DEMOKRACIJA Leto X. - Stev. 22 Trst - Gorica 1. junija 1956 Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-1» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za Inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovai račun: Trst štev. 11-7223. Izhaja vsak petek Volilna bilanca Po hudi in tako osebni borbi, kakor je doslej še nikdar nismo imeli, so volitve za nami. Slovenr. ski demokrat je, organizirani v Slovenski demokratski zvezi in Slovenski katoliški skupnosti, smo tokrat prvič šli na volišče sami, brez dosedanjih sredinskih zaveznikov, ki so presedlali na komunistične liste z izgovorom, da je treba čuvati slovenski zna-, čaj občinskih uprav. Volilni re; zultati jasno kažejo, da je to bil samo izgovor, kajti tudi brez tet ga bi vse okoliške občine imele slovenske občinske uprave. Če preštejemo, kako smo se odrezali v okoliških občinah, po; tem ko se je v teh letih izselilo toliko ljudi in ko smo bili izpot stavljeni naravnost nizkotnim napadom ne enega, temveč kar četvornih nasprotnikov (komu; nisti, titovci, sopotniški krščant ski socialci in tako imenovani neodvisni), si moramo priznati, da smo lahko kar zadovoljni. Ni bilo velikih pridobitev, pa tudi ne velikih izgub. V tako kritični občini, kot je Zgonik, trdnjava kominformistov, se je število nat ših glasov, v primerjavi z volu tvami leta 1949, povečalo za eno tretjino. V Nabrežini in Dolini smo nekoliko nazadovali, v obeh primerih deloma zaradi izgube zavezništva omenjenih sopotnU ških skupin, ki sta presedlali h komunistom (krščanski socialci in neodvisni), v Nabrežini pa najbrž še največ zaradi tega, ker je del volivcev, iz bojazni, da ob: čina . pride v italijanske roke, glasovalo za titovsko / komunit stično listo. V Dolini je treba iip&dek glasov, oddanih za slo; vensko demokratično listo, v prU mer javi z letom 1949, pripasati pač nastopu italijanskih list, ki jih leta 1949 v tej občini ni bilo. V najvažnejši, tržaški občini, se je število glasov, oddanih za na; so listo, povečalo za okrog 300 V borbi Davida proti Goljat tom smo torej ohranili svoje pot žici je. Če upoštevamo že omet njeno izseljevanje in odpad prejšnjih zaveznikov, moramo celo ugotoviti, da smo svoje pot ložaje celo znatno izboljšali, mnogo bolj, kot bi to sodili iz gole primerjave številk. Vsa čast torej ljudem, ki so ostali načeb ni in zvesti vkljub desetletni bor; bi, v kateri jim nismo mogli nut diti drugega kot pošten in trzat škim Slovencem odgovarjajoč program kot vodilo in zavzemat nje za izvajanje tega programa kot praktično politiko, medtem ko smo imeli proti sebi tako tit ste, ki imajo za seboj italijansko Komunistično partijo, kakor tiste, za katerimi stoje jugoslo* vanske titovske blagajne in cet lo italijanske demokratične strant ke, ki vsa ta leta niso kazale not benega razumevanja za problet me in potrebe tukajšnje sloveni ske manjšine. Na zadnjih volitvah leta 1952 smo v okoliških občinah nasto: pili skupaj s titovci in njihovit mi sedanjimi sopotniki. Tedanja lista »Slovenske skupnosti« (z gospodarsko listo v Repentabru) je dobila vsega 3051 glasov. Zdaj pa je »Slovenska lista« (oziroma v Repentabru neodvisna gospot darska lista) dobila v istih občU nah 1481 glasov. Izkazalo se je torej, da so slovenski demokrat tje, ob vsem pomanjkanju mat terialnih sredstev, navezani na sami sebe in nobenega drugega na podeželju prav tako močni kot titovci z vsem »kar z njimi leze ino gre«, z vsem tem kar U majo in kar stanejo. Tako smo prvič potegnili čiste račune in prešteli vrste. Razlika med glasovi, dobljenimi l. 1949 in danes nam kaže koliko so bili vredni naši tedanji zavezniki. V vsem je to 167 glasov. Te glasot ve moramo odšteti od razlike ut gotovi j ene v primerjavi z letom 1952, ko so bili v volilni koaliciji tedanje »Slovenske skupnosti« še titovci (torej 3051 manj 1481, kar znese 1570), pa dobimo, da jc verjetno titovskih glasov v o-koliških občinah 1403 (1570 manj 167), torej manj kot glasov slo--venskih demokratov. To so dejt stva, s katerimi bo treba računa.-ti pri bodočem političnem delu in obenem je to ugotovitev, na katero smo slovenski demokrat tje v našem težkem, včasih zat res davidovsko obupnem boju lahko ponosni. Pri vsem tem ne smemo pozat biti, da je bila borba Davida,, vkljub njegovi navidezni šibkot sti, potrebna in koristna, da je prav on rešil svoj narod propa.-sti in da je končna zmaga bila njegova.. Ob ofenzivi, kakršni doslej še ni bilo primere, ko so naši nasprotniki vrgli v boj svot je zadnje rezerve (beri zadnje skrbno čuvane sopotnike) v žet Iji, da dokončno zdrobijo in ut ničijo vse .kar med tržaškimi Slovenci komunistom kali vodo, so naši volivci vzdržali naskok, ohranili pozicije in celo nekolit ko napredovali. In to je veliko, to je osnovni pogoj za bodoče uspehe in zmage: * * * VOLIVCEM ..SLOVENSKE LISTE« V to volilno borbo smo šli v polni zavesti, da ni bil politični položaj slovenskega naroda in slovenskih strank — Slovenske demokratske zveze in Slovenske katoliške skupnosti — ki ga predstavljata, še nikoli, vse od padca fašizma sem, tako kritičen kot prav sedaj. Na eni strani stoje krajevne državne in upravne oblasti, ki ne spoštujejo duha sprave v Ioni donskem sporazumu o narodt nostni strpnosti in o mirnem sot žitju slovenskega in italijanske--iga prebivalstva, na drugi strani politične italijanske in socialko* munistične stranke, ki so se vrt g le vse, posebno socialkomunU stične, na »Slovensko listo« in na ljudi, ki jo predstavljajo, z o> čitnim namenom, da iztrebijo na 'Tržaškem glasove zavednih Slot vencev, ker so na poti komunit stičnemu pohodu med Slovenci. Vsi ti lokalni činitelji — tak je vtis njih politike do Slovencev — kot bi si bili složni v tem, da se morajo narodno zavedni Slot venci na tem ozemlju zatreti in prepustiti tla komunističnim strankam s slovenskimi priveski. Te volitve so v vsej luči pokat zale, da je šlo tako oblastem — geografska razdelitev pokrajint skih volilnih okrajev — kot itat lijanskim strankam za to, da pot magajo komunistom do' zmage nad slovenskimi demokrati. Saj so se postavljale, in to brez upa zmage, liste italijanskih demo* kratičnih strank v slovenskih 99____________________________ občinah, ki so samo od jemale giasove — ne komunisom, amt pak slovenskim demokratom v korist komunistov. Kljub vsemu temu, kljub net dostojni in kulturni narod ponit žujoči gonji laži in klevet s str at ni komunistov in njih zaveznii kov so slovenski demokrati o-stali s >>Slovensko listo« visoko na površju trdni in odloči ni hoditi naprej po poti, ki et dina vodi slovensko l j ud st v o v zamejstvu do samoohranitve in s v o ; bode. Razdelitev volilnih okrajev za pokrajinske volitve je »a priori« izključevala izvolitev slovensket ga demokratičnega kandidata. Zato nas izid ni presenetil. Občinske volitve so izpadle v vseh štirih podeželskih občinah tako, kot so pač pri danih raz; merah morale izpasti. Vse je bit lo združeno pri teh volitvah prot ti nam. V devinsko t nabrežinski obt čini se je komunistični blok vn gel v volilno propagando s parolo: vse za združeno komunit stično enotnost, ker pade druga; če občina v italijanske roke. Te nevarnosti pa ni bilo, kakor smo mi vedno trdili in kakor so voli't tve dokazale, ko je skupna itat lijanska lista odnesla komaj 900 glasov. Ali b a ut bau je ut činkoval in tako je preko 400 demokratičnih Slovencev nekomunistov volilo komunistično z italijanskimi kandidati mešano Z izidom volitev vsi zadovoljni Zaželenega razEiSCenja pa upraone uollfue tndl niso prinesle Upravne volitve v Italiji so prinesle takšne rezultate, da so z njimi* zadovoljne pravzaprav vse skupine, vkljub temu pa ni* so prispevale k utrditvi položa; ja obstoječe vladne kombinaci; je štirih demokratičnih sredin; skih strank. Krščanska demo; kiacija je še vedno ostala naj; močnejša stranka, napredovale so manjše sredinske demokratič; ne stranke, toda največ glasov so pridobili socialisti obeh sme; ri, Saragatove in Nennijeve. Ko; munisti so z redkimi izjemami skoro povsod nazadovali, vendar če na drugi strani pogleda; mo, kako se je odrezal njihov zaveznik Nenni, vidimo, da je le;ta pridobil več glasov kot so jih komiunisti izgubili. Levica jc torej izšla iz teh volitev, katerim se pripisuje tudi politični pomen, ojačana. Edine resne izgube je utrpela skrajna desnica, ki je pa še vedno ostala tako močna, da se lahko ponuja sredinskim strankam kot zaveznica in jim v tem primeru zagotovi sigurno večino. V trenutku ko gremo v tisk še niso znani končni rezultati občinskih volitev iz vse države, objavljeni pa so rezultati pokra; jinskih volitev. Iz njih je raz; vidno, da so stranke demokra; tične sredine dobile skoro 16 mi; Iijonov glasov ali nad 52 odstot; kov, Nennijevi socialisti in ko«, munisti skoro 8,400.000 ali 35 odstotkov, desnica nekaj manj kot 2,700.000 ali dobrih 11 od'; stotkov, ostale skupine pa malo več kot 250.000 glasov ali nekaj nad 1 odstotek. Vladne stranke so torej na volitvah dejansko dosegle uspeh, niso pa zadale socialkomunistom poraza, kakor so to želele in morda tudi pričakovale. Nekaj nad 52 odstotkov je premajhna večina, da bi samo z njo lahko trdno in samostojno vladale, ne dt-: bi vlada uživala vsaj podpo; ro z ene ali druge strani. Zato politični komentarji skoro so; glasno ugotavljajo, da upravne volitve postavljajo Krščansko demokracijo pred nujno iskanje povezav, torej pred toko imeno; vana »odprtja«, katerim se je doslej načelno izogibala, ker v samih njenih vrstah ni bilo enot; nosti, na katero stran naj se ta odprtja izvršijo, proti levici ali proti desnici. Nenni, ki je izšel iz teh volitev močno ojačan, se že hiti ponujati in zagotavlja svojo pomoč povsod tam, kjer bi sredinske stranke izključile iz občinskih odborov liberalce. Ponovno torej predlaga odprtje na levo. Proti odprtju na desno bo deloval tudi Saragat, ki je s povečanjem dobljenih glasov pridobil na pomenu. Odločitev, ki bi v drugačnih okoliščinah ne bila težka, je'pa zamotana zara« di tega, ker se Nenni vsaj doslej še vedno ne mara odreči svoji povezavi na življenje in smrt s komunisti, čeprav so prav te vo; litve, kot še nobene doslej doka-zale, da je v Italiji prišla ura za uveljavitev demokratičnih socia; listov in bi volivci v takem pri;, rneru tako rekoč pomedli s ko; munisti. Togliatti pri Titu Te dni je — prav v času štetja volilnih glasov — prišel na obisk k Titu poglavar italijanskih ko; lnunistov, Togliatti. Gre za pol spokorniško, pol zavezniško sre* čanje po dolgih letih spora. Zna; čilno je, da je Togliatti obiska) Tita prav pred odhodom tega slednjega v.Sovjetijo, kamor je dospel danes zjutraj. Izidi tržaških občinskih volitev Stranke 1956 1952 1949 DEMOKRISTJANI . . 20 57.023 59.130 65.627 KOM. PARTIJA . . . 14 41.016 30.976 35.548 ITAL. SOC. GIBANJE (M.S.I.) 9 26.934 20.557 10.171 SOCIALDEMOKRATI . 4 12.586 10.412 10.747 SOCIALISTI .... 3 9.633 2.608 — GOSPODARSKO GIB. (M. E. N.) 2 7.674 REPUBLIKANCI . . . 2 6.379 8.401 9.081 MONARHISTI .... 2 5.832 2.910 — NEODVISNA SOCIAL; NA ZVEZA (U.S.I.) 2 5.569 4.919 3.957 LIBERALNA STR.ka 1 4.542 5.767 3.094 SLOVENSKA LISTA . 1 3.791 3.559 3.004 RADIKALI — 1.752 — — listo in tako izročilo občino kot munistom in Italijanom v roke. V Zgoniku je Slovenska lista dobila 256 glasov nasproti 185 glasovom leta 1949 in so demot kratični glasovi porasli od 27 odstotkov na 35 odst., dočim so giasovi združenih komunistov padli od 493 (leta 1949) na 462 glasov. V Dolini je nastopila KD z lastno listo, ki je odnesla — ne morda komunistom, ampak det mokratičnim Slovencem — 312 glasov. To je najbolj kričeč dot ksz, kakšne perfidne laži so se komunisti in njih zavezniki pot služevali, ko so lahkoverno slot vensko ljudstvo zapeljevali s podtikom neke zveze demokrat tičnih Slovencev in njih voditet Ijev z italijan. demokristjani. Pri volitvah l. 1949 so dobili kot minformisti 1466 in titokomunit sti 401 glas. Letos pa so dobile združene komunistične stranke z vsem priveskom 1848 glasov, tedaj še manj kot l. 1949. Slot venska lista je dobila letos 566 glasov nasproti 772 pri volitvah 1949. leta, ali vsaj 300 slovenskih nekomunističnih glasov nam je odnesla demokristjanska lista. V tržaški občini je dobila Slot venska lista 3785 glasov. Okoli 300 glasov več kot pred štirimi leti. To pomeni pri naših skromnih p r o p a g a n d t n i h sredstvih nasprot t i m i l i j o n s k i m fondom in ogromnim aparatom drugih strank, ki so se tudi potegovale za slovenske g lat sove, ter pri manirah komunit stične propagande, n e p o b i * ten napredek in uspeh. Glasovi, oddani za Slovensko listo na Tržaškem, niso glasovi od desne na levo pretakajočih se volivcev, ki glasujejo po političt nih konjunkturah, ampak so g/a; sovi narodno zavednih Sloveni cev, ki predstavljajo cvet nat šega ljudstva. So to g lat sovi jeklenih, trdnih značaje\> ravnih hrbtenic, ki so pr e pr n č a n i, da more v zameji s t v u voditi in visoko držati zavest narodne manjšine edinole stranka, ki ji SLOVENt ST V O ni SREDSTVO za lov na lahkoverne Sloveni c e in njih glasove, kot je to komunistom vseh branš, ampak GLAVNI TEMELJ IN CILJ njene narodnostne politit ke: ohraniti svoj rod na starot davnih tleh. Kot nosilec Slovenske liste v Trstu se v imenu Glavnega vo= lilnega odbora zahvaljujem vsem neustrašnim volivcem in volivt kam, ki so s svojimi glasovi iz* povedali in podprli naš prot gram in načela, na katerih sloni »Slovenska lista« in organizacija, ki so jo postavile. V naših det mokratičnih organizacijah n i r a s o v in maršalov, vsi s mo enaki, četudi komunistična glava tega pravila ne more razut meti. Zato ne osebam, amt pak načelom veljajo dobljer ni glasovi. Ob tej priliki izrekam zahvalo vsem našim podpornikom, ki so materialno omogočili naš nastop. Naša hvala pa gre tudi vsem ot nim požrtvovalnim sodelavcem in sodelavkam, pa tudi naši mlat dini, ki so tako nesebično in vnet to žrtvovali toliko dela in truda za našo narodno stvar. Dr. JOSIP AGNELETTO Gornji zahvali se pridružuje v imenu Slovenske katoliške skupi nosti z vsem priznanjem tudi Dr. TEOFIL SIMCIC, predsednik SKS Trst, 29. maja 1956. VESTI z GORIŠKEGA PO VOLITVAH NA TRŽAŠKEM Na tržaških valitvah so, kar te slovenskih glasov na deželi tiče, zmagali združeni italijanski in slovenski komunisti-kominformisti. Na deželi so jim seveda pomagali titovski .komumistii, dr. Besednikovi krščanski socialci in ntkaj dr. Ton-čičevih neodvisnih Slovencev. Zato njih znuiga. ni tdikoga.r presenetil a', ker je bila neizogibna, posledica sedanjih političnih komunističnih po vezceV. Besednjak in Tončič sta za slovenstvo po teh volitvah ne: več sopotnika titovcev, ampak prava komunista, ker sta storila, vse, da .zmaga komunizem nad 'narodnimi Slovenci. Zmaga komunistov - kominformi- v znesku 2.500 lir g. Evgen, Lau-reničič iz Markotinov; tretjo v znesku 2.000 lir g. Frane Peric iz V.i-•ž;nt'nov št. 19; četrto v znesku 1.500 lir sta si delila gg. Andrej Gei-golet >im 'Jožef Ferletič; peto v ■znesku- 1.000 lir so si delili pa vsi sledeči gg.: Marija Lavrenčič vd. Je'en, Marijan Stanič, Andrej La-tkovič, Dora Ferfolja roj. Vižintin, Jožef Gergolet, Miro Ferletič, Marija Jarc vd. Frandolič, 'Franc Vižintin, Franc Jarc, Jožef Ferfolja-, Jirže-i Gergolet. Jožef Ferletič iz ul Roma št. 26 in Jožef Ferletič iz ul. Gorica št. 5, Jožef Geirgolet in Marija Marušič vd. Marušič. Razstava slovenskih in ,italijanskih knjig je dosegla lepo število oglednikov. Zanimale so seveda na-iveč le slovenske knjige. Tudi kmetijske stroje .raznih vrst I Z SLOVENITE JUGOSLOVANSKI IZVOZ V preteklem aprilu je iznašal celoten jugoslovanski izvoz 7,5 milijarde deviznih dinarjev, kar je za dve milijardi več kot lani v istem mesecu. 'Predviden uvoz samo blaga za široko potrošnjo bo .znašal to leto 8.315 milijonov dev. dinarjev. Samo za .živila (žito, maščobe, sladkor itd.) -bodo porabili preko eno milijardo 800 milijonov dinarjev. Predvojna Jugoslavija ni p>ozna!-la teh težkih izdatkov za nakup živil v tujini. GOSPODARSKI KRIMINAL Kljub strogim ukrepom in celo smrtni kazni, ki so jo uvedli proti gospodarskim kriminalcem, se ta kriminal vedno 'bolj širi in .povzroča milijonske škode' zadružništvu in sploh socialističnemu gospodarstvu. Lansko leto je n. pr. samo v Celjskem okraju znašala škoda, ki so jo povzročili gospodarski kriminalci. nad 63 milijonov din. Ta škoda se končno izraža na vseh pripadnikih dotične skupnosti, v kateri je bil kriminal zagrešen. Toda kljub temu se člani omenjenih skupnosti ne potrudijo, da bi ta pojav omejili ali vsaj, krivce pošteno kaznovali. V omenjenem Celjskem okraju so n. pr. izvedlj. postopek samo proti 23 kriminalcem za skupno vrednost enega milijona din. Vsi ostali milijoni so pa mirno in nemoteno izginili. Vse to bi dalo slutiti, da je gospodarski kriminal v zadružništvu neko zaželeno .zlo, ki sicer spodjeda prizadevanje po zboljšanju življenjske -ravni, a istočasno zadaje smrtne udarce prisiljenemu 'zadružništvu'. IZVOZ ČEVLJEV Znano je, da je med vsemi življenjskimi potrebščinami obleka- in obutev v Jugoslaviji zeilo drago, menda najdražje. Zato postane zo- pet skrivnost, kako more Jugoslavija nuditi po konkurenčnih cenah svoje čevlje v tujini, kj-eT jih ponuja povprečno po dva dolarja za par. Tako se je namreč pogodila' tovarna čevljev »Prva petletka« v Subotici, ki je sklenila pogodbe za izvoz 100 tisoč parov čevljev v Sovjetsko zvezo, Poljsko, Albanijo. Egipt in Etiopijo. TRŽNA INŠPEKCIJA Uradni podatki tržne inšpekcije kažejo, da so se v zadnjem letu kaznica dejanja v trgovini povečala za 4 odstotke. Lani so namreč u-gotovili 24 odstotkov kaznivih dejanj na 100 pregledih ali približno 1 na 4. 70-LETNICA V .začetku maja je slavila 70-let-n-ico delovanja znana kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu. V tej šoli se ie izučilo praktičnega kmetijstva nad 1500 kmečkih fantov iz vse Slovenije, tudi iz Primorske fn Koroške. PROIZVODNJA SLADKORJA Ker domača proizvodnja sladkorne pese me more kriti potreb doma- čih tovairn sladkorja, so sklenili u-važati pol predelan sladkorni trs predvsem iz J.užne Amerike. Po tem postopku bi znašali proizvodni stroški sladkorja dosti manj in bi bil tako kristalni sladkor domače predelave dosti cenejši kot u-vožen. -I- ZAHVALA Žalujoče družine Antona Radovič se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na zadnji poti in ki so na kakršen koli način počastili njegov spomin. •si je ljudstvo z zanimanjem ogledovalo. Za zaključek je sledilo nagrajevanje tečajnikov za cepljenje sadnih dreves. Ta tečaj si je .zamislil in vodil župani g. Miro Ferletič, kot smo v začetku meseca maja ir-pcioča.li. Tečajniki so bili .nagrajeni s primernim kmetijskim oro-djem i:n knjigami. 'Napovedana razstava perutnine in .kuretine se ni v-ršida. ‘Naše pridne gospodinje se topot niso izkazale. Morda zato ne, ker je bila. nedelja. Njim so za tako opravilo bolj .pripravni delavniki! K razstavi živine bi radi pripomnili, da se nam zdijo nagrade prenizke. 'Za toliko pridnost naših vrlih živinorejcev bi bilo treba poskrbeti z -kaj več, sicer se jim ne splača niti goniti živine iz hleva samo zato, da Jo bodo drugi ogledovali in občudovali! Na vsak način pa je razstava lepo uspela, za kar gre častna zahvala prirediteljem v upanju, da nam kaj takega priredijo tudi pri-hcc.nje -leto. Ob priliki nedeljske razstave je skupini domačinov is Doberdoba prosila zastopnika g. prefekta, za-zanimanje in .pomoč, da se1 vsa pot SKozi Doberdob, od Ronkov do Dola, asfaltira, ker j.e promet z motornimi vozili po njej vedno večji. Za.-stopnik g. .prefekta, je prošnjo vzel na znanje n obljubil, da jo bo sporoči prefektu, ki bo gotovo sto-rii vse. da se pot asfaltiral. Zaključna prireditev srednjih šol V nedeljo zvečer 27. maja' so di-,aki vseh srednjih šol s slovenskim ličnim j-Eizikom v Gorici imeli v ul. Croce svojo zaključno prireditev s petjem, recitacijami in igro. Prireditev je po.pair.loma uspela in v četrtek 31. maja so jo ponovili. Dijakom in njihovim gg. profesorjem, ki so jih .tako lepo pripravili, čestitamo k uspehu! 2eleli pa -bi. da bii prihodnje Jeto igrali vee-krrt tudi med šolskim letom in ne same. ob zaključku ali samo oh pinsiavi' kakega pesnika ali pisar itHja. Stavba v podgorski predilnici Delavke v podgorski predilnici' 50 pretekli teden stopile' v stavko, ker jim vodstvo predilnice noče dati zahtevanih^ .poviškov. Strumno so se iz predilnice podale -predi goriš ko prefekturo in zahtevale, da prefekt .sprejme njihovo odposlanstvo kar se je tudi zgodilo. Vodstvo predilnice pa prav.i, da so v teku pogajanja, za .ureditev plače po vsej državi, zato da nima smisla., da bi reševali enostransko, kar se mora- urediti na splošno. Zlasti je vodstvo prikazalo škodo, ki nastaja zaradi stavke z ozirom na neko vrsto tkiva, ki ne more zastajati. Ker so sindikalne organizacije predložile poravnalni predlog, ki ga je prefekt vzel na znanje in preučevanje, so se delavke iz oddelka posebne vrste tkiva vrnile ,na delo. Notranja komisija predilnice pa je .naslovila na vse delavce ilz gorišike province poziv za prispevek pomoči stavku-jočim z odstopom dveurne plače. Tombola Zelenega hriža V nedeljo zvečer 27. maija se je v Gorici na Travniku vršila tombola Zelenega križa. »Cinikvino« v znesku- 30.000 lir je zmagala gospa Vanda Pintar roj. Simčič iz Steverjana, tombolo v znesku 6B ■tisoč lir pa' gos,pa! Neža Čampa', ki je pravzaprav igrala za- gospo De G;ramcoli. Drugo tombolo v znesku 10 tisoč lir je dobila gospodična Ana Gueli. DOBRO BLAGO NAJNIŽJE CENE DROG ERIJ A ANTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009 luev hi pomeni ose za poznavalce blaga! IMh, KI POMENI: kvaliteto - modo - jamstvo zaupanje za potroSnike klasičnega moškega in ženskega blaga MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA (MAGAZZINO ST o FF b INGLESI) domačega blaga prihranite denar Skladišče i TRST - Ulica S* Nicold 22 Telefon itev. 31*138 Obiščite nas in se prepričajte osebno 1 Poloarjanje slovanske preteklosti Kar prav posebno pada v oči, kadar smo v stikih z Italijani, pa četudi so to visoko izobraženi ljudje, je popolno neznanje ne samo -naše preteklosti, pač pa preteklosti vseh slovanskih .narodov, ki so po litično važnejši od mas. Po italijanskem tisku lahko vsaik teden pre hiramo ocene o Slovanih, ki jih ne narekujejo zgolj' škodoželjnosti ali nestrpnosti, pač pa naravnost neverjetno neznanje. To neznanje ni samo za nas neugodno, pač pa istočasno tudi nevarno, ne samo nam. .pač pa v še večji meri samim Ita lijanom. V italijanskih šolskih knjigah za latinščino je tudi besedilo o Uskokih. Človeku se' zdi nemogoče, da prosvetljeni in bistri ljudje vnašajo v šolske knjige, ki so namenjene šolski mladimi, take neverjetne netočnosti. Tako postopanje 'glede preteklo-. sti drugih narodov ni osamljen pojav. srečamo ga tudi v zgodovinskih učbenikih drugih narodov. Popolno nepoznavanje azijskih razmer in miselnosti se je pokazalo u-sodno za ameriško politiko pred in po drugi svetovni vojni. Nenadoma so se zahodnjaki zr.ašli pred svetom, o 'katerem niso imeli niti pojma in katerim so šolske knjige ustvarjale popolnoma pogrešene .slike. Današnje indijsko zgodovinopisje kaže isto nepoučenost o indijski, preteklosti na Angleškem. Tu namreč poučujejo indijsko preteklost zgolj iz časov ,po prihodu Angležev. Da. je Indija imelai svojo preteklost, ih to ne neznatno preteklost, o tem niso hoteli Angleži ničesar slišati,. 'Njih je zanimalo samo to, kar ;e bilo povezano ,z dogodki politične- zgodovine Zahodne Evrope. Na Švedskem obstoja popolno neznanje o muslimanskih državah im o islamu vobče. V .zadnjem času- so se — na žalost prekasno — pojavili glasovi, -ki popisujejo, kako u-sodne posledice ie za Angleže rodilo neznanje' o kulturi in preteklosti podvrženih narodov. Šolski učbeniki komaj omenjajo — in še to popolnoma potvorjeno -- preteklost starega Egipta. Grčija in Rim predstavljata temelj, našega znanja .zgodovine _ in naših kulturno - zgodovinskih presoje-vanj. Druge civilizacije se prikazujejo y tako otročjih osvetlitvah, ■da izzivajo p>osmeh pri narodih, katerih se ti prikazi tičejo. Vestnik organizacije UNESCO od marca meseca prinaša nekaj primerov popolne neobveščenosti evropskega človeka o .problemih, s katerimi prihaja hote ali' nehote v stik. Ce so angleške knjige o Indiji pomanjkljive, italijanske naravnost osupnejo. V Indiji' poznajo te knjige1 zgolj pa,rije in mababe, na Kitajskem vidijo zgolj nesposobnosti za prisvajanje pridobitev novejše kulture. Za Japonsko sodijo, da Zlata poroka v Sesljanu Zadnji dan meseca maja sta praznovala v 'Sesljanu 50-te.tiniico svoje poroke zakonca Kocjančič Albert ,in Ostrouška Ivana.. Kljub svojim 83. letom je maž -še čil in čvrst ter je preteklo zimo kljub hudemu mrazu, gologlav hodil po .Sesljanu. V.si njegovi prijatelji jima prav iz s-rca čestitajo ter iskreno želijo, da bi' zdrava in čila dočakala -tudi biserno poroko. Svojemu zvestemu čitateljiu se t-udi (uredništvo pridružuje s prisrčnimi voščili. POD ČRTO DEKLE »Samo -besedico ti je- treba izgovoriti in spo-znala bi tvoj- glas- med •vsemi drugimi. Ne vem.... Večkrat ie sem se. vpraševala, kaj. je, kar se tako -neizbrisno vtisne v spomin, v tem tvojem glasu....« Eda se je vidno v zadregi nar smehn-ila in zardela. Da. -bi bil fant, ki, bi ji govoril take besede — bi ne bilo čudno, a -ker sta se sprehajali •ob morju, s sošolko Vido, je bilo skoro smešno. »Ali se spominjaš tistega sprehoda v mestnem parku? Bila si zelo presenečena, ker nisem, poznala i-imn tistih pisanih cvetk. Oh, še vedno sem prav tako nevedna' kot tedaj. Pa še zdaj' vidim tiste čudovite svetle .barve in slišim tvoj glas, ki ponavlja: gorečka, vodenka, ver-bena....« Vida. je opazujoče gledala Edo. Ne, res se ni moglo reči, da je lepa. Svetle lase bi lahko malo prikupne-je počesala in ves obraz bi pridobil na izrazu, ko bi izza naočnikov njene oči, včasih ne gledale skoro oprezujoče. Čudno.... Včasih se. te oči nečesa -bojijo, včasih pa vzplam-te v ponosni samozavesti znanja in veljavnosti. Rada se smeje, irada poje, pa vendar ji nekaj- manjka. Kaj? Fantje si v šoli niso z njo nikoli dovoljevali nobene šale. Eda. je;, z eno besedo, držala, na vajeti še .tar v- r?.7v~z'*9i”!"!'a hi r t o. ?! nto ,n'!:c- je pokazala velike sposohnosti, da si osvaja zahodne tehnične pridobitve. Za celo vrsto barvanih narodov so skovali skupno sodbo, da so -to nazadnjaki in barbari. Ni se lahko -boriti preti tem predsodkom, ki prinašajo škodo predvsem tistim narodom, ki jih samo negujejo. Gotovo je, da in;i mogoče zahtevati, da bi bili zgodovinski šolski programi tako napihnjen', .da bi se dijaki morali učiti zgolj zgodovine. Ali ka.r je najvažnejše, je izločevanje namernih potvorb, n -to ne samo na eni strani, pač pa ■t.u,di na nasprotni strani. Te- potvorbe so zlasti usodne iz političnih gledanj, ker -ustvarjajo popolnoma, pogrešne predstave o sosednih narc-dih, s katerimi obstojajo obmejna vprašanja. Na tak način se namerno prikriva pravilno ocenjevanje sosednih narodov in u-stvarja, ozračje medsebojne nestrpnosti, ki kaj lahko vodi v vojno, na vsak način pa do us-odnih političnih trenj,. Tako potvorjeno obdelovanje zgodovine .ni značilno samo za eno stran. Zai Kitajce je Kitajska, sre- dišče sveta. Za muslimane je zopet središče našega planeta v Meki, medtem ko je za mnoge evropske narode središče sveta Sredo zemlje. 'Nadaljnje vpelce zgodovinskega presojevanja nam daje Cezarjeva zgodovina vojne s Kelti. Vse pre-sojevanje pripadnikov kulturnega ali nekulturnega sveta- izhaja v veliki meri od teh Cezarjevih prikazovanj. Politične posledice tega Cezarjevega presojevanja' med rimskim in germanskim svetom so bile ogromne. Cela pokolenja francoskih in nemških dijakov in mladincev so zastrupljali s potvorjenim presojevanjem sosednega naroda. Na Francoskem in v Nemčiji so prišli ljudje do spoznanja, da vzdrževanje takih predsodkov ne koristi nikomur. Predstava o zakletem sovražniku j,e onemogočali vsa,ko težnjo za odstranitev takih usodnih predsodkov. Potrebni s-ta bili dve vojni, da- so ljudje prišli do spoznanja, da hujskaško pisanje zgodovine vodi samo do najtežjih katastrof. Zdi se, da so zgodovinsko naj-objektivnejši mali narodi, ker j,ih ne obremenjujejo vsi mogočii predsodki in napihnjena megalomanija. 'Prav taki bi merah; imeti največjo besedo pri sporih med velikimi naredi. Gotovo je, da tako raizkrinkovanje zgodovinskih pretiravanj mnogim ljudem ni všeč. 'Posebno je tež ko tistim Italijanom, ki se -tako težko ločijo od svojih zgodovinskih povesti in presojevanj. Ce pa je že potrebno prikazovati mladini primere hrabrosti, pomembnosti, a-li m bolje, da se taki primeri poiščejo tudi med drugimi narodi? To potrebo je1 spoznal sam Shakespeare. Tako bi se Švicarj-i naučili, da preveč ne povzdigujejo Viljema Tella. Severni Američani -hi se morali odvaditi, da- pripisujejo Wa-shingtonu -samo tiste vrline, ki jih je v resnici pc-sedovel Južna Amerika bi morala trezneje prem-iš-l-ja-t* o Boliva,-rj.u, da ne omenjamo drugih dežel sveta. Učenje zgodovine bi na -ta način postalo stvar-nejše, in kar je še važnejše, s tem bi gotovo koristili stvari miru. Spomin na 28. mainih 1919 »Anton, stvar se mi ne dopade. •Pred nami se zbi-ra nevihta. Diši po -napadu.« Tako je .govoril koroški nemški vojsk svojemu- tovarišu. Ta je odgovoril: »Naj le pridejo. Kar pridejo naj!« In zopet je govoril prvi, star vojak, medtem ko je bil Anton še novinec: '»Niso samo -Slovenci, ki predihajo prati nam, marveč pravi .srbski poljski, regimenti. Ali veš, kaj to pomeni, srbski regimenti? Ti ,tega ne veš, odkod naj -hi. tudi -vedel? Srb, poslušaj, Srb je nenavadno hraber vojak. Živi več kot skromno, je kos na-j večjim -naporom in je 'zelo, zelo hraber.« .»Nič ne de,« je odgovoril Anton, a smejal ,se mi več. Tako popisuje Joahim Retohard-s-teto- (psevdonim za koroškega nemškega -bojevnika dr. Ste-ina-cherja) v svoji knjigi »Požar na Koroškem« (Feuerbran-d in Kaerm-ten), kaiko sta se pogovarjata me seca, m-aj-niika 1919 dva nemška vojaka :r.& koroški fronti. Začelo se je 28. majmika 1919 ob štirih 'zjutraj. Severno od Drave preko Košenjaka' je prodiral general Ma-jster. Prodrl je v Labudsko dolino. Na pokopališču v St. Pavlu v Labudski dolini še danes pričajo grobovi spodnještajerskih sloven-'Skih vojakov o junakih, ki so tedaj padli za domovino. Južno od čei 'generala Mojstra je prodiral general Ljubomir Marič v Mežiško dolino. Tu so bili Nemci posebno mo-čno utrjen,i in že so bili prepričani, da ;So jugoslovanski napad odbili. Proti Ze-lezni Kapli je prodiral general Milenkovič s sedmimi bataljoni in osmimi -baterijami. — To sc bile glavne napadalne -točke. En dan pazmej-e, 29. majinika, je začel -z -manjšo četo, z enim bataljonom in enim oddelkom prostovoljcev, prodirati preko Ljubelja proti Borovljam in preti Bistrici v Rož-u polkovnik Sava Tripkovič. .Pc-te-m- ko je Milenkovič preko Železne Kaple prodrl v 'Podjunsko nižino, Majster pa v Labudsko- dolino, .so se morale nemške čete bitno umakniti iz vse Mežiške doline v smeri prati Pliberku, predno so .se sklenile klešče, ki so jih začele oklepati. kor ni, bilo mogoče ravnati tako kakor z drugimi dekleti. Obdajal jo je ble-sk prvenstva, govorica; da je genij šole.... 'Eda pa je medtem govorila o naj-novejši knjigi1, jo temeljito in docela pravično ocenila,, razložila načrt za bližnji študij im predlagala, da obiščeta' slikarsko -razstavo. Edo so .naprosili, da za nekaj dni nadomesti vz-gojitelja v bližnjem zavodu. Prišla je za- nekaj, ur, ostala je vse leto. In zdaj je tekla zadnja, ura- Za hip se je Ede polastila spet neznosna zavest iz otroških dni, zavest nepomembnosti in skoro odvečnosti. Dva dečka sta- si nagajale. ,»Mir!« -Umirila se je, na obrazu -se .ji je pojavila spet it ista čudna odločnost, 'ki jo je delala mnogo starejšo od petindvajsetih let. Kako dobro je znala prikrivati strah, nepojmljiv strah pred trenutkom, ki se je bli-žal! Vsem tem dečkom je vsak dan dajala svoje razpoloženje-, dele svojega -življenja. Gledala je vanje, razumevala strah- pred šolskimi nalogami. Skušala je prodreti v njihovo otroškost, ki se je v šolskem letu razvila v mladost, v zavesit prekipevajočega življenja- in rasti. In v zameno ji bodo njeni dečki ina. hitro -stisnili roko — kot se poslavljamo od služkinje. Trajalo je le trenutek. Strah je potisnila nekam nai dno -duše, na-!? \-'"i v"":’i pnčv.v- Dne 3. junija- so jugoslovanske čete vkorakale v V-elikove-c, dne 6. junija pa v Celc-vec.( Na Gosposvetskem polju to na vrhu Magdalen-ske gore nad Celovško ravnino so taborili jugoslovanski vojaki. Steinacher t:ie v imenovani knjigi: »Od treh strani so 'korakali Slovani preti Celovcu. Na- čelu svojih čet je korakal redoljubni jo pravični polkovnik Mi-lenkovič v mesto, i-nfante-ilija, ar-tileristi s svojimi gorskimi topovi, ki so imeli že pet let vojne .za seboj, kavale-■ri;-a. Na' Zmajevem -trgu (Novi -trg) so -taborile rujave postave Mace-d-cneev.« V. Sumi, ponemčeni Slovenec, piše v -svoji nemški knjigi »Boj za enotnost in prostost Ko,roške«: »Treba je ugotoviti, da so se srbske čete obnašale v Celovcu skoz in skc-z korektno.« Jugoslovanska ofenziva; je prišla prepozno. Sumi pravi v svoji imenovani knjigi: »Medtem je -razvoj koroškega, vprašanja v Parizu že daleč napredoval. Ce -bi bili delali a-li mogli -delati ljubi jamski. paliiti-tki v času, ko je bil svet še -zarpo-slein z drugimi nujnimi problemi,; ob času. -ko se -mirovna konferenca še ni sestala -in ameriška, (Milleso-va) misija na- Koroškem še ni delovala', bi se jim bilo skoro gotovo pos-rečilo u-stvariti na Koroškem stanje, nas katerem -bi -bila mirovna konferenca komaj še mogla -kaj spremeniti.« Os-tr. 173.) -In .na strani 177 Se enkrat -pravi Sumi: -»Pariz je že .zboroval — Ljubljana je prišla prepozno.« Klj-u-b vsemu pa je bila -jugoslovanska ofenziva- na Koroškem od 28. majni-ka do 6. -junija, 1919 zelo pomemben dogodek, vreden, da se ga spominjamo. Čarobna palica James Wakker v Južnoafriški zvezni državi se je s posebnim zanimanjem ukvarjal z bajalico, to je s čarno palico, s katero iščejo v brezvodnih krajih talno vodo. Cele noči je presedel pri knjigah, ki so obravnavale to spretnost. Imel je srečo. Na mnogih krajih je ugotovil talno vodo in tako osrečil mar- ce -in že je n-i bilo. Otroci so pa gledali .za njo — pripravili so ji majhen govor, a jim -ni dala časa. U-šla je. Ni- -bilo treba velikega -poguma — a Vida je šele po dolgem času doumela, kaj je Eda. Morda je -bila Vida lena- -im počasna^ ena tistih, ki se morajo z nosom dotakniti stvari, da. se vzbudi njihova pozornost. Spet sta se sprehajali- ob morj-u. »Za trenutek sedi sem, Eda,« ji je skoro osorno ukazala. »Za božjo voljo, ti je slabo? Kaj ti je?« Ni bilo lahko. Toda Vidi je nekako uspelo. Prebila ,se je »kozi nerodne- besede, ki so morale premagati tudi. podzavestno zavist. Edi je pripovedovala o gimnazijskih letih, ko so jo občudovali zaradi z-naln-ja in inteligence. Pripovedovala ji- je o univerzi. O sošolcih, ki so se vanjo zaljubili in se je bali.... »In me smo se bale tvojega znanja, tvoje hladnosti.... Matematika, enačbe, vektorji i-n rotorji — -bili so tvoj. svet. Kako -bi-,smele tebi razodevati svojo notranjost? Ali bi matematika razumela- srce, ki je u-tripalo močneje, ker so pod oknom učilnice vriskali kosi? Ker se; je čulo v zatohli zrak brenčanje čebel, omamljenih od pomladnega sonca?« Eda ne more verovati. Bledi In zardeva: »Kako mo-re to biti res?« »Radi smo -te imeli, ti si pa bi-la hladna, skrita v -svet učenosti, odra-I.'--'m •"jvfdtt: sa- sikaterega rojaka. Slava pa mju ni dala miru. Prodal je svojo farmo in se lotil iskanja diamantov. Nazadnje je le še beračil od kmetije do kmetije. Pred kratkim pa so na nekem zapuščenem področju našli njegovo truplo poleg starega Forda. Se enkrat je svojo čarobno palico pustil plesati, še enkrat je izkopal jamo v puščavski pesek in še enkrat, poslednjič, je imel srečo. V roki mrtveca so našli usnjato torbico in v njej okrog 20 surovih diamantov. Verjetno ga je ob nepričakovani sreči zadela srčna kap. Takih primerov žalostnega kanca ib nenadni in nepričakovani sreči je v zgodovini posameznikov mnogo. Zato toplo priporočamo hladno kri onim, ki bodo ta teden zadeli na SISAL. Zgodba Petrova (Avstralsko pismo) Natančno pred dvema -letoma so presenetile svetovno javnost senzacionalne vesti, da je načelnik sovjetske tajne službe v Avstraliji, Vladimir Mihaj-lovič -Petrov, skupno s svojo ženo i,zbral svobodo Njego-ve izjave so bile tako pomembne, da so vodile k prelomu diplomatskih odnosov med Sovjeti-j<- in Avstralijo. Ta primer je bil za ves svobodni, svet -izredno poučen. Iz najbolj pristojnih ust ,so narodi in državniki izvedeli1, kakšna je bila dejanska, delavnost sovjetskega poslaništva v -zvezni prestolnici v Camberri. Pred nekaj tedni je doslej -popolnoma neznani proti-igralec Petrova, v Sydneyu živeči zdravnik dr. Mihael Bialog-uski, priobčil obsežno poročilo o svoji lastni vlogi pri opazovanju- delavnosti sovjetskega poslaništva- in pri odskoku Petrova. (»The Petrov Sto-ry, Melbourne - London - Toronto«.) To izredno živo in povsem osebno prikazovanje bi lahko -smatra1: za pravo psihološko razpravo. V nasprotju z obilno množico literature, ki razkriva komunistične hudobije. prka-zuje 'pisec ideale svobodnega sveta, ki v visokem -sovjetskem diplomatu vzbujajo težak duševni nemir, ga pretresajo in mu končno nakažejo edino pot. ki mu je še- preostaja, da prične s popolnoma novim življenjem. Okoliščine, v katerih -so sc te človeške preobrazbe izvršile, tvorijo vsebino zgodbe. D« bi pisatelj utemeljil svoje protisovjetsko zadržanje, pričenja -s pripovedovanjem svoje begunske usode. Po pogodbi, ki sta jo sklenila Stalin in Hitler, se je odtegnil gotovi smrti in se odločil za izselitev na neki oddaljeni otok. Preživljat je vznemirljive pustolovščine, končno- pa se mu je posrečilo dobiti japonski tranzitni vi-zu-m. Iz Tokia, je nadaljeval -pot proti Avstraliji, kjer si je sčasoma ustvaril nov dom. Morda bi ga njegov zdravniški poklic, kakor mnoge druge izseljence, popolnoma okupiral, če bi -ga ne presenetila popolne, brezskrbnost in brezbrižnost domačinov v odnosih do Sovjetov. V Sydneyu je obstojal ruski klub, ki je vzbujal njegovo pozornost že OD TU I Komunistični časopisi v Vzhodni Nemčiji so poročali z velikim poudarkom, da bodo komunisti za 1. maj svojim podanikom pripravili izredno iznenadenje. Ministrstvo za prehrano je za ta dan izdalo dve vrsti novih cigaret: »Naprej« in »I. maj«. Komunistično časopisje pa je dodalo, da sta obe novi vrsti cigaret • namenjeni izključno samo za praznik dela in da jih kasneje ne bo več v prodaji. * * * 34-letna ameriška učiteljica je pred kratkim s športnim letalom prispela- v. Nemčijo, da bi od tu nastopila polet okrog sveta. Njeno letalo so demontirano pripeljali čez ocean z velikim transportnim letalom. Učiteljica si je izposlovala eno leto dopusta in je nekaj časa iskala spremljevalca. Končno se je javil 43-letni arhitekt, ki je bil svoječa-sno poklicni letalec. Tako sta sklenila, da bosta svoje prihranke porabila za to, da z enomotornim športnim letalom obletita sv.et. Umrli angleški »kralj železa« Fitz Aucher je neki sedemnajstlet- ni Italijanki zapustil premoženje poldruge milijarde lir. Tajnica pokojnika je telefonično potrdila, da so našli Aucherjevo oporoko in da je v njej določilo o milijardni dediščini. Vsekakor pa bo za mlado dekle ostala komaj petina zneska, ker pobere britanska državna blagajna 80 odstotkov zapuščine v obliki ded nega davka. Mlado dekle je hči nekega zloglasnega zločinca in je še pred enim letom živelo v neki rimski ubožnici. Britanski industrialec, ki jo je pred dvema letoma videl v ubožnici, jo je hotel po-hčeriti, vendar mu je manjkalo še dve leti za dosego naslova adaptivnega očeta, ki predpisuje v Angliji dobo 50 let starosti- Zato je dekle vzgojevala neka prijateljska rimska družina. * * * Največ kanarčkov priha' iz Japonske in ne s Kanarskih otokov, čeprav nosijo njihovo ime. Lansko leto so uvozili v Združene države nič manj kot 180 tisoč kanarčkov v vrednosti 150 milijonov lir. Številni kanarčki potujejo tudi iz Japonske v Italijo, Nemčijo in Belgijo. iiHmimimnniiuuiiiiimnimiiHumnuimiiiHiiuniiiumniiiimiiiiiiHHiiimmuiHuiiiimHUuumu« KuuuiHHiiauiinuiHiKtmuHHiiHiiuiiuMtm ma ne vem, zakaj. Res.« Morda se je hotele Eda zahvaliti. Gledala, je predse in. tiho pripovedovala svojo zgodbo. Zgodbo dekleta, ki -nikogar ne zanima, -ki čaka, da jo nekdo pokliče;, da ji poreče e-no samo besedo. Ni bila ena (tistih deklet, ki si znajo ustvariti okolje in pi »ložnost. N-i s-i znala pomagati. Alt je ne bo -nekdo razumel in je poklical? ‘»Kaj je ženska, ki- je nihče ne por kliče? Ničla. Nihče- je ne potrebuje. Krog nje tekajo otročički, po cerkvah odmevajo orgle, povsod srečuješ dvoje srečnih, sijajočih obrazov....« Tebe pa nihče noče, nikomur nisi potrebna. Nisi drugega, kot košček lesa, ki računa, razlaga, uči.... Se dekleta, prijateljice se odmikajo v svoj svet. »In zdaj vem, da .ste ve želele moje prijateljstvo. Ljubili so me, moj Bog — mene so ljubili!1 Tiho, ne da bi opazila. Zato, ker so bili v tistih prelepih letih, ko se ljubi v tihoti... In ker se mi niso upali približati.... Radi site me imeli....« »To sem ti hotela povedati, Eda. Čeravno se mi je mnogokrat zdelo, da vse to že veš, pa sama želiš o-staiti. odda.! j e,na- -in tuja.« Eda sunkoma -diha. Da,, na- svetu je klju-b vsemu še vedno -toliko čudovitih reči-. V teh zlatih oblakih, v drevesih, ki rasto iz čudno zavr-t i-n e enega sveta. Moj Bog, .zakaj, izgubljati dragocene trenutke živl-je-“ "? ; :ie : ic-tc ti V: srca, zalkaj ne dajati drugim sebe? Vida gleda v te nove, svetle oči i.n -govori Edi o s-ebi, o svoji ljubezni, o svojem dTa-gem. Razkriva' se j.i vsa. nezadržano in sproščeno, kot bi bili samo dve deklici,, -ki si zaupata svoje prve skrivnosti. •Im nenadoma se Vida -zboji. »Res, neumne, jše ga dekleta ne premore svet. Eda je že zdaj tako osamljena. (Pripovedujem ji o preteklosti, o zamujenih leitih — in zdaj ji je bilo treba še zasmeha*, ko ji- govorim o lastni sreči. Res, Eda Pertotova ne bi mogla doseči v življenju ničesar več, kar se tiče okrutnosti življenja....« Strah je Vido teh misli. Užalila je prijateljico, nevede, a bridko. Rahlo se obrne, da bi jo pogledala, a istočasno jo Eda objame. »Hvala, oh hvala, Vida, za vse!« Joče. Eda Pcrtot joče? »Hvala, ker sem se že počutila kot pisatelj, ki ga nihče ne ceni, ki pa hrepeni po priznanju. In ko ne pričakuje ničesar več — mu podarijo najlepše odlikovanje: človeško srce se mi je odkrilo. Dala sl mi svoje .zaupanje, svojo ljubezen. 'Ali veš, kako težko je v resničnem trpljenju povedati eno samo pravo ibesedo? Vrnila si mi vero vase.« »In samo zdaj,« je še pomislili Vida, »sploh vem, kdo je Eda Par-tot.« Potem pa sta obe molčali; dva. človeka, ki sta se šele v tem trenutni r"s spoznala in razumela. zato, ker so tam pri vodki in kaviarju odkrito razglašali »pridobitve« boljševizma med izseljenci iz Vzhodne Evrope in še z večjo vztrajnostjo pa med avstralskimi prebivalci. S svojim popolnim znanjem ruščine in angleščine je dr. Bialog-uski že kmalu vzbudil pozornost prisotnih zastopnikov sovjetskega poslaništva v Camberri. Zdravnik v javnem življenju, ki je poleg vsega t-udi še ugledna osebnost, prav to bi bilo -nekaj, ka-r je ■tako nujno potreboval diplomat in načelnik sovjetske vohunske službe v Avstraliji, Petrov. Temu tako opreznemu- možakarju pa je vendarle ostalo prikrito, da dr. Bialoguski stalno obvešča varnostne oblasti svoje -nove domovine o zarotniških diplomatskih naporih sovjetskega poslaništva. Odločilnega pomena je postala okoliščina, da sta se Petrov in dr. Bi-atoguski sčasoma spoprijateljila. Izseljeni zdravnik je tako izrabil priložnost, da je s priporočili Petrova postal »per-s-ona grata« pri sovjetski diploma- IzSet v Sappado Izletnike opozarjamo, da je odhod v nedeljo, dne 3. j-unija ob 6,30 izpred trgovin* Kajba n v ulici Ca-rducci 12. S D D ciji v Camberri. Polnih devet 'let je igral dvojno vlogo -namišljenega prijatelja: -boljševizma. Ob neki priložnosti so se raztovarjal;. o načrtih, ki jih ima Moskva z Avstralijo. Sanjarili so o dnevu, ko bodo s pomočjo izredno redki k avstralskih komunistov to z vs» podporo sovjetske tajne službe izvršil tajni preobrat to se polastili oblasti. Za to akcijo to zilasti /.a priprave ter propagando so Sovjeti stavili na razpolago ogromne zneske. (Sovjetsko poslaništvo se je posebno zanimalo za -prijateljske stike s domačimi znanstveniki, ki so razpolagali a raznimi patenti. Na svečanosti so radi- vabili liberalno misleče osebnosti iz gospodarstva, da bi tako Iz n j ih.izvabili tza Sovjete zanimive gospodarske novice. To subverzivno delo poslaništva je avstralskim oblastem stalno odkrival dr. Bialoguski v vseh podrobnostih. Se bolj zanimiva pa je bila morda okoliščina, da so vladale na sovjetskem poslaništvu velike napetosti, ki jih je morala pogostokrat poravnati Moskva, Pripadniki poslaništva so se stalno ovajali o--fcojestraosko pri poslaniku, to ita je takoj javil Kremlju, kaj je posameznik dejal in kaj storil. Brea dvoma so prav ti medsebojni nesporazumi s sovjetskim poslanikom Gene ra lovom pripeljali Petrova n* misel, da je postavljal primerjave med -razmerami v Sovjetiji in v svobodni Avstraliji, -ki so bile seveda -sta-lino v 'korist svobodnega sveta. Tu je dr. Bialoguski deloval kot mojstrski psiholog, ki je na naj-spre-tnejši način sprejemal pomisleke prijatelja, jih krepil, vse- dokler ni bil nekflga dne Petrov postavi j en pred alternativo, ali. naj odpotuje v Moskvo, kamor so ga klicali in kjer bi mu- verjetno ne bilo prijetno, ali pa naj odskoči. S pomočjo svojega prijatelja se je Petrov lahko zaupno odkril avstralski vladi in tvegal odločilni korak. Pri tem pe -se je pojavila še druga velika -težkoča. Zena Petrova, ki je bila dolga, leta (zaposlena na sovjetskem poslaništvu kot o-sebna poslanikova tajnica, je imela v Moskvi sorodnike, ki so jih Sovjeti zadrževali kot talce. Nekaj* časa so jo imeli -zaprto na poslaništvu, ■medtem ko je bil Petrov že na svobodi. Ko je pod skrbnim spremstvom močnih in do rob oboroženi!* telesnih- stražnikov bila prisiljena, da nastopi polet v domovino, so jo v Darwtou avstralske oblasti' osvobodile iz rok nasilnikov. Postalo 'i je takoj jasno, da na povratek v Moskvo ni mogoče nit! misliti, ker -se je zavedala, kakšna strahotna u-soda jo tamkaj čaka. Objava dokaznega gradiva Petrova in dr. Bialoguskega je spravila sovjetsko vlado v izredno neprijeten položaj. Delavska stranka, ki je nekaj časa koketirala *z boljše viškimi namerami, je z izjavami Petrova strahovito izgubila na svojeta vplivu v deželi. Razumljivo je, da je Kremelj p« razkritju dejanskih delavnosti sovjetskega poslaništva v Avstraliji moral prekiniti diplomatske zveze z Avstralijo. Izkazalo se je namreč, da niso vohunili samo sovjetski diplomati, ampak tudi zastopniki v Avstraliji akreditiranih priprežaai-ških držav, zastopniki agencije TASS in še nekatere druge »napredne« organizacije. V resnici* tvori zgodba Petrova klasični komentar k vprašanjem sožitja, to pbhrafimije med narodi’ v duhu Moskve.S ponosom dostavlja pisatelj ob konca* svoje knjige, da je »pouk državljanstva«, ki ga v tako veliki meri -izpolnjuje primer 'Petrova, odvzel -komunizmu vsako možnost, de bi se pod pretvezo diplomatske misije zopet vtihotapil v deželo. Resnica v trdi borbi z lažjo Volilna borba — v sedmih les tih po vojni že-tret ja — je kon« čana. Borba svobodoljubnih, de* mokratienih Slovencev na ozem--lju, kjer je skozi 23 let vihral fa« šistični bič, je bila trda, krčevita in odločna. To borbo smo vodili Slovenci, ki se borimo proti na« sil ju že nad tri desetletja, sami proti številnim narodnim in i« dejnim sovražnikom; sami, brez moralnih in gmotnih podpor dr« žav, vsedržavnih strank in med« narodnih gibanj. Proti nam so stale sile mednarodnega komu« nizma s svojimi dobro organizi« ranimi in dobro plačanimi agen« turami; proti nam se je postavi« la nasilniška vladavina v matič« ni državi z vsem svojim tiskom in radijskim omrežjem. Tudi u« strahovdne tolpe komunističnih plačancev niso izostale. Njim so zvesto in uslužno ob strani o« pravi j ali svojo intrigantsko ro* boto mizerni sopotniki in odpad« niki. »Primorski dnevnik«, »De« lo«, Novi list«, »Soča«, »Corrie« re di Trieste«, vse te tiskarske baterije so se združile proti nam. Iredentisti so tudi v tej borbi ponavljali svoja nekdanja poče* tja. Slovenske plakate so trgali iredentisti in komunisti z isto vnemo, z istim fanatizmom. Kr« ščanska demokracija je v dolin« ski občini z uslugami slovenskih narodnih odpadnikov uvajala na« merno zmedo v vrste slovenskih volivcev. Italijanski volivci so v nabrežinski občini pri občinskih volitvah v mnogih primerih pod« pirali komunistično listo. Ves ta združeni bes sovražni« kov svobode in demokracije se je s strani komunistov in njiho« vih očitih in prikritih pomaga« če v, ob popolnem pomanjkanju argumentov, osredotočil v kon« centrirani osebni napad na no«^ silca »Slovenske liste« v Trstu, dr. Josipa Agneletta. Koordina« cija navzkrižnega ognja od »Pri« morskega dnevnika«, »Dela«, »Soče« pa do svetohlinskega »Novega lista« je delovala po stalinskih »likvidacijskih načr« tih«. Z lažmi, natolcevanji, kle« Izidi volitev v podeželskih občinah Nabrežina Kom. enotnost 1575 Italijani 848 SLOVENSKA LISTA 536 (1. 1949 752) Dolina Kom. enotnost Ital. socialisti Kršč. demokracija SLOVENSKA LISTA (1. 1949 772) Zgonik Kom. enotnost 462 SLOVENSKA LISTA 2.56 (1. 1949 185) Repentaboi* Kom. enotnost 196 DEM. SKUPNOST 135 (1. 1949 142) 1803 170 300 554 Izidi volitev v pokrajinski svet Stranka Glasov s « S -e DBMOKRISTJANi . . 58.762 11 KOM. PART U A . . . 45.934 8 ITAL. SOC. GIBANJE (M. S. I.) 29.064 2 SOCIALDEMOKRATI . 17.184 1 SOCIALISTI - LJUDSKA ENOTNOST . . 8.207 — REPUBLIKANCI . . . 8.037 1 MONARHISTI .... 6.208 1 GOSPODARSKO GIB. (M. E. N.) 5.239 — LIBERALCI ..... 4.285 — NEODVISNA SOCIAL. ZVEZA (titovci) . . 4.107 — SLOVENSKA LISTA 4.081 — RADIKALCI .... 739 — SKUPNO . . . |l91.844 24 vetami in zasramovanji so reg« 1 j ali klevetniški zbori, da bi pred« f.ednika SDZ čimbolj očrnili kot politika in tudi kot človeka. Le redki so neopredeljeni či« ta tel ji, ki bi se potrudili, da po« šteno in razumno presojajo to, ;ar je poskušal komunistični in njemu pridruženi tisk predočiti ot pogreško ali celo moralni madež. Izjav, ki jih je dr. Agne« etto dajal fašistični OVRI niti comunistični farizeji niso mogli na tem ozemlju- tako prikrojiti, cakor bi to zagotovo storili nji* lovi vzorniki javni tožilci v Ti« tovi Jugoslaviji. In vendar so mnogi naši lju« dje udarniškemu klevetanju »Pr. dn.«, »Dela« in »Novega lista« nasedli. »Kdor petdesetkrat po« novi isto laž, postane laž resni« ca.« Tako je učil Stalin — in ne brez uspeha. Vsi prepričani demokrati pa prav dobro vemo, kakšno ceno imajo izja\e, ki jih morajo dne v« no dajati demokratični Slovenci in sploh Jugoslovani Titovi U.D. B.I. Menda ga ni na tem svetu blazneža, ki bi si sam stavil vrv za vrat. Na tisoče in deset tisoče štejejo množice — uporabnih po« sameznikov —, ki so in ki daje« jo UDBI ne samo izjave, pač pa celo vohunske usluge — in teh posameznikov tudi pri nas, mi svobodnih tleh — ne manjka. Vse to jt titovskim zaslužkar« jem bolj znano kot nam. Velika večina resničnih svobo« doljubnih in resnicoljubnih pri« Stašev demokracije tej osebni gonji ni nasedla. Slovenski de' mokratični in verni ljudje tudi Besednjakovi spletki niso nasedli. V glavnem je »Slovenska hsta« obdržala svoje postojanke. Kako so pripeljali Italijane v nabrežinski občinski svet Ves ogenj v zadnjem trenutku prebujenja besednjakarskega po« litikantslcega »Novega lista« je bil osredotočen na nabrežinsko občino iz dveh glavnih pobud: 1) je želel ustoličiti na občini ko« muniste in titovce ter tako pri« makniti k ognju svoj politični lonček; 2) je moral po prejšnjih vzgledih opravičiti svojo sopot« niško funkcijo. Zaradi tega je strašil nabrežinske volivce in vo« livke z nevarnostjo ogražanja slovenske obale. Pa naj govorijo številke: UDI je prejela 848 glasov, komunisti, titovci in priprežniki 1575 glasov, »Slovenska listi« 536 glasov. To se pravi, da bi brez priprez« ništva in ustrahovanja z italijansko nevarnostjo »Slovenska li« sta« lahko presegla italijanske glasove, n. pr. 900 glasov in bi komunisti še vedno imeli okrog P00 dasov. Občina bi ostala v čistih slovenskih rokah. Tako je dr Besednjak s svojimi pomoč« piki Legišo, Ježem in Pipanom pripeljal v občinski svet Italija« ne. Pa se še hvali, kako zaveden Slovenec je ... Ne briga Jih usoda bratov Politični oportunizem je na našem podeželju še vedno čan. Titovstvo životari po deželi le še od nerazlikovanja prepro« stega slovenskega človeka, kaj je komunistična vladavina in kaj Jugoslavija. Titovski poklicni a« genti in njihovi sopotniki posku« šajo na vse kriplje, da oba poj« ma usmerjajo v skupno korito. Na drugi strani so komunistič« ni zaslužkarji, ki z demagogijo izkoriščajo narodnostno in so« cialno zapostavljanje našega de« Uivca in v posameznih primerih tudi našega kmeta. Podeželski delavci, ki so ves dan zaposleni po mestu in po podeželskih po« djetjih, so neprestano pod udar« ci propagande komunističnih po« hajačev in komunističnega tiska. Ti naši delavci nimajo niti časa niti volje, da bi temeljito razmi* sijali, primerjali in sodili. Vse to prepuščajo tistim, ki so za to plačani. V takem ozračju so tudi do« godki v zadnjem obdobju sve« tovnega političnega dogajanja le zelo skromno vplivali na del po« deželskega prebivalstva. Upošte« vati moramo, da je fašizem v pretežnem delu našega naroda popolnoma izkoreninil vsako po« litično vzgojo. Fašizem je iztre« bii vse kulturno življenje, ki so si ga Slovenci ustvarili v stoletju pred nastopom fašizma. Fašistič« na šola je slovenskim otrokom lomila hrbtenice. Otrok, ki je posečal šolo, je pod učiteljevo taktirko moral poveličevati Mus« solinija, doma ga je moral zani« čevati, ker sta ga po vsej pravici zaničevala roditelja. Tako je o« trok kaj hitro uganil, da se je tre« ba klanjati na obe strani. Nje« gov prirojeni značaj je zlomilo nesrečno okolje, v katerem je doraščal. V njem se je zakore« ninil oportunizem, s katerim je dr.nes oplojen precejšnji del slo« venskega prebivalstva na tej zemlji. Fašizmu ni sledila doba demo« kratične prevzgoje, ki bi vsaj doraščajočo mladino usmerjala v stare, preizkušene tokove slo« venske značajnosti in možatosti: v vrline, ki so naš narod ohra« njale skozi tisočletje. Fašizmu je sledila revolucija novega nasi« Ija. Zamenjale so se barve, opor« ronskemu lajanju zveri v člove« ški podobi se je najboljši del naroda vzdramil, vstal nasilni« kom nasproti. Ponovil se je od« por bazoviških fantov. Tudi ta« krat, pred 26 leti, je vstala le pe« ščica junakov proti množici na« silnikev. Tako sta se razvrstila dva dela slovenskih ljudi. Na e« ni strani prosvetljenci, ki so z razumom in srcem prisluhnili krikom z one strani meje, ljudi, ki ne iščejo vročega štedilnika, da bi se prepričali z golo roko, ali res peče, in če peče, da bo o« smodil tudi njihovo dlan. Na drugi strani množica oportuni« stov, ki jih ne briga usoda bra« tov, ki jim ni mari sosedova hi« ša v ognju, z vero, da se bo prav na njihovi hiši ustavil zakon na« rave, ustavila moč vetra in da se njihovega ostrešja požar ne o« prime. Ta del našega podeželskega prebivalstva ne razmišlja z last« no pametjo. Z največjo ravno«, dušnostjo je pozabil na vsa raz« boj ništva, na vsa ugrabljanja, pozabil je kdo je prodal njega in STO, ne briga ga trpljenje delavca in kmeta na drugi strani meje. Pozabil je, da je pred ko« maj dvema letoma z vso nagli« co pakiral in se odpravljal v svet pred komunizmom. Pozabil je, ca v Hrevatinih ni ostalo od ne« kaj sto pravovernih komunistov niti dva ducata Vidalijevih in Titovih pristašev. Če to ni na« ravnost ogaben oportunizem! Demokratični Slovenci smo prešteli svoje vrste. Nanje smo ponosni, ponosni tudi zato, ker vemo, da se na te značajneže lahko zanesemo. Ostali so trdni, nepodkupljivi, nepodkupljivi ne r«a« Sko SODOBNA BASEN Volkodlak in janjček (Po La Fantainu) V potoku sta si tešila žejo volk in jagnje. Vodic se je napajal v strugi nad jagnjetom. Kljub temu je .zarohnel nad janjčkom: »Kaj mi kališ vodo!« Jagnje se je začudilo in odgovorijo: »Kako naj ti kalim vodo, ko vendar stojam niže od .tebe!« — »Molči« je zo.vpil volkodlak, »lansko leto si me obrekovalo, zato 'e bom požrl!« — »Lansko leto«, je dejalo jagnje, »me šei na svetu ni bilo!« — »Je bil pa tvtoj brat«, je zarenčal volk. »Saj nimam nobenega brata«, je odvrnilo jagnje. »Na vsak .način je ibil eden tvojega .rodu«, je dejal volk. Volk ni čakal na odgovor janjčka, pač pa se je ,pagnal nad jagnje, da bi ga .požrl. Skok pa je bil pre-visoko merjen, in volkodlak je »strmoglavili« v globok tolmun in utoni 1. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo telebne! tunizem je v znatnem delu pre« bivalstva ostal nedotaknjen. Mnogi Slovenci in Slovenke na tej zemlji so ostali zvesti iz« ročilom dedov in očetov. Že v dobi ko so komunistični »likvi« datorji« zamenjavali fašistične razbojnike po našem podeželju in polnili s slovenskimi trupli kraške jame, je vstalo pol du« cata mož, ki so se z jasnim če« lom uprli komunističnemu nasi« lju. V Mavhinjah je pred osmi« mi leti zadonela prvič zopet po 25 letih molka beseda svoboda, demokracija in zaplapolala ne« omadeževana slovenska zastava. Strah je še vladal po Krasu; iz jam je še zavdajalo po mrličih; po kraških domovih so še ob j o« kovale slovenske matere muče« niško smrt sinov, hčera in mož. Šc vedno so razbojniške tolpe ugrabljale slovenske može in fante. Prvega urednika »Demo« kracije« je ugrabila tolpa partij« skih krvnikov. Kljub vsemu nasilju, kljub hu« zh Judeževe groše ne za njegove mizerne usluge. Nekaj prodan« cev ne šteje. Sopotniška akcija ni uspela. Zamenjavanje titov« skih zastav njihovih vrst ni o* krepilo. Demokratični Slovenci so iz tega neenakega boja izšli, kljub siromašnim sredstvom in kljub razkošju nasprotnikov ne« okrnjeni in nepremagani. Ideje so nepodkupljive, zato pogumno in vztrajno naprej v boljšo bo« dočnost. Zavedajmo se, da do* brota, plemenitost in skromnost še vedno zmagujejo v svetu. Vsa nasilja v zgodovini človeštva je premagal svobodni duh in ta bo prej ali slej premagal tudi ko« munistično nasilje. ..Blagoslovi" komunizma Zahodnonemški minister za vsenemška vprašanja, Kaiser, je izjavil, da so vzhodnonemške o« blasti v zadnjih dveh letih izpu« stile iz zaporov 13.248 političnih pripornikov. Do 1. maja pa je bilo po zaporih komunistične Nemčije še vedno 18.900 politič« nih pripornikov. Kaiser je nada« 1 je povedal, da je od 1. 1945 po« mrlo po ječah in koncentracijskih taboriščili nad 70.000 poli« tičnih jetnikov. Nad 47.500 uje« tih in ugrabljenih vzhodnonern« ških državljanov se od časa are« taci j e ali ugrabitve ni več ogla« silo svojim družinam. Mnogi teh jetnikov niso bili stari niti 18 let. Sicer pa to naših komunistič« nih »občudovalcev« nič ne moti. Saj naši komunistični zaslužkar« ji niso taki, leta 1945«47 pa so ta« ko in tako pozabljena ... Besednjak je preštel svoje vrste S svojo skrajno neokusno po« litično spletko, ki jo je skoval dr. Besednjak proti »Slovenski listi« in posebno še proti osebi dr. Jo« sipa Agneletta, se je razgalil od temena do pet. Vse do zadnjega je čakal za plotom tržaških ob« činskih volitev. Vedel je, da glav« n> volilni odbor »Slovenske liste« ni z ničemer vplival na svobod« no voljo svojih volivcev glede preferenčnih glasov. Zavedal se je, da naši volivci in volivke ne bodo pisarili preferenc, pač pa, da bodo lipovo vejico s helebardo enostavno prekrižali. Zato si je izmislil spletko in razposlal na tisoče lepakov, s katerimi je po« žival ne svoje, pač pa naše voliv« ce in volivke, naj oddajo prefe« /ence kandidatom, ki so vse ča« sti vredni člani SKS, ki pa ne predstavljajo svobodno izvoljc« nih vrhov SKS. Predrzno je hujskal naše volivce in volivke naj strmoglavijo« oba predsednika »Slovenski listi« združenih strank, SDZ in SKS. Takega po« litičnega rovtarstva slovenska politična zgodovina pred komu« nistično diktaturo ni poznala. Že sama ta gesta označuje, kje je dr. Besednjak pohajal po vojni politično šolo. To pa obenem tudi pomeni, da so nekomuni« stični Slovenci z njim zaključili vsako politično delo, saj se je sam uvrstil med politične trapo^ lerje. Računal je tudi s tem, da »Dc« mokracija« ne bo mogla zaradi časovne stiske pravočasno odbi« ti njegove politične potegavščin ne. Posebna izdaja »Demokraci« je« je kljub temu, da je bila v petek zvečer že na ulicah, dose« gla zaradi umljivega drenja na pošti, s čemer je dr. Besednjak računal, večino eitateljev šele v ponedeljek, to je po prvem glav« nem volilnem dnevu. In uspeh. Za dr. Josipa Agne« ietta je bilo oddanih 58/ preferenčnih glasov; za dr. Teofila Simčiča 432; za g. Kristijana Ten* ceta 393; za g. Josipa Podobnika 343 preferenčnih glasov. To so prvi štirje kandidati na »Sloven« ski listi«. Dr. Besednjakovo pri« poročilo pa je disciplinirano u« bogalo 212 volivcev. Te številke jasno odkrivajo zmedo, ki jo je povzročila Be<« sednjakova zahrbtna zaseda. U« spela pa ni. Resnica je pač nepod« kupljiva, strankarski profesiona* ližem pa dvomljive vrednosti tu« di na Tržaškem, kjer vode le ni« so tako motne, da bi v njih riba« rili poklicni strankarski ribiči. O tem se je verjetno sedaj po vo« litvah končno prepričal tudi dr. Besednjak sam. Dve neoprostljiv vi politični polomiji, da ne rabi« mo krepkejšega izraza, v Nabre« žini in v Trstu sta v polnem raz« galili ne samo politično »kvalite« to« tega gospoda, pač pa prav tako tudi njegovo politično mo« ralo. Tržaškim Slovencem to za« dostuje, bodočim političnim zgo« dovinarjem pa tudi. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu