje in napredovanje. V našo sredino vabimo tudi študente, začetnike in pripravnike! Mentorstvo je zagotovljeno. Pisne prijave pošljite po pošti do 31.12.2003. Oria Computers d.o.o. Podvine 36, 1410 Zagorje ob Savi Tel 03 5658 450, c-mail:info@oria.si, www.oria.si p Logično je biti z nami! ŠPORT ROKOMET IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 Člani, 2.DRL, 7.krog; Šmartno 99-Grča Kočevje 28: 19 Mladi Šmarčani so s kolektivno igro pred domačimi navijači zanesljivo dosegli še šesto zmago. V polčasu so vodili že za devet zadetkov, največ sredi drugega polčasa za 11. Z nekaterimi napakami so goste uspeli poraz ublažiti na 9 zadetkov. Največ zadetkov za Šmartno je dal prvi strelec lige Jernej Peterlin 9, Jani Peterlin jih je dal 6. Z nekaj izvrstnimi obrambami sta se izkazala tudi oba domača vratarja: Cenkar in Muratovič. Kadeti, 10.krog; Šmartno 99- Dol Hrastnik 22: 32 (Naj strelec za Šmartno: Derenčini 12) St.dečki B, 7.krog; Dol Hrastnik-Šmartno 99 16: 24 (Naj strelec za Šmartno: Ulčar 7) Člani, S.krog; Šmartno 99- Dobova 23:30 Strelci za Šmartno: J.Peterlin 9, U.Poglajen 4, Zupan 3... Kar 300 gledalcev si je ogledalo derbi 2.lige, v katerem pa so žal Šmarčani doživeli prvi poraz v letošnjem prvenstvu. (I.G.) l.B ROKOMETNA LIGA ZA ŽESNKE RK Škocjan- RK Zagorje 38:33 V 1 .krogu končnice za prvaka lige, so zagorske rokometašice v tej sezoni doživele prvi poraz. Ekipa Škocjan jih je premagala z rezultatom 38:33. Domače rokometašice so že v uvodnih minutah povedle za pet zadetkov, kar se je izkazalo usodno za mlado zagorsko ekipo. Varovanke Olafa Grbca namreč vse do konca tekme niso uspele zmanjšati razliko, tako da je zmaga povsem zasluženo ostala v Krškem. Največ zadetkov za Zagorje sta dali Ina Poglajen in Tina Zajec po devet. V naslednjem krogu, v soboto, 28.11 .ob 16.uri Zagorjanke v domači dvorani gostijo ekipo Polje Ljubljana. (I.G.) NOGOMET 1.MEDOBČINSKA LIGA LJUBLJANA Končan je jesenski del prvenstva v 7AWr 1.ljubljansko ligi. V zadnjem krogu so zasavski predstavniki osvojili le dve točki. Litija je v Kočevju igrali 1:1. Izenačujoči zadetek je v 76 minuti dosegel Robert Uršič, v 85.minuti pa bi lahko Lilijani po besedah Anta Joviča celo zmagali, če bi veliko priložnost za zadetek izkoristil Nenad Kurtič. Kisovčani, ki so po uvodnih krogih iz tekme v tekme igrali uspešnejše, so v Moravčah prav tako igrali 1:1. Gol za Svobodo je dal Bojan Šink. Gašper Starc nam je povedal, daje bil to pravi evro gol. Rudar, ki je v prejšnjem krogu doma s 3:0 premagal Kočevje, je tokrat z 1:0 izgubil v Kresnicah. Po jesenskem delu je med zasavskimi ekipami na najvišjem mestu litija, ki ima na drugem mestu 22 točk, Svoboda jih ima na sedmem 14, Rudar pa na enajstem 8. (I.G.) KOŠARKA LA SLOVENSKA KOŠARKAŠKA LIGA Zagorski košarkarji so v 8. krogu v Kopru po podaljških premagali domačo ekipo. Največ točk za Zagorje Banka Zasavje so pri rezultatu 103:94 dosegli Damjan Novakovič 21, Klemen Breže 20 in Boštjan Leban 19. Zagorje Banka Zasavje- Pivka Postojna 98: 80 V derbiju prve lige so Zagorjani na domačem igrišču pred okoli 150 gledalci prepričljivo premagali goste iz Postojne, za katere igra tudi legenda nekdanje jugoslovanske lige in v zadnjem desetletju slovenske lige Veljko Petranovič, kije dal v Zagorju kar 29 košev. Največ košev za domače sta dala Breže 27 in Stevovič 17. S sedmimi zmagami so Zagorjani na prvem mestu. (I.G.) OSTALE KOŠARKAŠKE LIGE Litijski košarkarji, ki tekmujejo v l.B ligi so v 5.krogu na domačem igrišču proti favoritom lige Branik Maribor doživeli tretji poraz. Mariborčani s Čovičem, Rizmanom in Plevnikom so bili v drugem delu igre boljši in zasluženo zmagali z rezultatom 88:74. Za Lilijane sta največ košev dosegla organizator igre Japič in robustni center Bošnjak, 22 oziroma 20. Rudar pa je na svojem igrišču dosegel prepričljivo zmago proti ekipi iz Hrastnika. V 6. krogu so v Ajdovščini Lilijani zmagali z rezultatom 78:55 Lilijani so veliko lažje kot so pričakovali prišli do tretje letošnje zmage v prvenstvu. Ajdovščina, prav tako novinec v ligi, seje pred letošnjo sezono okrepila z dvema igralcema, medtem ko se Lilijani ubadajo z velikimi težavami, kar se igralcev tiče. Tako je na sobotni tekmi zopet manjkal Zdovc, medtem ko zaradi pomanjkanja volje do treningov že dalj časa ne trenira Šega. Vendar pa so Lilijani tekmo odigrali zelo borbeno in predvsem agresivno v obrambi. Odlikovala sta se Bošnjak in Goran Pušič, ki sta skupaj imela tudi 22 skokov. Litija je tako dosegla tretjo zmago. Še strelci za Litijo: Repina 7, Blaževič 6, Pušič G. 20, Pušič D. 5, Bošnjak 20, Japič 20. Zmagali so tudi člani Rudarja iz Trbovelj. V Radovljici so premagali domačo ekipo z rezultatom 82: 73. Največ košev za Rudarje dal Knavs-17. Hrastnik pa je doživel še en poraz. Doma so izgubili s Fragmatom 94: 83. S šestimi zmagami je v vodstvu Branik Maribor, Litija in Rudar si s tremi zmagami delita šesto mesto, Hrastnik pa je z eno zmago na predzadnjem, 11. mestu. (I.G.) KEGLJANJE l.A liga moški, 9.krog; Prosol- Litija 6:2, Konjice- Rudar Trbovlje 5:3 Tako rudar kot litija sta v tem krogu izgubila. Rudar za 63 kegljev, medtem, ko je bila Litija prekratka za 6 kegljev. Rudar je na z osmimi točkami na 6. mestu, Litija pa na s sedmimi na 7. mestu. l.A liga ženske, 9.krog; Gorica-Rudar Trbovlje 4:4 Kegljačice Rudarja so sicer podrle več kegljev kot njihove nasprotnice, vendar pa so bile v dvobojih slabše in so se morale na koncu zadovoljiti z delitvijo točk. Članice Rudarja so z 11. točkami na 4.mestu. 3.1iga-vzhod, 9.krog; Piramida Zagorje-Argo Ruše 2:6 Piramida Zagorje je po drugem zaporednem porazu po prvem delu na drugem mestu. Tudi tokrat so izgubili le za nekaj kegljev.(I.G.) ZAGORJANI BODO PREZIMILI NA DRUGEM MESTU S tekmami 17. in 18.kroga so nogometaši v drugi ligi končali s prvim delom prvenstva. Zagorjani so zabeležili dve pomembni zmagi. V 17.krogu so doma gostili zelo neugodno ekipo Aluminija, ki je že po tradiciji zelo trd nasprotnik in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Domači so od 30.minute naprej zaostajali z 1:0, za nameček pa je bil v prvih minutah drugega polčasa izključen še Miškič. Po izključitvi so Zagorjani strnili svoje vrste in najprej rezultat izenačili z evrogolom Najdenova, nato paje v igro vstopil še Smrkolj in precej poživil igro v napadu. Prav slednji je tudi podal Sivku, kije postavil končni izid 2:1 za Zagorjane. V 18.krogu so Zagorjani gostovali pri kranjskem Triglavu in z zadetki Sivka ter Vodeba in boljši igri slavili z identičnim rezultatom, torej z 2:1. Tako ostajajo na drugem mestu lestvice s 36 točkami (prvi Rudar iz Velenja jih ima 42), precejšnja gneča pa je za Zagorjani, saj sledijo Dravinja (33), Bela Krajina (31) in Livar (29). Prvenstvo se bo nadaljevalo 29.februarja. ROKOMET___________________ TRBOVELJČANI NAMUČILI FAVORITE Rokometaši v naši najmočnejši ligi Siol so odigrali tekme 9.kroga. Rudar Trbovlje je gostoval pri vodilni ekipi Gorenja iz Velenja. Tekmo so izgubili z 29:27, a so kljub temu dodobra namučili gostitelje. Pri Trboveljčanih je bil najboljši strelec Teržan s šestimi zadetki. Rudar je na lestvici na 5. mestu z desetimi točkami. V soboto, 6. decembra, bodo Trboveljčani v športni dvorani Polaj gostili Termo iz Škofje Loke. KOŠARKA ZAGORJANI MELJEJO NAPREJ V LA SKL so Zagorjani v desetem krogu doma gostili Hopse in močno oslabljeni zmagali s 104:80. To je že osma zmaga Zagorjanov, ki tako ostajajo prav na vrhu lestvice skupaj z domžalskim Heliosom. Tokrat je bil najboljši Žiga Zagorc, ki je navduševal s prodori in 18-imi doseženimi točkami. ZASAVČEV ZLATI PRSTAN LMN RAZBORŠEK “RAZTURA” Glede na izkušnje iz preteklih let, ko smo podeljevali Zasavčev zlati prstan tistemu, ki je dosegel največ zadetkov ne glede na ligo, smo se letos v našem časopisu odločili za novost, ki bo vsekakor pripomogla k temu, da naj bi bil izbor bolj pravičen. Tako bomo rangirali strelce po naslednjem ključu: vsak dosežen zadetek v prvi ligi bo veljal dve točki, v 2.ligi 1,5 točke, v tretji 1 in v četrti 0,5 točke. In MALI NOGOMET______________ DERBI LITIJANOM, PIJAČA ZAGORJANOM Minuli konec tedna so malonogometaši odigrali S.krog prvenstva. V Zagorju je bil na sporedu zasavski derbi, saj je gostovala vodilna Svea Lesna Litija. Zagorjanom je dobro kazalo na začetku, saj so povedli z 1:0, a so le minuto kasneje Litijani z zadetkom Dejana Simiča rezultat izenačili, nato pa iz minute v minuto bolj pritiskali na vrata “betonarjev” in na koncu slavili z 6:2. Za goste je tri zadetke dosegel že omenjeni D.Simič, dvakrat je zadel Kos, enkrat pa Horvat. Pri domačih sta zadela Rusmir in Vozelj, kljub porazu pa v taboru Gip Betona po porazu ni bilo pretirane Mito Kos (Svea Lesna Litija) - v Zagorju je bil ob Dejanu Simiču najboljši mož na igrišču (slika PRAV) slabe volje, kajti proslavili so rojstni dan športnega direktorja Branka Praznika-Kose, ki mu je tudi občinstvo pred tekmo namenilo bučen aplavz, ki si ga za predano delo v zagorskem športu vsekakor zasluži. ZIMSKA LIGA PRIJATELJSTVA ZLATARJI OB MEDIJI PREPLAVILI ZASAVCA Razultati 1 .kola: Rigl - Udarnik 2:3. Buldožer - NLP 4:5. Zlatarna Lea - Zasavc 7:2, Medija - Sepro 4:3. Rezultati 2.kola: Udarnik - Zlatarna Lea 2:7, NLP - Sepro 3:4. Buldožer - Rigl 10:2. Zasavc - Medija 2:5. Trenutni vrstni red: Zlatama Lea in Medija 6, Buldožer, NLP, Sepro in Udarnik 3, Zasavc in Rigl 0 točk. kakšen je vrstni red po jesenskem delu (Čolnišče) 24 točk. prvenstva? 1. Zvone Razboršek (Trgotrans/ Kot je znano, bomo ob koncu sezone Pizzerija Kukuca) 38 točk, 2.Mario Ljoljič tistemu, ki bo dosegel največ točk, podelili (Top-sport) 36, 3.Gašper Starc (Trgotrans/ Zasavčev zlati prstan. Pizzerija Kukuca) 30 točk, 4.Almir Begič (GD Hrastnik) 25 točk, 5.Alojz Vozelj Peter Motnikar 7\ m < > ■ > ■ ■ > ■ ..... N. .v HM: Hom TROJANE Silvestrski poljub... Eden naj svetlejših trenutkov! Prežet z veseljem in iskrenostjo, obljublja nove začetke. Podarite ga tudi letos v dobri družbi! Vljudno vabljeni na bleščeče silvestrovanje z ansamblom Ajda v restavraciji Diana, hotel Trojane. V decembru pa vas ob petkih in sobotah vabimo tudi na živahne večere s plesno glasbo, v živo! Dobrodošli! Restavracija Diana, hotel Trojane... TELEFON - RECEPCIJA: 01- 7233-610! ŽIVETI Z BOLEZNIJO TXo nedavnega sem mislil, bil sem prepričan, da imam srečno življenje. mJa se je v trenutku vse obrnilo. Ne vem zakaj, ne vem kaj naj bi se naučil. Vem le, da ne bom več dolgo zdržal. A kaj lahko sploh naredim? Vse to mi je je prinesla bolezen. Ironično je to, da nisem zbolel jaz, zbolela je moja žena. Zbolela in obupala. Trudil sem se, da bi ji pomagal, a ona zavrača vsakršno pomoč. Verjetno se niti ne zaveda, da z njo trpi vsa družina. Njen rak za katerim je zbolela ni samo njen, požira namreč tudi mene in otroke. Kje naj tu najdem nekaj pozitivnega, kaj naj storim? Življenje, ki se ga ne da živeti, spremeniti pa tudi ne! predvsem v zgodnji fazi bolezni, kako se »obnašati«. Če se bodo obnašali kot da bolezni ni, lahko izpadejo preveč hladni. Če bodo preveč sočustvovali, bo to lahko izpadlo kot pomilovanje. Vse to precej omilimo s tem, da sami sprejmemo svojo bolezen. Takrat ne bomo več pretirano občutljivi na vse kar se dogaja okoli nas. S tem pa si bodo ljudje v naši bližini »upali« biti bolj sproščeni. Notranje ravnovesje... Takšne in podobne reakcije so pogoste, kadar v našo ožjo družino pride hujša bolezen, ki nam popolnoma spremeni življenje. Spremeni, kar pa še ne pomeni, da nam ga »uniči«. Res pa je, da se znajdemo, pogosto nepripravljeni, pred veliko preizkušnjo. Težko je za tistega, ki zboli, kot tudi za bližnje. Vsakemu na svoj način. Sprejemanje bolezni Eden izmed osnovnih korakov je vsekakor sprejemanje bolezni. Kaj sploh to pomeni? Iz psihološkega vidika borba proti bolezni ni enako kot borba proti temu, da smo zboleli. Sprejemanje bolezni pomeni, da sprejmemo to, da smo zboleli, da bolezen trenutno sprejmemo kot del svojega življenja. Nikakor pa to ne pomeni, da se vdamo v bolezen. Šele ko sprejmemo bolezen kot del našega življenja se bomo lahko borili proti njej. Pri težjih boleznih, kot je npr. rak, so psihološki pritiski in stiske del bolezni. V takšnih obdobjih je dobro, če imamo nekoga na katerega se lahko občasno opremo, se pogovarjamo, ki nam zna tudi svetovati. A zavedati se je treba, da nam drugi ne bodo vlili volje do življenja, če sami ne sprejemamo tega kar se je zgodilo. Vprašanja, kot je »zakaj ravno jaz« nam pogosto ne olajšajo življenja. Vsekakor pa nam ga takšna bolezen spremeni. In tem spremembam moramo odpreti vrata. Kljub napredku današnje medicine, se uradna medicina ukvarja z zdravljenjem predvsem na fizičnem, telesnem nivoju. Ker pa je, kot sem omenil, bolezen sestavljena tudi iz psihične komponente je pomembno tudi zdravljenje le-te. Preobrazba skozi bolezen »Zdravljenje« te psihične komponente pa je zelo odvisno od nas samih. Diagnoza bolezni, koj je rak, ne pomeni, da naše življenje ne more več biti kvalitetno. Ravno nasprotno. Kvaliteto življenja lahko celo izboljšamo. S tem ne mislim samo načina življenja, prehranjevanja, ukvarjanja z raznimi dejavnostmi... Če smo pripravljeni na preobrazbo se nam bo spremenilo samo razumevanje in dojemanje življenja. »Zgradili« bomo bolj pristen in globlji stik s seboj, z našo notranjostjo. Skozi takšne bolezni pogosto razvijemo notranjo, psihično moč, za katero prej sploh nismo vedeli, da obstaja v nas. Z »zdravljenjem« psihične komponente pa lahko tudi vplivamo na stranske učinke medicinskega zdravljenja bolezni, ki se lahko zaradi tega izražajo v bolj milih oblikah. S tem ko sprejmemo bolezen v nas tudi popustijo notranje napetosti, lahko se umirimo. Ravno notranji mir je zelo pomemben pri boleznih kot je rak. Te notranje napetosti in nemir negativno vplivajo tako na potek bolezni, kot na kvaliteto našega življenja. Seveda pa bodo prisotna tudi obdobja žalosti in morda celo obupa. S tem ni prav nič narobe, če se le ne izgubimo v tem obupu. Ravno »depresije« nas poskušajo na nek način usmeriti v raziskovanje samega sebe, odnosa do sebe in do življenja. Če so takšna obdobja prepogosta in predolga je prav in modro, da poiščemo pomoč ali oporo. Ali v društvih, ki se ukvarjajo s tovrstnim svetovanjem, ali pri terapevtu, ki se ukvarja tudi s tem področjem. Vplivi bolezni Utopično pa je razmišljati, da bolezen vpliva samo na bolnika. Naša družina in bližnji prav tako čutijo bolezen. In prav tako jo morajo znati sprejeti. Primer, opisan na začetku članka, kaže na nesprejemanje bolezni s strani družine. Tisti, ki je zbolel se mora zavedati, da ljudje pogosto ne vedo, Predvsem se ne »sramujte« svoje bolezni. S tem boste lažje ohranjali notranje ravnovesje, ne pa da večino energije porabite za to, da bolezen prikrijete. Zelo težko je sprejeti bolezen otroka. Zato se zavedajte, da so tudi starši tisti, ki vašo bolezen težko sprejmejo. In čeprav se morda sliši paradoksalno, je »oboleli« tisti, ki lahko tudi pripomore k temu, da starši sprejmejo bolezen. Seveda bo prihajalo do nihanj tega notranjega ravnovesja, do čustvenih nihanj. Ne igrajte pred drugimi. Če ste žalostni pač ste. Prikrivanje teh stanj ali igranje »junaka« ne pripomore k zdravljenju. Ko čutite potrebo po samoti to povejte bližnjim. Pogosto boste potrebovali čas zase. Pomembno in koristno pa je, da ne čutite osamljenosti. V vsem tem ni potrebno da ste sami. ...in občutki krivde Nikar pa si ne očitajte, da ste s svojo boleznijo zagrenili ali celo »uničili« življenje komu drugemu. Niste se zavestno odločili za to, da zbolite, sigurno pa niste zboleli zato, da nekomu zagrenite življenje. Res je, da je vaša bolezen tista, ki bo prinesla spremembe tudi ljudem okoli vas, ni pa nujno, daje to negativno. Tudi vaša družina ali bližnji se bodo učili skozi ta obdobja, če le želijo. Če tega ne želijo pa ni tukaj prav nič, kar lahko vi storite. Čeprav so ti občutki krivde pri boleznih kot je rak precej pogosti, pa je tudi res, da s pomočjo nekoga, ki ta področja pozna tudi hitro izginejo. S tem ko se utapljate v takšnih občutkih tudi zapirate vrata spremembam oz. preobrazbam. Bolezen je priložnost za transfonnacijo, a nihče vam tega ne more vsiliti. Če pa si iskreno želite kljub bolezni še vedno živeti kvalitetno, pa to možnost imate. Izkoristite jo in dajte vašemu 7AsAvr življenju smisel in polnost. S tem najbolj pomagate tako sebi, kot drugim. Niste edini in ogromno je ljudi, ki jim je to Za vas je očitno bil velik šok, ko ste zvedeli za usmerjenost sina k istemu spolu. Kar ni prav nič nenavadnega. Vendar pa ne pustite, da nad vami vladajo strahovi. Tudi reakcija vašega moža je odraz njegovih pretiranih strahov, ki se kažeje v obliki nesprejemanja in obsojanja. Ker niste napisali starosti vašega sina ne morem izrecno trditi, vendar pa je povsem verjetno, da se sin zaveda kaj vse s tem postavlja na »kocko«. A vendar, če to ni le faza eksperimentiranja v spolnosti (kar je seveda tudi možno) je pomembno, da je »upal« storiti ta korak in priznati nekaj, kar veliko ljudi še vedno obsoja. Radi bi drugače, a ne pozabite, da dolgoročno ne morete usmerjati in nadzirati tega kar se dogaja v njem. Nikakor pa v vsem tem niste sami. Tukaj je tudi vaš sin (in tudi njegov uspelo. Resje, daje to konec neke poti, a s tem je tudi začetek nove. Adrian partner, če je to resna zveza). Če vaš mož tega ne sprejema ga ne poskušajte prepričevati nasprotno. Če bo to vneslo prepire in nesoglasja v vaš zakon boste s tem le še bolj obremenili sina in ga krivili za to. S tem pa mu prav lahko napritite še občutke krivde. Pritirano prepričevanje in vsiljevanje mnenja vašemu možu pa bo prineslo ravno to. Poskušajte se znebiti tega, da »nekje v sebi veste, da ni homoseksualec«. Tudi, če ni se mora do tega dokopati sam. Vi tega ne morete vedeti. Kot ste sami rekli si bo nakopal težave v družbi. Nikar mu teh težav ne povečujte še vi. Tudi, če trenutno tega še ne sprejemate se o tej temi pogovarjate z njim. S tem boste pokazali, da ga ne obsojate, kljub temu, da tega še ne razumete. Ne izločite ga iz svojega življenja. Morda ni to tisto kar ste si vi »želeli«, a želeli ste si, da bi bil srečen, kajne? Če je to pot do njegove sreče, mu stojte ob strani. Potrebuje vas. Če boste uspeli, bo tudi mož sčasoma preraste! strahove in stopil nazaj. Tako kot ne obsojajte sina tudi ne obsojajte moža. Vaše življenje lahko še naprej poteka normalno, čeprav se vam trenutno morda to zdi nemogoče. Skupaj s sinom se učite, kako to vgraditi v svoje življenje. Pomagajte mu z informiranjem o spolnosti, spolnih boleznih, zaščiti... S tem mu boste pokazali, da kljub vsemu še vedno trudite, da bi ga sprejeli. Vaša ljubezen do njega s pač ni spremenila z njegovim priznanjem. Spremenite jo lahko vi. A razlogov za to ni. Vaš sinje in vaš sin bo ostal, v takšnem in drugačnem primeru, če ga sprejemete ali ne. Dajte mu svobodo, da odkrije in živi svoje življenje. Kot je zapisano v knjigi »Prerok«, vaši otroci niso vaši otroci. Adrian Vprašanja lahko pošljete na e-mail naslov ?L&n2Ln@p omagaj, net Spoštovani Adrian V enem izmed prejšnjih člankov ste kratko omenili problem sprejemanja homoseksualnosti v družbi. Naj pohvalim vaš časopis, da pišete tudi o takšnih tabu temah. Jaz imam iz tega področja vprašanje na katerega si ne znam odgovoriti. Kot strela iz jasnega jev našo družino treščilo. Naš sin je seksualno usmerjen k istemu spolu. Teh ljudi nisem nikoli obsojala, a ko se je zgodilo meni ne vem več kako naprej. Ali se sin sploh zaveda kakšne težave si bo s tem nakopal. Na kocko postavlja družinsko življenje, službo kariero. Nekje v sebi vem, da ni homoseksualec, saj je že imel dekleta, tudi spolno življenje je imel z njimi. Kako lahko tako iznenada spremeni svojo miselnost. Ne obsojam ga, a ne vem kaj naj storim. Mož nikakor ne sprejme tega, rekel je, da se rajši odpove sinu, kot da bi to trpel. Tako sem se v vsem tem znašla sama, zmedena in nemočna. Kaj mi lahko svetujete? Sonja e • INTEGRALOV KOTIČEK Naj vas prijazno spomnimo, da v obeh Integralovih poslovalnicah v Zagorju in Trbovljah lahko naročite darilne bone in jih v teh predprazničnih dneh podarite svojim bljižnjim. Obiščite jih, saj vam imajo kaj pokazati in svetovati, namreč ponudba je pestra in bogata. Omenimo letos zelo ugodne cene namestitev na Kopah, kjer imajo letos prvič umetno zasneževanje, sicer pa je Slovenjegraško Pohorje razgibano in obširno. Vroča novica iz Integralovih poslovalnic je tudi ta, da so podaljšali predprodajo smučarskih vozovnic za Golte, nam najbližje smučarsko 7ASAMr središče. Na Golteh so pripravili posebno kombinacijo smučanja in kopanja v morju! Povprašajte, presenečeni boste nad ceno! Ko že govorimo o smučanju, naj vas spomnimo na velike smučarske centre v visokogorju, kjer je ponudba prav tako raznolika, če se spomnimo le nekaj italijanskih, francoskih in avstrijskih smučišč. Sicer pa vas vabijo na predbožične nakupe v evropska velemesta po resnično zelo ugodnih cenah, saj vas na primer v Salzburg ali v Miinchen peljejo že za dobrih sedem tisočakov! Prav tako vas vabijo še na predbožični Gardaland, pa v Disneyland ... Izjemno pestra je ponudba silvestrovanj doma in v tujini, oglasite sc v Intcgralovi poslovalnici v Trbovljah ali pa v Zagorju, kjer vam bodo prijazni delavci pomagali najti destinacijo prav za vas! V Trbovljah in Zagorju vas pričakuje v veselem DECEMBRU! I^ikvl prcMiiožvnjskili za\iiio\ani /a\am\alnir(‘Tri^ki\ \«im omo^ora. da ('(‘lovilo zavai’ui(‘t(‘ prvmo/viijc svoje družine. Oblikujele ^a po svojih željah in polrebah. \ njem pa lahko združujele lako nov.i kol Uidi že sklenjtMia zavarovanja. Odloeilev za sklenitev pmnoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobile pakdni popust. • \sa zavarovanja skhmete hkrati. • izkoristite zelo ugodne plaeilne po^oj(‘. Tako boste pi ihranili denar, vas in odvečne skl bi. Najbolj dragocen pa j<“ celi li razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravIjimi na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav.d.d. ■ Celje - skladišče jD-Per | ■ 6/2003 Illllllllllllllllllll 5000012855,24 cobiss o Vas skrbi za dragocene predmete in pomembne dokumente, ki jih hranite doma? Vse to lahko na varnem hranite v SEFIH Banke Zasavje. S različne velikosti sefov S zagotovljena varnost in tajnost. S za fizične in pravne osebe /OJ banka zasavje — ___^ Banka Zasavje d. d., Trbovlje, » bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje