Izvestja 101
Pustne seme na Cerkljanskem^
Prof. Miklavž Kuret \
v našem narodopisju so doslej sikoraj neznane pustne šeme na C e r-j
kij anskem, dasi niso nič manj zanimive od panonskih korantov, :
pickov in drugih.' \
Cerkno z okolišem tvori po svoji zemljepisni legi od sveta dokaj i
odmaknjen del slovenskega ozemlja in je moglo zato ohraniti običaje, ki;
so drugod že zdavnaj izginili. Sem spadajo tudi pustne šeme. Posebnost i
cerkljanskih šem so lesene izrezljane krinke (»larfe«), ki predstavljajo;
čisto določene tipe. Krinke so stare in se dedujejo iz rodu v rod, delajo j
pa jih spretni podobarji tudi še dandanes. V Ljubljani jih poseduje nekaj :
cerkljanski rojak g. Peter B r e 1 i h. Tipi šem so v glavnem naslednji:     ;
1. Pust. Obleko ima vso našito z mahom, da ni obleke same pravi
nič videti. Na glavi ima prav tako našito čepico z rogovi iz mahu. V roki
nosi smreko.
2. »Ta star'«. Obtlečen je v narodno nošo, ima rdeče volnene noga-1
vice, kratke irhaste hlače, bel, doma pleten jopič, na glavi pa klobuk z j
izredno širokimi krajevci. V rokah nosi bat (kij), kot ga rabijo drvarji za!
zabijanje zagozd. |
3. »Ta stara«. Oblečena je v običajiuo žensko nošo. j
4. T a terjast'«. Ime ima po »terju«, to je po nitkah (predivnih j
resah), ki nastajajo pri tkanju (?). Ves je namreč pošit s takimi behmi !
resami (nitkami), na glavi nosi koničasto čepico, katere konica je podalj-j
Sana s palico; tudi ta pahca je vsa prekrita s terjem, da vihrajo nitke,
z nje. Krinko ima grozno, ker mu molijo iz ust dolgi zobje. \
5. »T a b r š 1 j a n a s t'«. Ves je pokrit z bršljanom, list je našit pri j
listu, da je komaj kaj videti izpod bršljana. Tudi kapo ima bršljanasto.    j
Na pustni torek se vseh pet šem v sipremstvu vaščanov podi po vasi,
ob treh popoldne ipa se na trgu izvrši ubijanje Pusta. »Ta star'« d^^gne
bat in hoče mahniti po njem, toda zmoti ga Ikatera od ostalih šem, tako ]
da mu Pust uide in ga mora spet loviti. Tako se zgodi še enkrat, tretjič
pa mu le uspe, da ga pobije na tla. Naložijo nato Pusta na »vozico« (dvo-
kolesni voziček) in ga odpeljejo. S tem je pusta konec. i
Brž ko bodo časi dopuščali, bo treba ta običaj na licu mesta natanko ;
preučiti. Treba si ga bo ogledati, ga fotografirati (še bolje filmati), nakar j
bo mogoče začeti s tolmačenjem vseh petero tipov. \
Jedro obredja] je vsekakor na dlani: ubijanje zimskega demona, kakor i
ga poznamo v dvoboju štajerskega Zelenega Jurija z Raboljem. Skladaj
se tudi Pustova šema z njegovim bajeslovnim značajem: mahovinasta ;
obleka, rogovi. Smreko bo treba pojasniti. Iz dobljenih opisov ni jasna vloga i
»ta bršljanastega«. Ali naj predstavlja novo spomladansko božanstvo, Ze-j
lenega Jurija? Zanimivo pa je pri tem, da pobije Pusta »ta star'«, ne »ta!
bršljanast'«. Nejasni sta tudi vlogi zagonetnega »ta terjastega« in »ta stare«. J
Pri nabiranju gradiva za narodopisno monografijo o jaslicah na Sloven-
skem sem dobil od cerkljanskega rojaka, gosip. prof. Cirila P e t e r n e 1 j a ,
slučajno tudi naslednje podatke, ki jih je nato še dopolnil g. Andrej Jut m an,
služitelj drž. železnic v Ljubljani. Obema se na tem mestu zahvaljujem. — Por.