g e o g r a f s k i  o b z o r n i k30
poročila
naučili in kako mestna oblast te
izkušnje upošteva pri upravljanju
mesta. Metka Sitar s Fakultete za
gradbeništvo je navedla ekonomske
mehanizme (cene bivanja in vzdrže-
vanja stavb) v sosednjem Gradcu
kot temelj "mestnosti". Vladimir
Drozg je predstavil spremembe
oskrbnih in bivalnih dejavnosti v
mestu skozi čas ter socialno sesta-
vo mesta, ki je odraz specifičnih
zgodovinskih razmer. Dodal je tudi,
da se mesto v novejšem času ven-
darle odpira tudi k reki, ne le s "fes-
tivalizacijo" površin, ampak tudi z
okrepljeno povezavo obrežja z
mestom.
Sledila je izjemno zanimiva razprava.
Udeleženci so izjavili, da je medsek-
torska izmenjava izkušenj, mnenj in
vizij izjemno koristna ter izrazili
pričakovanje, da se bodo tovrstna
srečanja (tokratno je bilo četrto)
nadaljevala.
Mitja Bricelj
Večeri ZGDS
Pogovor o problematiki mestnih
središč (njihovo praznjenje, spre-
menjena sestava prebivalstva, nova
nakupovalna središča, kaj lahko
opredelimo kot "mestno") je aktualno
zasnoval Vladimir Drozg (Maribor,
26. maj 2004), da bi osvetlil novejše
razvojne trende, ki Maribora niso
zaobšli. 
Sociolog Andrej Fištravec je
navedel najbolj odmevne mestne
prireditve (npr. obrezovanje trte,
flosarski bal), glede razvojnih vizij
pa je menil, da "nekatere že izve-
dene lahko koga spravijo v zadre-
go" (prazno letališče ter avtobusna
postaja). Arhitekt Andrej Šmid je
nazorno predstavil arhitekturni
razvoj mesta ter izpostavil klasične
pristope in elemente, ki v novih
časih potrebujejo dopolnitve, spre-
membe, prilagoditve ter pretehtane
odločitve, da bi dobili novo kako-
vost mestnega prostora. Mirko Pak
je opozoril na podobne trende po
Evropi in tudi zunaj nje. Izpostavil je
dilemo, kaj (če?) smo se iz njih
Majska ekskurzija je bila nekaj prav
posebnega. Tomaž Hartman (Zavod
za gozdove Slovenije, Območna
enota Kočevje) je udeležence
popeljal v kočevske (pra)gozdove.
Seznanil nas je z zgodovino Ko-
čevske, izkoriščanjem gozdnega
bogastva nekoč in danes, naravno
sukcesijo v gozdnih rezervatih in z
naravovarstvenimi projekti. Avto-
busni vožnji je sledil sprehod skozi
pragozd Rajhenavski Rog in gozdni
rezervat Pugled-Žiben. Posebnega
občudovanja je bila deležna 500 let
stara in 50 metrov visoka jelka,
poimenovana Kraljica Roga. Več
fotografij z ekskurzij si lahko ogle-
date na spletnih straneh www.zrc-
sazu.si/LGD/.
Simon Kušar
Slovenija - vodna
učna pot Evrope
Takšna je bila uvodna in sklepna
misel seminarja za učitelje geogra-
fije in biologije, katerim so se
pridružili tudi predstavniki drugih
strok (kemija, krajinska arhitektura).
Organizirala ga je ZGDS ob sve-
tovnem dnevu biotske raznovrst-
nosti (22. april) na OŠ Rodica.
Seminar je v zgoščeni obliki udele-
žence seznanil z vlogo javnosti pri
načrtovanju razvoja porečij in veli-
kem pomenu učiteljev-mentorjev v
tem procesu. Celovit geografski
pristop (morfologija, hidrologija,
biologija) pri obravnavi voda, ki
upošteva tudi družbene dejavnike,
predpisuje tudi Vodna direktiva
Evropske zveze. Slovenija se je
dolžna vključiti v proces poročanja
o stanju voda in načrtih za njegovo
izboljšanje, javnost  pa ima pri tem
še posebej pomembno vlogo. Kako
izobraziti javnost s temi vsebinami,
jo dejavno ter odgovorno vključiti v
ta proces? Izjemno pomembno je
motivacijsko in strokovno delo
učiteljev-mentorjev, saj je precej
dela marsikje že opravljenega, po-
trebuje le še končno obliko in
(morda) okrepljene medsektorske
povezave.
Udeleženci so se seznanili s pome-
nom ekoremediacij (D. Vrhovšek),
z načrtovanjem obvodnega sveta
(M. Vahtar), z raziskovalnim delom
mentorjev (I. Lipovšek), z geograf-
skimi metodami pri interdiscipli-
narnem pristopu obravnave voda
(A. Vovk Korže) ter z vlogo javnosti
pri odločanju (M. Zupan). Vilma
Vrtačnik Merčun je na terenu pred-
stavila Učno pot ob Mlinščici (na
voljo tudi kot knjižna izdaja OŠ
Rodica). Novost predstavlja pove-
zava gospodarstva s šolami in
lokalnimi skupnostmi. Predstavnica
gospodarske družbe (N. Hajdinjak)
je učitelje seznanila z akcijo obnav-
ljanja zapuščenih vodnjakov in z
razpisom za izdelavo vodnih učnih
poti (v letu 2004 si bodo štiri
najbolje uvrščene šole razdelile
milijon tolarjev). 
Udeleženci seminarja so z
anonimno anketo ocenili vsebino in
izvedbo seminarja kot "zelo dobro".
ZGDS bo zato že septembra 2004
pripravila njegovo nadaljevanje v
porečju reke Reke. Obenem je
ZGDS pričela tudi s pripravami na
interdisciplinarni seminar "Slovenija -
vodna učna pot Evrope", ki bo že
decembra letos v Ljubljani.
Mitja Bricelj 
Predlagajte aktualno vsebino in
kraj naslednjega večera ZGDS.
Nove tematike, zanimivi večeri:
že v oktobru 2004.