GLASNIK
URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEŽIGRAD # CENTER • MOSTE-POLJE ® SlSKA # VIC-RUDNIK » ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA
LJUBLJANA, 11. FEBRUARJA 1969
LETO XVI.. ST. 4
OBČINSKE SKUPŠČINE
OBČINA
GROSUPLJE
21
Na podlagi 7. člena temeljnega zakona o izmeritvi zemljišč in zemljiškem katastru (Ur. list SFRJ št. 15/65), je Skupščina občine Grosuplje na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 22. januarja 1969 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in območju nove katastrske občine Grosuplje — naselje
1.	člen
Ustanovi se nova katastrska občina Grosuplje-naselje, ki obsega zemljišče v območju dela katastrskih občin Stranska vas in Grosuplje.
2.	člen
Razmejitev katastrskih občin, navedenih v 1. členu odloka, mora opraviti posebna komisija, ki jo imenuje skupščina občine Grosuplje.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan Po objavi v »Glasniku«.
Številka: 45-1/69-1/1.
Grosuplje, dne 22. 1. 1969.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin L r.
22
Na podlagi 4., 6., 35. in 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem Poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni Ust SFRJ, St 35/65) in 92. člena statuta občine Grosuplje, io Skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delavnih skupnosti dne 22. januarja 1969 sprejela
ODLOK
® minimalnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih Prostorov v družbeni lastnini ter o bačlnu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje
1. člen
S tem odlokom se določajo minimalni normativi za vzdrževanje •tenovanjskih in poslovnih prostorov ter način delitve sredstev star batin in najemnin za investicijsko te tekoče vzdrževanje.
2.	člen
Investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov gre v breme sredstev organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, ki se v ta namen formirajo iz dela stanarin in najemnin.
Tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav gre v breme sredstev hiše, ki se v ta namen formirajo iz dela stanarin in najemnin po tem odloku.
Stroške tekočega vzdrževanja stanovanja plača stanovalec, stroške tekočega vzdrževanja poslovnih prostorov pa najemnik. Ti stroški niso zajeti v stanarini oziroma najemnini.
3.	člen
Za investicijsko vzdrževanje hiše, stanovanj ter poslovnih prostorov po določilih tega zakona se štejejo delne ali celotne zamenjave elementov, konstrukcij in opreme in sicer srednja in velika popravila stanovanjskih hiš ali stanovanj in poslovnih prostorov, zlasti pa:
—	obnova (zamenjava) strešne kritine,
—	popravilo, zamenjava in rekonstrukcija strešne konstrukcije,
—	popravilo in nadomestitev strelovodov,
—	nadomestitev skupnih televizijskih in radijskih anten,
—	nadomestitev instalacij in opreme v skupnih pralnicah in sušilnicah,
—	popravila ali zamenjava vseh mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov v stanovanjski hiši, ki niso posledica nepravilne uporabe,
—	zamenjava dotrajane vodovodne in plinske instalacije, hišne kanalizacije ter plinskega in kanalizacijskega priključka,
—	odstranitev škode in popravila, ki so nastala zaradi pokanja kanalizacijskih in vodovodnih instalacij,
—	vsa popravila in zamenjava dotrajane centralne ali etažne kurjave,
— obnova fasade,
—	vsa popravila in zamenjava stopnišč,
___ popravilo in obnova > vertikalne
ter horizontalne izolacije,
___ popravilo in zamenjava stropov,
stropne konstrukcije in podov,
—	pleskanje kompletnih oken in vrat na fasadah, rolet, vetrnic, balkonskih in dvoriščnih ograj, strešnih žlebov, dimniških in strešnih obrob, snegolovev in strelovodov,
—	stroški tehničnih, finančnih In
administrativnih opravil, priprava in izvajanja investicijskega vzdrževanja.	—i
Iz sredstev za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš se lahko financirajo tudi ostale tehnične izboljšave stanovanjskih hiš in stanovanj, vendar pod pogojem, da se po izvršitvi del opravi ponovno vrednotenje stanovanj glede na izvršene izboljšave in temu primemo zviša stanarina.
4. člen
Poleg del iz 3. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla njihova normalna doba trajanja.
Stroške zaradi poškodbe elementov opreme v stanovanjih in poslovnih prostorih po krivdi uporabnikov gredo v njihovo breme.
V breme stanovalcev ali najemnikov gredo tudi stroški, ki nastanejo zaradi nepravilne uporabe posameznih elementov in opreme v stanovanju, oziroma poslovnem prostoru.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s posebnim splošnim aktom poprečne dobe trajanja posameznih elementov in opreme v stanovanjskih hišah, stanovanjih in poslovnih prostorih.
5. člen
Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov se po določilih tega člena štejejo vsa manjša popravila stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ter vsi stroški v zvezi z normalno uporabo stanovanjskih hiš, zlasti pa:
a) tekoče vzdrževanje stanovanj in poslovnih prostorov, ki gre v breme stanovalcev ozroma najemnikov in ni vračunano v stanarini oziroma najemnini:
—	pleskanje notranjih oken in vrat, ki niso na fasadnih zidovih,
—	beljenje in slikanje stanovanj ter zamenjava tapet,
—	čiščenje lončenih peči in štedilnikov,
—	popravila stikov in ventilov na instalacijah centralnega ogrevanja,
—	popravilo in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal in električnega zvonca,
—	popravilo in pleskanje vseh mizarskih del in vgrajenih omar,
—	popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk In okovja,
—	nadomestitev vseh vrst tesnil pri vodovodnih pipah, baterijah v kopalnici ali kuhinji,
—	popravila in nadomestitev iztočnih pip in mešalnih baterij ter nadomestitev umivalnikov, pomivalnih korit In kopalnih kadi med potekom amortizacijske dobe trajanja*
—	čiščenje in odmašitve straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi,
—	popravilo in nadomestitev straniščnih desk ter škatel za toaletni papir kot tudi poteznih vrvic z ročajem,
—	pleskanje oljnih površin v kuhinjah, kopalnicah in straniščih,
—	nadomestitev stekel na oknih in vratih,
—	čiščenje in struženje parketa,
—	zamenjava Samotne obloge in rešetk pri kaminih in zidanih štedilnikih,
—	potrebne dodatne prezidave lončenih peči,
—	pregled in čiščenje električnih in plinskih štedilnikov ter boj-lerjev,
—	redni kontrolni pregledi električnih števcev,
—	manjša popravila električne instalacije, podov, pragov in podobnega v stanovanju,
—	popravilo in zamenjava grelnih plošč in stikal pri električnih štedilnikih,
—	popravilo in zamenjava električnih grelcev in termostatov prt električnih bojlerjih,
—	popravilo infra peči,
—	popravilo vrat, oken ter zastorov na zunanjih oknih in vratih,
—	nadomestitev platnenih zaves na zunanjih oknih, *
—	redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanjih,
—	čiščenje greznic v primerih, kadar stanovalec ne plačuje kanalske pristojbine,
—	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja, ali zaradi poškodb s strani koristnika. Imetniki stanovanjske pravice so
dolžni poleg plačila stanarine in stroškov tekočega vzdrževanja, ki gredo v breme stanovalcev in niso vračunani v stanarini, plačati še:
—	porabo vode, elektrike, plina, stroškov odvoza smeti ter uporabo kanalizacije,
—	stroške za centralno kurjavo, vključno s stroški odvoza pepela in osebnih dohodkov kurjača (bruto osebni dohodki),
—	celotne stroške etažne kurjave oziroma drugih načinov ogrevanja stanovanja;
b) tekoče vzdrževanje stanovanj, stanovanjskih hiš in skupnih delov v zgradbi, ki gredo v breme sredstev hiše:
—	vzdrževanje dostopnih poti, zelenih površin, parkirnih prostorov in dvoriščnih zgradb ter ograj na funkcionalnem zemljišču zgradbe,
—	manjša popravila v kotlarni centralnega ogrevanja,	,
—	delna zamenjava strešne kntin%
i — manjša popravila ravnih streh, balkonov in teras,
—	čiščenje in manjša popravila kleparskih zaščitnih del, čiščenje žlebov in peskolovcev,
—	popravilo strelovoda, preizkus prevodnosti,
—	pooravilo stikov in ventilov na instalacijah centralnega ogrevanja v skupnih prostorih,
—	popravilo stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji,
—	popravila in vzdrževanje prostorov in opreme skupnih pralnic in sušilnic,
—	zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah v skupnih prostorih,
I — popravilo in zamenjava dimniških vratič in popravilo kap , dimnikov,
—	popravilo ometa in fasade v skupnih prostorih,
| — manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih,
—	pleskanje kompletnih vhodnih vrat s stopnišča, oziroma hodnika v stanovanje,
j — pleskanje instalacij v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu, to je centralne kurjave in radiatorjev,
| — ma.ljša popravila električne instalacije, podov, pragov in drugih naprav v skupnih prostorih,
—	vzdrževanje skupnih TV naprav,
—	vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež,
—	čiščenje hišne kanalizacije in priključka na zgradbe,
—	popravilo vhodnih vrat v stopnišču in vrat v skupnih prostorih,
—	stroški deratizacije zgradbe,
—	stroški zavarovanja zgradbe,
—	čiščenje skupnih delov zgradbe
(delo in	material),
—	čiščenje	dimnikov,
—	stroški	za uporabo	električne
energije v skupnih prostorih in napravah,
—	stroški čiščenja snega s streh in strešnih vencev,
—	stroški za požarno-varnostne naprave,
—	stroški	tehničnih,	finančnih	in
administrativnih opravil priprave in izvajanja tekočega vzdrževanja.
6.	člen
Za kritje stroškov tekočega vzdrževanja stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov, ki so v družbenem upravljanju, naštetih pod b) točko 5. člena, se določi del stanarine v višini kot sledi:
Odstotek stanarine glede na starost hiše v letih
0—20
Zgradbe z amortizacijsko dobo 100 let	8
80—40 40—60 JO—80 80—100
8	10	16	17
Del najemnine poslovnih prostorov, ki se nameni za tekoče vzdrževanje skupnih delov hiše, se določi s posebnim splošnim aktom stanovanjskega podjetja, pri čemer pa znesek po kvadratnem metru koristne površine, namenjene v te namene ne more biti nižji od zneska dela stanarin iz 1. odst. tega člena.
7.	člen
Iz ostanka stanarine in najemni-, ne za prostore, ki so v družbenem upravljanju, se krijejo tudi strošld
zborov stanovalcev in stroški stanovanjskega podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori.
8.	člen
Stanovanjsko komunalno podjetje izvaja dela na investicijskem vzdrževanju in sanaciji stanovanjskih ter poslovnih zgradb v skladu s prejetim programom v okviru sredstev, ki jih ima na razpolago.
9.	člen
Etažni lastniki v zgradbah z mešano lastnino, ki so v upravljanju stanovanjskega podjetja, so dolžni prispevati sorazmeren del dejanskih stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje v smislu določil
16.	in 17. člena zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ, št. 43/65 in 57/65).
10.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje ter upravljanje (Glasnik, št. 1/66).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«.
Štev.: 36-19/68.
Grosuplje, 22. jan. 1969.
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
23
Na podlagi 7. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 11-149/66), 22. člena zakona o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list SRS, številka 36-371/65) in 92. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik, št. 39/64), je Skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 22. januarja 1969 sprejela
ODLOK o hišnem redu
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S	tem odlokom se v stanovanjskih hišah urejajo pravice in dolžnosti stanovalcev, organov družbenega upravljanja (zbori stanovalcev in hišni sveti), najemnikov poslovnih prostorov in hišnikov ter lastnikov hiš, ki jih imajo v pogledu uporabe in čuvanja stanovanj, poslovnih prostorov, skupnih prostorov ter naprav in opreme v hišah, kot tudi glede reda in snage v hišah in okrog njih.
2.	člen
Odlok o hišnem redu mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki stanovanjski hiši.
Za izvrševanje hišnega reda skrbijo v hišah družbene lastnine zbori stanovalcev oziroma hišni sveti ali hišnik, v hišah v državljanski lastnini pa lastniki teh hiš in stanovalci, ki v njih stanujejo.
3.	člen
Za stanovalce v smislu tega odloka se štejejo: imetniki stanovanjske pravice in člani njihovega go-
spodinjstva, podstanovalci in člani njihovega gospodinjstva, najemniki poslovnih prostorov in osebe, ki so v teh prostorih zaposlene.
Za stanovanjske prostore oziroma stanovanja po tem odloku se štejejo tudi poslovni prostori v stanovanjski hiši.
4.	člen
V vsaki stanovanjski hiši mora hišni svet na vidnem mestu izobesiti seznam imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov poslovnih prostorov.
Seznam mora vsebovati priimek in ime imetnikov stanovanjske pravice z označbo številke stanovanja, naslove najemnikov poslovnih prostorov, priimek in ime predsednika hišnega sveta ter priimek in ime lastnika stanovanjske hiše, če je ta v državljanski lastnini.
5.	člen
Stanovanja morajo biti oštevilčena. Za oštevilčenje stanovanj skrbi hišni svet.
II. SKLENITEV STANOVANJSKE POGODBE, VSELITEV IN IZSELITEV
6.	Člen
Imetnik stanovanjske pravice sc sme vseliti v stanovanje šele po sklenitvi stanovanjske pogodbe.
7.	člen
Stanovanjsko pogodbo je mogoče skleniti samo na podlagi akta stanodajalca, s katerim ta odda stanovanje.
8.	člen
Stanovanjsko pogodbo sklene Imetnik stanovanjske pravice z organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma z lastnikom družinske stanovanjske hiše ali lastnikom stanovanja kot posameznega dela stanovanjske hiše.
Stanovanjska pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki.
Stanovanjska pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka.
Določbi 2. in 3. odstavka tega člena veljata tudi za spremembo sklenjene pogodbe.
9.	člen
Po sklenitvi stanovanjske pogodbe mora predstavnik organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše ali lastnik stanovanja kot dela stavbe izročiti stanovanje imetniku stanovanjske pravice v uporabo.
10.	člen
Ob izročitvi stanovanja imetniku stanovanjske pravice se sestavi poseben zapisnik; vanj se vpišejo podatki, v kakšnem stanju so bili stanovanje in naprave v stanovanju ob izročitvi ter pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene.
Ta zapisnik podpišejo: predstavnik organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, imetnik stanovanjske pravice in član hišnega sveta.
Ce se stanje stanovanjskih prostorov in pomanjkljivosti v njih ne ugotovijo z zapisnikom ob izročitvi, sc domneva, da je bilo stanovanjc izročeno v redu.
11.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh po vselitvi siporo-
čiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe poimensko osebe, ki sp se z njim vselile in razmerje teh do imetnika stanovanjske pravice. V istem roku mora sporočiti tudi imena morebitnih podsta-novalcev. Imetnik stanovanjske pravice mora spremembo glede števila oseb, ki nastanejo po vselitvi, prav tako v treh dneh, po tem, ko je sprememba nastala, priglasiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe.
V primerih, kjer hišni sveti ne delujejo, je potrebno prijave po določbah 1. odstavka tega člena sporočiti organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
12.	člen
Imetnik stanovanjske pravice odpove stanodajalcu stanovanje v roku, ki je določen s stanovanjsko pogodbo.
Po prenehanju stanovanjske pogodbe mora imetnik stanovanjske pravice izročiti stanovanje stanodajalcu oziroma organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v takem stanju, v kakršnem ga je prevzel; pri tem se upoštevajo spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne rabe stanovanja.
Ob izročitvi stanovanja po 2. odstavku tega člena se pismeno ugotovi, v kakšnem stanju je stanovanje.
Zapisnik mora vsebovati tudi obveznost imetnika stanovanjske pravice, ki predaja stanovanje, da trpi stroške za odpravo vseh poškodb v stanovanju, če se nesporno ugotovi, da so te nastale po njegovi krivdi ali po krivdi oseb, za katere odgovarja.
Ce sc pogodbeni stranki iz 2. odstavka tega člena ne moreta sporazumeti glede stanja, v kakršnem jo stanovanje, lahko vsaka pogodbena stranka zahteva, naj se to stanje ugotovi v postopku za zavarovanje dokazov pri pristojnem sodišču.
Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice oddati vse ključe stanovanja, kakor tudi vse drugo ključe, ki jih je uporabljal v zvezi s stanovanjem, organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma lastni' ku stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot dela stavbe. Morebitne izgubljene ključe mora imetnik stanovanjske pravice nadomestiti na svoje stroške.
13.	člen
Prezidave v stanovanjskih in Pf^ slovnih prostorih smejo opraviti imetniki stanovanjske pravice ib najemniki poslovnih prostorov le po predhodnem dovoljenju organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskiUU hišami v družbeni lastnini ozirom0 lastnika družinske stanovanjske hi»e ali lastnika stanovanja kot posameznega dela stavbe.
III.	UPORABA STANOVANJSKI^
14.	člen
Stanovalci morajo s skrbnostjo dobrega gospodarja uporabljati sta' novanjc, ga varovati pred okvaram in ga redno vzdrževati.	■ ^
Stanovalci so dolžni uporabil0^ svoje stanovanjc tako, da ne °v'r:1L drugih stanovalcev v mirni uporab njihovih stanovanj.
glasnik
ST
15.	člen
Stanovalci 90 dolžni zlasti:
1.	Uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe;
2.	Vzdrževati stanovanje v uporabnem stanju;
3.	Paziti na red in snago v stanovanju in v skupnih prostorih;
4.	Skrbeti za to, da ne motijo miru in počitka drugih stanovalcev, zlasti med 22. in 6. uro;
5.	Skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, plinske, telefonske, električne in ogrevalne naprave;
6.	Takoj naznaniti hišnemu svetu Pomanjkljivosti in okvare v stanovanjskih prostorih ter skupnih prostorih in na skupnih napravah, če niso dolžni po obstoječih predpisih te pomanjkljivosti-in okvare sami
odstraniti;
7.	Plačati stanarino do vsakega Petega v mesecu vnaprej;
8.	Pri dovozu kuriva ali česa drugega takoj očistiti pločnik in druge prostore;
9.	Parkirati motorna vozila na mestih, ki jih določi hišni svet;
10.	Primerno zračiti stanovanjske Prostore;
11.	Televizijske antene ozemljiti in opremiti s posebno pločevinasto obrobo, da se prepreči vsako zamakanje zgradbe.
16.	člen
Stanovalcem je zlasti prepovedano:
1.	Sekati drva in drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni;
2.	Uporabljati stroje in naprave, ki povzročajo čezmeren hrup in ropot;
1 3. Igrati na dvorišču igre, ki bi ^ognile ogrožati telesno varnost Smtibv^lcev ali povzročati škodo na stanovanjskih hišah ali na nasadih ti*3 stanovanjskih hišah;
4.	Igrati se po hodnikih, razgrajati v stanovanjih, na hodnikih ali 63 stopniščih;
. 5- Odlagati smeti na mestih, ki hišo za to določena, ali na mestih, ki 80 v nasprotju z odlokom o obvez-Ppm odlaganju in odvažanju smeti l^r odpadkov na območju občine Grosuplje;
6. Iztepavatl preproge in druge Predmete na oknih, balkonih in rav-^ Strehah;
2. Prati in sušiti večje perilo v stanovanjih, obešati perilo in po-stelj-nino na oknih, razen pranja s Pralnimi stroji;
8. Metati odpadke in druge pred-mete v stranišče, vodovodne školj-
odtočne cevi in kanale ali skozi knQa, ne glede na položaj hiše;
_ Pisati, pritrjevati objave, na-anila in obvestila na mestih, ki 28 to določena;
do 1 Umazati ati karkoli pošlco-ht&L « ponesnažiti stanovanjsko mso in njene prostore; l... • Postavljati na stanovanjski . 1 televizijske in radijske antene srvS dovoljenja organizacije za go-v rejenje s stanovanjskimi hišami d , ^beni lastnini, oziroma lastnika
tinske stanovanjske hiše;
Zastavljati veže in hodnike, Br ®n*®ča in dvorišča s kakršnimikoli ,®0,metl ali postavljati kolesa in mest-ke vozičke izven določenih
n-Čezmerno močiti tla in čistiti Parket z vodo;
Po nepotrebnem trošiti vodo,
tigati luč v skupnih prostorih, "tiroma pustiti luč prižgano;
Mediti domače živali v stanovanjih, kleteh ali podstrešjih * izje-
mo mačke ati manjšega števila ptičev;
16.	Pred pročeljem stanovanjske hiše zlagati drva ali naslanjati na zid kakršnekoli predmete;
17.	Hraniti na podstrešju gorljive ali druge predmete;
18.	Uporabljati vodovodne, električne, plinske in druge inštalacije na način, ki povzroča okvare;
19.	Puščati vključene električne naprave brez nadzorstva;
20.	Sušiti drva ob kurilnih napravah ali na njih ter zlagati kurivo in vnetljive predmete ob dimniških telesih;
21.	Puščati vhodna vrata nezaklenjena od 21. do 5. ure poleti in od 20. do 6. ure pozimi;
22.	Storiti kakršnokoli drugo dejanje, ki bi utegnilo povzročati škodo v stanovanjskih prostorih;
23.	Postavljati na okna in balkone nezavarovane predmete in cvetlice zalivati tako, da voda odteka po zidu.
17.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je ob sodelovanju s hišnim svetom dolžna:
1.	Določati sporazumno s stanovalci v stanovanjskih hišah osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov in ki ob državnih praznikih in drugih svečanih priložnostih izobeša zastave;
2.	Določiti prostor in čas za izte-pavanje preprog in drugih predmetov.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je upravičena ob navzočnosti imetnika stanovanjske pravice oziroma ob navzočnosti drugega stanovalca pregledati stanovanjske prostore, če obstajaja utemeljeni razlogi, 'da še stanovanjski prostori ne uporabljajo v skladu z njihovirti namenom ali da se namerno kvarijd.
18.	člen
Skupni prostori v hiši (stopnišča, terase, pralnice, prostori za sušenje in tikanje perila, hodniki, kleti, podstrešja in podobno) služijo za potrebe vseh stanovalcev in se smejo uporabljati le skladno z njihovim namenom.
Skupni prostori se ne smejo uporabljati za stanovanja, pa tudi oddajati jih ni mogoče za kakšne druge namene.
Prepovedano je shranjevati v skupnih prostorih druge predmete, razen tistih, ki so potrebni za namensko uporabo teh prostorov,
19.	člen
Zbor stanovalcev oziroma hišni svet določita razpored in uporabo skupnih prostorov In naprav v hiši. Ta razpored je za stanovalce obvezen. Za njegovo izvajanje skrbi po hišnem svetu pooblaščena oseba.
20.	člen
Na stopniščih, skupnih hodnikih, ob vzhodnih vratih in na dvorišču mora vladati primerna snaga. Prehod po teh prostorih mora biti prost. V stanovanjskih hišah, ki nimajo naprave za avtomatično ugaševanje luči, morajo biti vhodna vrata in stopnišča razsvetljena do zaklepanja vhodnih vrat
21.	člen
Ko dežuje ati sneži ter ob drugih vremenskih nepritikah morajo biti okna na stopniščih, podstrešjih in drugih Skupnih prostorih zaprta.
x
22.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v druž ni lastnini oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše mora skrbeti za redne preglede uporabnosti požarnovarnostnih in drugih alarmnih naprav v hiši.
23.	člen
Naprave za centralno kurjavo sme oskrbovati le oseba, ki ima za to primemo strokovno izobrazbo.
24.	člen
Zbor stanovalcev oziroma hišni svet sta dolžna skrbeti za vzdrževanje funkcionalnega zemljišča in zelenic okrog hiše. Pri tem je upoštevati odlok o vzdrževanju stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu deli-litve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje.
25.	člen
Prepovedano je v skupnih prostorih in stanovanjih demontirati ati predrugačiti kakršnekoli naprave ati izvrševati na njih popravila brez pismenega soglasja organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ali brez soglasja lastnika posebnega dela zgradbe, če gre za naprave v ttikem posebnem delu hiše.
V hišah, ki so lastnina državljanov, daje tako soglasje lastnik hiše.
26.	člen
Osebe, ki izvajajo popravila ati opravljajo druga dela v hiši, se morajo predhodno javiti pri predsedniku ali drugem članu hišnega sveta. Po končanem delu morajo delovni prostor urediti in očistiti.
IV.	DRUGE DOLOČBE
27.	člen
Določbe tega odloka veljajo za vse stanovalce v hiši, kot tudi za tiste osebe, ki se po kakršnihkoli drugih opravkih zadržujejo v hiši.
28.	člen
Z denarno kaznijo do 300,00 din se kaznujejo kršilci določb 15., 16., 17., 22. in 24. člena tega odloka.
Denarno kazen za prekrške iz 1. točke 17. člena tega odloka (izobešanje in odstranjevanje zastav ob državnih praznikih in drugih svečanih priložnostih) v znesku din 20,00 lahko takoj izterjajo delavci milice in pristojni inšpektorji.
29.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem
redu, objavljen v Glasniku, uradnem vestniku Okraja Ljubljana, št. 79/61.
30.	člen
Ta odi c* zač- ■? veljati osmi dan po objavi v Gla tiku.
Številka: 36-17/68
Datum: 22/1-1969
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA
-BEŽIGRAD
24
Na podlagi 25. člena zakona o volitvah odbornikov v občinskih skupščinah (Ur. list SRS št. 7/67), ter na oredlog komisije za volitve* imenovanja in kadrovska vprašanja je Skupščina občine Ljubljana-Be-žigrad na seji obeh zborov, dne 30. januarja 1969 sprejela
SKLEP:
o imenovanju volilne komisije za volitve odbornikov v skupščino občine Ljubljana-Bežigrad
I.
V občinsko volilno komisijo se imenujejo:
Predsednik: Andrej JARC, sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani;
namestnik:	Andrej HROVAT,
sodnik Občinskega sodišča II. v Ljubljani;
tajnik:	Franc MEKINDA, šef
splošnega odseka v upravi skupšči-
nn AllMnP*
namestnik: Drago DOLINAR, referent v splošnem odseku uptave skupščine občine;
član: Julij KUTIN, zaposlen pri Mladinski knjigi v Ljubljani;
namestnik: Bojan INKRET, zaposlen pri Dinosu v Ljubljana
II.
Dosedanjim članom komisije, ki niso ponovno imenovani, preneha mandat.
.	III.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Glasniku«.
Številka: 013-1/69-3.
Datum: 31. 1. 1969.
Predsednik skupščine občine L j ubij ana-Bežigrad Karel Kušar
OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA
25
Na podlagi 12. člena odtoka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju mesta Ljubljane (Glasnik št. 2/67). odloka o razširitvi veljavnosti odloka mestnega sveta Ljubljana o urejanju in oddajanji* stavbnega zemljišča na območja mesth Ljubljane na območje občine Ljubljana-Siška, ki leži zunaj mestnega območja (Glasnik št. 4/67) ijn 324. člena statuta občine Ljubljana-Šiška z dne 15. aprila 1964 je skupščina občine Ljubljana-Siška sprejela na sejah občinskega' zbora in zbora delovnih skupnosti dne 13. decembra 1968 in 30. januarja 1969 naslednji
ODLOK
o določitvi obračunskih območij in izklicnih cen stavbnih zemljišč
1. člen
V občini Ljubljana-Siška se določajo naslednja, obračunska območja stavbnih zemljišč, k* so usklajena * generalnim urbanističnim načrtom mesta Ljubljane In urbanističnim načrtom Medvod:
OBRAČUNSKO OBMOČJE
OBRAČUNSKO OBMOČJE
St. ob-	Opis meje območja	Oznaka po
moč-ja	urb- načrtu
1 Naziv območja: Kompleks pivovarne Union	SP 1
Meje: os Celovške ceste, ob progi Ljubljana-Sežana do osi podaljška Medvedove ulice, po osi Ruske ulice do izhorišča (k. o. Sp. Šiška),
2a Meje: os Celovške ceste, Ruske ulice do proge Ljubljana SS 101 Jesenice, ob progi do Franlcopanske ulice, po osi Frankopanske ulice do Gubčeve ulice, po podaljšku osi Gubčeve ulice do Malgajeve ulice, po osi Malgajeve ulice do izhodišča (k. o. Sp. Šiška),
2b Meje: os Celovške ceste do Malgajeve ulice, po osi Mal- SS 101 gajeve do Jesenkove ulice, pravokotno do Frankopanske ulice, po osi Frankopanske ulice do izhodišča (k, o. Sp. Šiška),
3	a Meje: os Frankopanske ulice od križišča z Gubčevo ŠS 1/2 ulico do proge Ljubljana—Jesenice, ob progi do # ulice Milana Majcna, po osi ulice Milana Majcna do Jezerske ulice, po osi Kavškove ulice do Gasilske ulice, po osi Gasilske ulice do Celovške ceste, po osi Celovške ceste do križišča z Gasilsko ulico, preko Celovške ceste, po osi Vodnikove ceste do ulice Pod gozdom, po osi poti Pod gozdom, ob poti na Bellevue do Celovške ceste, po osi Celovške ceste do križišča z Lepodvorsko ulico, po osi Le-podvorske ulice do križišča z Gubčevo ulico, po osi Gubčeve ulice do Frankopanske ulice (k. o.
Sp. Šiška),
3b Meje: os Frankopanske ulice do križišča z Gubčevo uli- ŠS 1/2 co, po osi Gubčeve ulice do križišča z Lepodvorsko
ulico, po osi Lepodvorske ulice do Celovške ceste,
po osi Celovške ceste do izhodišča (k. o. Sp. Šiška)
4	a Meje: os Gasilske ulice od križišča s Štefanovo ulico	SS 1/3
prvi	do Kavškove ulice, po osi Kavškove ulice do Ulice
del	Milaca Majcna, po osi Ulice Milana Majcna do
gorenjske proge, ob progi do Drenikove ulice, po osi Drenikove ulice do križišča s Štefanovo, po osi Štefanove ulice do izhodišča (k. o. Sp. Šiška)
4a Meje: os Gasilske ulice do križišča z Verovškovo ulico, ŠS 1/3 drugii po osi Verovškove ulice do križišča z Drenikovo del	ulico, po osi Drenikove ulice do križišča z Alja-
ževo ulico, po osi Aljaževe ulice do Celovške ceste, po osi Celovške ceste do izhodišča (k. o. Sp. Šiška),
4b Meje: os Gasilske ulice do križišča z Verovškovo ulico, ŠS 1/3 po osi Gasilske ulice do križišča s Štefanovo ulico, po osi Stefanove ulice do Drenikove, po osi Drenikove ulice do križišča z Verovškovo ulico, po osi Verovškove ulice do izhodišča (k. o. Sp. Šiška,
5	Naziv območja: Urban
Meje: as Celovške ceste od križišča Celovške ceste, Dre- ŠS 1/4 nikove in Aleševčeve ulice, po osi Celovške ceste do križišča z Aljaževo ulico, po osi Aljaževe ulice do Drenikove ulice, po osi Drenikove ulice do izhodišča (k. o. Sp. Šiška),
6	a Meje: križišče Celovške, Aleševčeve in Drenikove ulice, ŠS 2
po osi Drenikove do Maurerjeve ulice, po osi Maurerjeve do Černetove ulice, po osi Černetove ulice do križišča z Murnovo ulico, po osi Murnove ulice do železniške proge Ljubljana—Jesenice, ob progi do križišča z Aleševčevo ulico, po osi Aleševčeve ulice do izhodišča (k. o. Sp. Šiška),
6b Meje: os Drenikove ulice od križišča z Maurerjevo ulico ŠS 2 do železniške proge, ob progi Ljubljana—Kamnik do križišča z Murnovo ulico, po osi Murnove ulice do Černetove ulice, po osi Černetove ulice do križišča z Maurerjevo ulica po osi Maurerjeve ulice do izhodišča (k. o. Sp. Šiška),
ŠS 4/1
7a Naziv območja: Stara cerkev
Meje: križišče Gasilske in Celovške ceste po osi Celovške ceste do križišča Celovške in Vodnikove ceste, po o&i Vodnikove ceste do hiše Vodnikova št. 4, po i osi poti Pod gozdom, do pobočja Šišenskega hriba vzporedno z Vodnikovo cesto, preko Vodnikove ceste do Tržne ulice, po osi Tržne ulice do izhodišča (k. o. Sp. Šiška).
7	b Meje: križišče cesto Na jami in Celovške ceste, po osi ŠS 4/2
Celovške ceste do križišča Celovške, Gasilske in Tržne ulice, osi Tržne ulice, preko Vodnikove cesto, ob pobočju Šišenskega hriba vzporedno z * Vodnikovo cesto do skakalnice, ob skakalnici do Vodnikove cesto, po Vodnikovi cesti do izhodišča (k. o. Sp. Šiška),
8	Meje: križišče Celovško cesto in Šišenske ceste, po osi SS 5/1
Celovške ceste do križišča Celovške cesto z Aleševčevo in Drenikovo ulico, po osi ceste Na jami, Sl 1 po osi Vodnikove cesto do križišča s Šišensko ce-sto, po osi Šišenske ceste do izhodišča (k. o. Sp. ŠS 4/3 Šiška),
9	Meje: od vrha skakalnice do Vodnikove ceste, po osi ŠS 5/2
Vodnikove ceste do križišča z Ulico Majde Sile, po osi Ulice Majde Šilc do Podutiške ceste, po osi Podutiške ceste do križišča z Večno potjo, po osi Večne poti do križišča z Matjnnovo potjo, po osi
Opis meje območja
Oznaka p° urb. načrtu
St. območja
Matjanove poti do naselja enodružinskih hiš ob Matjanov! poti, za temi parcelami do križišča Matjanove poti in poti Pod hribom, po osi poti Pod hribom in vzporedno z Vodnikovo cesto do skakalnice (k. o. Zg. Šiška),
10	a Meje: železniška proga Ljubljana—Jesenice od križišča ŠS 3 z Djakovičevo ulico, po osi Djakovičeve ulice.
Pri stekališču parcele št. 194/1 zavije pravokotno na Djakovičevo ulico do sredine parcele št. 197/1, vzporedno z blokom Djakovičeva št. 27, 29, 31, do meje med parcelama št. 194/1 in 196/1, preko poti parcele št. 196/2 in parcele št. 193, zavije pravokotno na Djakovičevo ulico, poteka po meji med parcelama št. 187 in 193 do parcele št. 181, se v pravem kotu na meji med parcelama št. 182 in 183 obrne proti Djakovičevi ulici, seka Djakovičevo ulico ob parceli št. 179/15, poteka vzporedno s Celovško cesto do parcele št. 760/1 ob Aleševčevi ulici do železniške proge Ljubljana—Jesenice (k.
o.	Zg. Šiška),
10	b Meje: križišče Djakovičeve, Šišenske in Celovške ceste, ŠS 3
po osi Celovške ceste do križišča Celovške ceste z '	Aleševčevo in Gasilsko ulico, po osi Aleševčeve
ulice do parcele št. 760/1 ob Aleševčevi ulici, vzporedno s Celovško cesto do parcele št. 179/15 ob Djakovičevi ulici, po osi Djakovičeve ulice do križišča Celovške ceste z Djakovičevo in Šišensko cesto (k. o. Zg. Šiška),
11	Naziv območja: Industrijska cona med kamniško in
gorenjsko železnico
Meje: križišče Aleševčeve ulice z gorenjsko progo, po osi SM 1 Aleševčeve ulice, zavije pri parceli št. 14 ob industrijskem tiru Litostroja do poti parcele št. 10/3, poteka po meji parcele št. 31 do poti parcele št. 3 ob spodnjem robu poti ob meji parcele št. 723/1 in 723/2 do žel. proge Ljubljana—Jesenice, ob progi do stečišča proge Ljubljana—Jesenice in Ljubljana—Kamnik, ob progi Ljubljana—Kamnik, do izhodišča (k. o. Sp. Šiška, k. o. Dravlje),
12	Meje: križišče gorenjske proge in Aleševčeve ulice, pre- SP 2
ko Djakovičeve do ulice Stegne, po osi ulice	SS 10-
Stogne, do parcele št. 598, ob meji te parcele do	SI 2
krajevne poti parcela št. 11, po osi poti od stikali-šča parcele št. 523/2 do krajevne poti parcela št.
528, po osi krajevne poti do Gutsmanove ulice, ob industrijskem tiru Litostroja, po osi Aleševčeve ulice do proge Ljubljana—Jesenice (k. o. Sp. Šiška, k. o. Zg. Šiška, k. o. Dravlje),
13	Naziv območja: Industrijska cona Iskra
Meje: križišče ulice Stegne in železniške proge Ljubija- SP J na—Jesenice, ob progi do poti parcele št. 1193, po tej poti do meje parcele št. 53, seka parcele št. 65,
68, 69, 70, 71, 448/2, 449, 457, 458, 461, 462, 463, 469,
470, 471, 472. 473, 475, 476, 477, 478, 479, 480, ob meji parcel št. 481, 482, 484/1, 493/1, 494/1, 497/2,
498/2, 499/2 do ulice Stegne, po osi ulice Stegne do izhodišča (k. o. Dravlje, k. o. Šentvid, k. o. Zg.
Šiška),
14	Naziv območja: Proizvodno-servisna cona
Meje: križišče ulice Stegne in Celovške ceste, po osi SP »
Celovške ceste do parcele št. 883, pod parcelo št. jSI 3
887 do gorenjske proge, ob gorenjski progi do kri- SP 4 žišča proge z ulico Stegne, po osi ulice Stegne do izhodišča (k. o. Dravlje, k. o. Šentvid, k. o. Zg.
Šiška),
15	Naziv območja: Soseska 6	. i
Meje: križišče Šišenske in Celovške ceste, po asi Šišon- ŠS 6 d
ske ceste do Vodnikove ceste, po osi Vodnikove ceste do rezervata za obvozno cesto pri križišču Draveljske in Vodnikove ceste, seka parcele št.
855, 861/2, 866, 861/1 v ravni črti do Celovške ceste, po osi Celovške ceste do izhodišča (k. o. Sp.
Šiška, k. o. Zg. Šiška, k. o. Dravlje),	■	,j
16	Meje: os Vodnikove ceste od parcele št. 443, poteka po SS 6 a
sredini te parcele do parcele št. 442, seka parce-le št. 440, 439, 412, poteka ob jugozahodni meji parcel št. 413/1, 414/1, 415, 416, 417 do ceste v Koseze, po osi cesto v Koseze do Vodnikove ceste, po osi Vodnikove ceste do izhodišča (k. o. Zg. Šiška),
17	Naziv območja: Vodnikovo naselje	n ^
Meje: os Devičnikove ulice do poti parcele št. 1462, do SS 6 parcele št. 1475, seka parcele št. 1474/1, 1474/2,
1470, do parcele št. 1468/1, seka to parcelo in parcelo št. 1467, ob tej parceli do Vodnikove ceste, po osi Vodnikove ceste do izhodišča (k. o. Zg. Šiška, k. o. Dravlje),
18 Naziv območja: Koseze	-
Meje: os Vodnikovo ceste do ulice Majde Silq, po osi SS » ulice Majde Šilc (ob športnem parku Ilirija) do Večne poti, po osi Večne poti in Drage, se pri parceli št. 368 obme proti jugu, poteka po občinski poti, prečka parcelo št. 1111, 1117/2, 1129/2, 1117/0,
OBRAČUNSKO OBMOČJE
St. ob-	Opis meje območja	Oznaka po
močja	urb. načrtu
1120/2, 1121/4, 1154, 1155, 1156/2, 1574, 1577, na hodni strani teče ob rezervatu za tranzitno cesto 2. parceli St. 1573, 1571, preko parcele St. 1384, preko pionirske proge, ob parceli št. 1410, seka poljsko pot in se ob Ledarski cesti obrne proti vzhodu po Levienikovi cesti (k. o. Zg. Šiška, k. o.
Dravlje),
19	Naziiv območja: Draveljska gmajna
Meje: križišče Kamnogoriške in Vodnikove ceste, po osi SS 10 Kamnogoriške ceste, seka pri parceli št. 1457 Kamnogoriško cesto, seka parcele št. 1456, pot 1455, 1454, 1453, Ledars-ko ulico, parcele št. 1450,
1448, 1447,' 1446, pot parcele št. 1671, parcelo 1444 do stečišča parcele 1443 v ravni črti, seka parcele št. 1431, 1425, 1424/1, 1423/2, 1422, 1421, 1420, 1419,
1418, 1417, seka poljsko pot parcele št, 1410, poteka ob meji med parcelo št. 1413 in 1414 do cca 3/4 dolžine od poljske poti, zavije proti severozahodu v ravni črti in seka parcelo št. 1414, 1415, občinsko pot parcelo št. 1669, poteka ob meji med parcelo št.
1265 in 1267 v ravni črti do potoka Pržanec, se od potoka odcepi pinti severovzhodu in seka parcele št. 1265, 1262, 1259, 1256, 1255, 1251, 1240, 1248, 1244,
1242, 1240, 1238, v ravni črti do Kamnogoriške ceste tj. do prehoda potoka Pržanec preko ceste, se nadaljuje v ravni črti in seka parcele št. 1172,
1159. 1149, 1148, 136, 137 v ravni črti do stečišča tega območja z območjem št. 25. Na zahodnem vogalu parcele št. 122 se obrne proti jugovzhodu in seka v ravni črti parcele št. 135, 136, 138, 1146,
1143, 1144, Čebelarsko ulico, parcele št. 1096, 1090,
1089, 1063, 1058, poteka preko jarka parcele št.
1039, v ravni črti seka parcele št. 1024, 1023, 1017, seka jarek parcele št. 1015, parcelo št. 1016 do izhodišča (k. o. Zg. Šiška, k. o. Dravlje),
20	Naziv območja: Koseze
Meje: križišče Večne poti in Drage, poteka po osi ceste SP 6 Draga, do parcele št. 367 na. desni strani ceste Draga, se odcepi po poti parcele št. 1885 v razdalji cca 77 m po tej poti, se obme proti zahodu in seka parcele št. 1114, 1117/2, 1117/1, 1127, 1117/9, 1120/2,
1121/1. Pri parceli št. 1121/5 se obme proti jugozahodu ob bajerju do potoka Mostec, ob potoku Mostec do Večne poti, po osi Večne poti preko križišča z Matjanovo potjo do izhodišča (k. o. Zg.
Siska),
21	Meje: oti izhodišča na meji med parcelama št. 896 in SS 7/1
888 ob Celovški cesti, poteka proti jugovzhodu po osi Celovške ceste do parcele št. 880 ob Celovški cesti. Pri parceli št. 880 seka parcelo št. 889 in 882.
V razdalji cca 150 m od Vodnikove ceste se obrne proti severozahodu in seka v ravni črti parcele, št.
882, 890/1, 892, 895, 901, 903, 918, 912, 910, 921, do meje parcele št. 953/1. Ob tej meji poteka proti severovzhodu v ravni črti do Vodnikove ceste ob parceli št. 952/3 do izhodišča (k. o. Dravlje),
22	Meje: od Celovške ceste pri poti parcele št. 952/3. na SS 7/2
meji med parcelami enodružinskih hiš in parcelo št.
953/1 do konca parcele, preko parcele št. 954 do Draveljske ceste v ravni črti, po osi Draveljske ceste do Vodnikove ceste, po osi Vodnikove ceste do parcele št. 264, se obme proti severovzhodu ob meji med parcelami stanovanjskih hiš in parcel št. 264, 265, 266 do Celovške ceste na meji med parcelami št. 266 in 272, po osi Celovške ceste, do izhodišča (k. o. Dravlje),
23	Meje: od parcele št. 882 cca 100 m od Draveljske ceste SS 7/3
soka parcelo št. 882, Draveljsko cesto, parcelo št.
1002, 1003, 1004, Vodnikovo cesto in parceli št.
1016 in 1014 v ravni črti, se obme proti severozahodu,-seka v ravni črti parcele št. 1016, 1017,
1023, 1024, 1056, 1057, 1058, v ravni črti do 1/3 parcele št. 1046, se na tej parceli odcepi proti severovzhodu in v ravni črti seka parcelo št. 1046 do parcele št. 1129, do Vodnikove ceste, se obme proti jugovzhodu po osi Vodnikove ceste do parcele št. 974, pri tej parceli se obme pravokotno na Draveljsko cesto in poteka po osi Draveljske ceste čez parcelo št. 954 do severovzhodne meje te parcele, seka parcele proti jugovzhodu št. 952/1,
946, v ravni črti preko parcel do parcele št. 882, do izhodišča (k. o. Dravlje),
21 a Meje: med parcelo št. 264, 265, 266 do parcele št. 279, SS 8/1 poteka ob meji parcele št. 253 do cca 1/3 širine parcele št. 254, pri parceli št. 254 se obme vzporedno z mejo proti zahodu v dolžini cca 60 m, proti severu pravokotno na severno mejo parcele št. 253, do parcele št. 234, ob tej meji proti vzhodu do meje med parcelama št. 234 in 235, seka v ravni črti cesto Na Korošci, parcele št. 209/2, 205, 202,
201, 195/3, 190, 189, 187 do Vodnikove ceste, poteka po osi Vodnikove ceste proti zahodu do izhodišča tj. do parcele št. 295 (k. o. Dravlje),
OBRAČUNSKO OBMOČJE
St. ob-	Opis meje območja	Oznaka po
močja	urb. načrtu
24	b Meje: pri parceli št. 279 med mejo parcele št. 266 in SS 8/1
parcelami enodružinskih hiš na jugu do Celovške del ceste, vzporedno s Krovsko ulico, po osi Celovške ceste do križišča Vodnikove in Celovške ceste, po • osi Vodnikove ceste, v razdalji cca 62 m od Celov-. ške ceste, se obme proti jugovzhodu in prečka parcele št. 187, 189, 190, 195/3, 201, 202, 205, 209/2,
216, 222 — pot Na Korošci, 234 do konca te parcele, zavije proti zahodu ob parcelni meji med parcelo št. 241 in 233, do kolena parcele ob kozolcu, seka pravokotno parcele št. 241, 243, 254, se v širini cca 30 m obrne po tej parceli proti vzhodu vzporedno z mejo parcele št. 254, poteka ob meji med parcelo št. 253 in 254 pravokotno na pot Na Korošci,, seka to pot do karcele št. 279 — do izhodišča (k. o. Dravlje),
25	Meje: od stečišča Vodnikove in Celovške ceste, po osi SS 8/2
Celovške ceste v dolžini cca 170 m proti severozahodu, se pri parceli št. 104 obme proti jugozahodu do parcele št. 136 v ravni črti na stečišču te parcele z občinsko potjo št. parcele 1660/1; poteka ob meji med parcelama št. 135 in 136, seka parceli št. 153, 136, poteka ob meji med parcelo št. 138 in parcelami št. 150, 149, 148, 647, 146, 144,
143, po osi Čebelarske ulice do Vodnikove ceste, po osi Vodnikove ceste do križišča Vodnikove in Celovške ceste (k. o. Dravlje),
26	a Naziv območja: Pržan A, B
Meje: od ceste Ljubljana—Jesenice poteka v ravni črti SS 106 do parcele št. 973, seka to parcelo, poteka ob pare. meji med pare. št. 972 in 970, gre preko parcelne meje št. 974, se ob atrijih obme proti jugu v ravni črti do sečišča z mejo med pare. št. 984 in 988, se obrne proti jugovzhodu v ravni črti ob atrijih piri parceli št. 988, seka občinsko pot parcele št. 998 in /	poteka v ravni črti preko parcele št. 1000 in 1026/1
do meje katastrske občine Dravlje ob parcelni št.
1026/2, poteka ob meji parcel št. 1029/2, 1029/3,
1030, 1031, 1036, 1037, 1038, preko občinske poti parcele št. 1039, ob sečišču parcele št. 1038 preko poti, se obme proti jugozahodu preko parcel št.
1041, 1051, 1052, 1050, v ravni črti preko občinske poti parcele št. 1065, seka parcele št. 1069, 1071, poljsko pot parcel št. 1070, 1098, seka poljsko pot, do zahodne meje pare. št. 1099 in zavije v pravem kotu proti severu ob zahodni meji parcele št. 1099 do ceste Kamna Gorica—Šentvid, po osi te ceste proti severovzhodu in zavije ob meji parcel št. 981,
980 preko ceste do pod hriba, ob vznožju hriba po občinski poti parcele št. 1195 in se pri parceli št.
455 odcepi in poteka po meji med to parcelo in parcelama št, 461/2 in 461/1 do središča z območjem št. 27 (k. o. Šentvid),
26	b Naziv območja: Pržan C
Meje: po meji med parcelama št. 981 in 930 do ceste SS 106 Kamna Gorica—Šentvid, po osi te ceste proti jugozahodu do zahodne meje pare. št. 1100, se obrne v ravni črti proti severu in poteka proti severovzhodu pod gozdom do izhodišča (k. o.
Šentvid),
27	Naziv območja: Kompleks Šentvid 1 in 2
Meje: os Celovške ceste preko zemljišča parcel št. 884, SS 107 885, 890, 892, 896, 895, 899, 900, 901, 904, 905, 906,
909, 912, 913, 923/1, 916, 923/1, proti parceli št. 464 do železniške proge, po njej do parcel št. 338, 345, za cerkvijo do Celovške ceste, preko nje po občinski poti parcele št. 312 do parcele št. 326, po mejah parcel št. 333, 332, 331, preko poti parcele št. 1194, po parceli št. 401/1, 403, 404, 412, preko poti parcele št. 417, seka parcele št. 420, 419, 430, preko občinske poti parcele št. 434, seka parcele 438, 442, -preko poti parcele št. 445, dalje seka parcele št.
447, 448, 453, 455, 461/1, 463, preko občinske poti parcele št. 924, preko parcel št. 926, 938, .944, preko občinske poti parcele št. 945, preko parcel št. 946,
948, po osi ceste Kamna Gorica—Šentvid — parcele št. 1196/1 in preko parcele št. 973 do ceste Ljubljana—Jesenice ter po osi Celovške ceste do izhodiščne točke ob hiši, ki stoji na zemljišču parcele št. 884 k. o. Šentvid (k. o. Šentvid),
28	Naziv območja: Kompleks Male Vižmarje
Meje: gorenjska železnica ob meji med parcelami št. SS lOt 338 in 341 ter 340 gre pravokotno na progo do parcele št. 339, ob parceli št. 346 proti jugozahodu po parceli št. 345, med parcelama št. 345 in 344, preko ceste Ljubljana—Jesenice in po osi ceste do osi občinske poti parcele št. 312, po osi do parcele št. 303, preko parcel št. 303, 304, 298, preko parcele št. 294 do ceste Ljubljana—Jesenice, po cesti Ljubljana—Jesenice do meje parcel št. 1697/1 in 1696, ob meji parcele št. 1697/3 do konca parcele št. 1693, ob tej parceli. Ob parceli št. 1690 na jugovzhodni strani gre do parcele SL
M
St območja
OBRAČUNSKO območje Opis meje območja
Oznaka po urb, načrtu
1607, po občinski cesti parcele št. 1697 do gorenjske železnice (k. o. Šentvid, k. o. Vižmarje),
29	Meje: ob gorenjski železnici, po občinski poti parcele SM 2
št. 1697 do parcele št. 1607, ob jugovzhodni meji parcele št. 1690, ob pare. št. 1693, med pare. št.
1697/3 in 1969 po meji pare. št. 1697/1 do ceste Ljubljana—Jesenice, po osi ceste Ljubljana—Jesenice do meje med pare. št. 909 in občinsko potjo pare. št. 1806, po tej poti do gorenjske železnice (k. o. Šentvid, k. o. Vižmarje),
30	Naziv območja: Gunclje
Meje: po osi glavne ceste Ljubljana—Jesenice do jugo- SS 109 vzhodne meje parcele št. 297, na levi strani ceste Ljubljana—Jesenice, se nadaljuje po jugovzhodni meji parcele št. 297 do občinske ceste, ki pelje skozi stare Gunclje. poteka preko te ceste dalje po jugovzhodni meji parcele št. 226/2 do občinska poti, nato po vzhodnih mejah parcel št. 417, 42 424 do poti parcele št. 1618/2, se nadaljuje po os te poti do osi parcele št. 1114/2, do parcele št. 37 nato po severozahodni meji te parcele do roba gozda, od tod po robu gozda do občinske poti na vzhodni strani Turboinstituta Ln po osi te poti do presečišča z osjo ceste Ljubljana—Jesenice, kjer je izhodiščna točka meje obračunskega območja (k. o. Stanežiče),
31	Meje: os občinske poti parcele št. 1610 do meje med SSD 1
parcelama št. 230 in 229, do občinske poti pare. št.
1519/1, do sečišča s parcelami št. 240 in 241, ob parcelah št. 244, 249/2, 151, 152, preko parcel št.
149. 148, 145, 144, preko poti po parceli št. 257 do poti; parcelne številke so vzete po stari izmeri (k. o. Stanežiče),
32	Meje: ©d občinske poti parpeje št. 1609, ,po osi občinske ŠS U4
poti parcele št. 1645, po o^i, občinske poti parcele št. 1607 do križišča na severovzhodu, po osi občinske poti parcele št. 1608 do izhodiščne točke (k. o. Stanežiče),	m.
•Meje: križišče med potmi parcel št. 1608, 1607 in 1605, po osi poti parcele št. 1607, preko parcel št. 1546,
1545/1, 1543/7, 1539/1, 1538, 1535/1, 1531, preko občinske poti parcele št. 1655/2, preko parcele št,
1526, 1525, do osi občinske poti parcele št. 1524, proti jugozahodu po tej poti do hiše Stanežiče 22, po meji med parcelama, št. 1525 in 1523 do občinske poti parcele št. 1658, po tej poti do parcele št.
499/2, ob meji parcel med parcelama št. 996/2 in 998 ter parcelama št. 1499/2, 1496, 1495, 1493, 1492/3, po meji med parcelama št. 1066 in 491 in po poti proti severu med parcelama Na ježah in Borštu in zavije proti zahodu preko parcel št. 1220, 1219 do občinske poti parcele St. 1605 (k. o. Stanežiče),
34 Naziv območja: Vižmarje 2
Meje: na severu preko parcel št. 772, 777, 765, 764, 1117, SS 110 1118, 1114, 1105, 1109, 1107, 1106, po osi ceste Vodice—Ljubljana do parcele št. 1371, se obrne proti jugu, seka parcelo št. 1371, 1375, 1808, 1475, do proge Ljubljana—Jesenice, poteka nekaj časa vzporedno z njo, obkroži južno in zahodno stran parcele št. 1455, gre po južni parcelni meji parcele št. 1448, obkroži vzhodno in južno stran parcele št. 1445, gre po južni meji parcele št. 1443, 1608,
940/1, 940/3, 940/2, po severni meji parcele št. 1774 do meje, ki loči parceli št. 890 in 811, proti severu po vzhodni meji parcele št. 891 do občinske poti, po severnem robu poti proti zahodu, preko parcele št. 874, 875, 1090, 1120, 1121, 880, 1117, 769,
779, do izhodiščne točke (k. o. Vižmarje),
38 Naziv območja: Vižmarje 3 pod klancem
Meje: os občinske poti parcele št. 1246 do križišča z ob- SS 111 činsko potjo parcele št. 1245, po tej poti do ceste Ljubljana—Vodice, po osi ceste Ljubljana—Vodice do križišča s cesto parcele št. 1231, po tej cesti do poti parcele št. 1416, preko parcel št. 222/2 in 222/3 do občinske poti, po osi občinske poti do parcele št. 222/5, preko te parcele, ob parcelni meji med med parcelama št. 222/5 in 13/4 ter parcelo št. 224, po meji med parcelo št. 226 in parcelami št. 225/1,
225/15, 225/13, 225/12, 225/11, 225/10, 225/9, 428, preko občinske poti parcele št. 1226, 429, poti 1231, ob parcelni meji parcele št. 420 in 421, preko parcel 421, 422, 423, 424, ob parcelni meji med parcelama št. 457/4 in 435/1 do ceste Ljubljana—
Vodice, po osi ceste do središča med parcelama št.
494 in 496/3, ob meji med parcelami št. 494, 495 in 496/3, 496/2 do občinske poti parcele št. 1246, po poti preko parcele št. 505/1 do parcele št. 505, ob parceli št. 505 naravnost do občinske poti 1247, po tej poti do središča parcele št 800 in 801 s to potjo, ob meji parcele št 800 do občinske poti št.
1246; (pare. 6t. so vzete po stari izmeri), (k. o. Vižmarje),
St. območja 36
OBRAČUNSKO OBMOČJE Opis meje območja
Oznaka po urb. načrtu
ŠS 116
v
8
■ (H
Naziv območja: Vižmarje-Rrod
Meje: po poti parcele št. 1247 do središča meje med SS 112 parcelama št. 525 in 524 s to potjo, v ravni črti preko parcel št. 524, 523, 520, 519, 518, 517, 516,
514, 513, 512, 511, 510, 509, 508, 507, 505/2, 531, preko poti parcele št. 1248, preko parcel št. 487,
486, 485, 484, 483 do ceste Ljubljana—Vodice, po osi ceste do sedišča parcelne meje med parcelama št. 467/1, 468 in to cesto, ob parcelni meji št. 468 v pravem kotu proti severu med parcelama št. 468 in 467/1 do občinske poti, pri sečišču parcelne meje parcele št. 380 in 381 s to potjo, po tej občinski poti do križišča med potmi parcele št. 1248, 1250 in to potjo, po parcelni meji proti severu med parcelo št. 535/1 in parcelama št. 388 in 385, proti vzhodu ob bregu Save med parcelama št. 1260 in 1262 ter parcelami št. 535/1, 536/1, 539, 540/1, 543,
544, 541, 549/3 in v ravni črti do izhodišča (k. o. Vižmarje); (parcelne št. so vzete po stari izmeri),
Naziv območja: Kompleks Podutik
Meje: os poti parcele št. 1444 do križišča s potjo parcelo SS 104 št. 1445, seka parcelo št. 804, do parcele št. 797, ob meji med to parcelo in parcelo št. 799 ter parcelo št. 800/1, preko občinske poti št. 445, po meji med parcelo št. 759 in 757 preko občinske poti, preko parcel št. 755, 754, 757, ob parcelah št. 749 in 752, po meji ob parcelah št. 752, 813, 750 in 814/1 do izhodišča; (parcelne številke so vzete po stari izmeni — k. o. Glince),
Naziv območja: Spodnje Pirniče
Meje: seka parcelo št. 162, v ravni črti gre do parcele št. MeS 23 107/1, se odcepi v pravem kotu proti jugovzhodu In do parcele št. 107/1, do občinske poti parcele št. MeS 26 1049, po tej poti do parcele št. 321/1, se odcepi v ravni črti proti jugozahodu do občinske poti parale št. 1053 ob meji med parcelama št. 14 in 17
0	občinske poti parcele št. 1052, po tej poti po
1	ijah med parcelami št. 350, 352, 40, 50 in v ravni ti do sečišča parcelne meje parcel št. 358, 359
n 354/1, se odcepi proti severovzhodu med parcelo •it. 54/1 do meje med parcelo št. 332/2, preko občinske poti, po meji parcele št. 133/4 do parcele št.
113, po meji te parcele do občinske poti, seka parcele št. 113, 112, 111, 110, 108, občinsko pot, preko parcele št. 49, preko občinske poti ob meji	■,».,»
med parcelo Št. 156 in 162; (pare. št. so v,zete iz stare izmere — k. o. Sp. Pirniče),
Naziv območja: Trikotno zemljišče — Medvode Meje: nova pot ob že zgrajenem naselju na Svetju do MeS 13 presečišča z osjo poljske poti parcele št. 320/1, po osi te poti, se odcepi proti severu ob meji parcele št. 79/1 proti zahodu ob tej parceli, proti jugu proti Sori, ob bregu Sore proti jugovzhodu, zavije pravokotno na strugo Spre, po vzhodni meji parcele št. 71 do izhodišča (k. o. Medvode),
Naziv območja: Srednja terasa — Svetje, Medvode Meje: pot parcelna št, 322/2 do prečečišča s poljsko potjo MeS 13 na zahodu, zavije proti severu, se nadaljuje približno po tretjini parcele št. 121 do obstoječe ceste, zavije proti jugozahodu do izhodišča (k. o. Medvode),
Naziv območja: Verje
Meje: meja parcel št. 792, 783/7, 782/5, 781/7, 780/1, 779/1 MeS 17 778/1, 778/4 do parcele št. 751/3, zavije proti jugu ob meji parcele št. 785 do obstoječe ceste, po osi te ceste in po osi poljske poti parcele št. 829/3, ob občinski poti proti, severu do parcele št. 794, preko poljske poti do parcele št. 800/1 do izhodišča (k. o. Zg. Pirniče),
Meje: ob parceli št. 752. poteka približno 400 m proti MeS IS jugovzhodu, se pravokotno odcepi proti jugozahodu, približno 150 m po parceli št. 753/1, seka parcelo št. 11/6, gre preko občinske poti proti jugu, ob občinski poti se odcepi severovzhodno	• .
proti 160 m oddaljeni novi cesti in zavije proti severu do izhodiščne točke (k. o. Zg. Pirniče),
Naziv območja: Zgornje Pirniče
Meje: od občinske poti proti jugozahodu ob parcelni MeS 19 meji št. 87/3, seka parcele v ravni črti proti jugovzhodu, gre pravokotno do občinske poti do parcele št. 49, poteka po osi te občinske poti do križi-. -a, se odcepi proti jugu preko občinske poti in v ni črti do parcele št. 159, poteka ob meji par-št. 159, 165, preko občinske poti do parcelne meje št. 314 in proti severu mimo parcel, proti izhodišču; (parcelne številke so vzete po stari izmeri — k. o. Zg. Pirniče),
drugi Meje: ob parceli 'št. 456/1, vzporedno z občinsko potjo MeS 20 del	proti jugozahodu do ovinka k poti, ob poti do
parcele št. 169, ob meji k parceli proti severu do severne meje k parceli, proti vzhodu v dolžini cca 120 m, ob tej parceli in severno do meje sosedne
42
prvi
del
drugi
del
pivi
del
St. območja
tretji
del
četrti
ded
44
45
46
47
Brvi
ded
drugi
ded
tretji
ded
OBRAČUNSKO OBMOČJE
Opis meje območja	Oznaka po St. ob-
urb. načrtu močja
parcele in v ravni črti do izhodišča; (k. o. Zg.
Pirniče),
Meje: od parcele št. 173 vzporedno z občinsko potjo pri- McS 21 bližno v razdalji 440 m. se v pranem kotu oddalji proti jugozahodu do križišča občinske poti pare. št. 1079 in poteka ob občinski poti in se odcepi pravokotno do izhodišča (k. o. Zg. Pirniče),
Meje: parcela št. 456/1, ob meji parcele št. 451/2 do MeS 22 poljske poti, poteka po osi te poti do poljske poti parcele št. 1029 ob parcelah št. 128/2 in 183 do parcele št. 185, se odcepi pravokotno ob poljski poti do izhodišča (k. o. Zg. Pirniče),
Naziv območja: Kompleks ob Zbiljski cesti
Meje: os Zbiljske ceste št. parcele 315 do križišča s cesto MeS 14 Ljubljana—Kranj, po tej cesti do pare. št. 296/2, po meji pare. št. 296/15, 296,-14, 296/2, 296/1 do pare. št. 299/4, po tej pare. meji ob parceli št. 299/4 in 299/11 do poti po poti do Zbiljske ceste (k. o.
Zbilje),
Naziv območja: Preska, Medvode
Meje: pot parcela št. 1298 od križišča s potjo parcele št. MeS 1 1267/1 do parcele št. 203/3, ob meji parcele št. 205/3 . in 205/1 po poti in po poti parcele št. 1279 do pare. št. 302, po meji parcel št. 302, 304/2, p-reko parcel št. 305 5, 313, 312, 311, ob parceli št. 311 preko poti parcele št. 1278, preko parcel št. 184, 183, p-reko poti parcele št. 1277 ob pare. št. 338, preko parcel št. 28/1, 26/2, preko poti pare. št. 1270, ob parceli št. 18/1, preko parcele do poljske poti ob parceli št. 19, preko te parcele in poti, preko parcele št.
54/1 do poti parcele št. 1298 in po tej poti do izhodišča (k. o. Preska),
Naziv območja: Tovarna Celuloze
Meje: ob parceli št. 366 4. se odcepi od ceste Goričane—	MP 5
Medvode preko parcele št. 436 4, preko poti pare. št. 473 in v ravni črti preko parcele št. 436/1, čez pot parcele št. 444, preko parcel št. 435 in 475, ob bregu Sore do kanca parcele št. 424 ob bregu, po meji te parcele in meji parcele št. 474/2, po poti do parcele št. 390, ob meji parcel št. 391, 392, preko parcel št. 401 1, 401 2, preko poti parcel št. 447/1,
403/1 do ceste Medvode—Goričane, izhodiščne točke (k. o. Medvode),
Naziv območja: Tovarna Golov
Meje: od poti parcele št. 1283/1 pri parceli št. 155/1, po MeP 2 parceli št. 155/1 do sredine parcele št. 149 1, se o-dcepl proti jugozahodu (v ravni črti) preko parcel št. 152, 151 2, preko poti parcele št. 1282 1, parcele št. 209, 208 do parcele št. 207, seka v ravni črti proti zahodu parcele št. 203, 168, 167, 166 1, do poti parcele št. 283 1 in po tej pati do izhedične točke (k. o. Medvode),
Meje: od parcele št. 133 proti jugozahodu v ravni črti MeP 3 preko parcele št. 133, 94, 93/2, 93,3, do parcele št.
92, ob meii parcel št. 92, 91, 90 2, preko parcel št.
90/2, 88/1, 86/1, 85/2, 75/5, do parcele št. 74/2 proti jugozahodu ob meji parcel št, 74/1, 75,6, seka parcele št. 74/1, 498, 497 1, 496. 2, 496 1, 495,1, do parcele št. 494, proti severovzhodu seka parceli št. 494,
495,2, pot parcelne št. 499, parcele št. 500, 501, 502, pot, 503/3, pot parcelne št. 102,1 in se na sredini parcele št. 100 odcepi proti jugovzhodu preko poti parcelne št. 1286 2, preko parcel št. 99,1, 112/1,
113/1, 115, 116/1. poteka ob objektu in parcelni meji parcele št. 117, poteka proti severu do parcele št. 599, 5 in ob meji do parcele št. 133 (k. o.
Medvode),
Meje: ob meji med parcelatpi št. 504/2 in 505/1 cca do MeP 4 sredine parcele, se odcepi proti jugu preko parcel št. 504, 2 in 504 1, do parcele št. 503/1, ob meji preko poti parcelne št. 499, po meji med parcelama št.
492 2 in 493 približno do sredine parcele, seka parcele št. 492/2, 492 1, 490/1, 489, pot parcelna št.
488, 487, 486, 485, pot parcelna št. 1286/1. parcele št. 482, 481/1, 479, 476, 475, 472, do parcele št. 471, ob meji med parcelama št. 471 in 473 na tri četrtine razdalje proti" severu preko parcel št. 471 in 468, v ravni črti preko parcel št. 466, 463, 462/1, poti parcelne št. 1288, parcele št. 538 do parcele št.
543/1. po parcelni meji med parcelama št. 543/1, in 538, preko parcel št. 537, 536, 535 do ene Četrtne parcele št. 533, od tu se odcepi proti vzhodu preko poti parcelne št. 1288, parcele št. 526/1, 519/1, proti jugovzhodu preko parcel št. 520/1, 521/1, 522/1,
523/1, 524/1, preko poti parcele št. 1987/1, parcel št. 510/1 511/1, 512 1, 507/1, 506/1, 505/1 do izhodišča (k, o. Medvode),
Naziv območja: Center Medvode
Meje: od mostu čez Soro po cesti Ljubljana—Kranj ob MeJ poti parcele št. 1284/2, ob meji med parcelama št.
529/7, 529/6 In parcelami št. 127, 126, 116/2, 114/2,
113/2, 112/2, 99/2, 111/2, poti parcelne št. 1276/2,
„ OBRAČUNSKO OBMOČJE
Opis meje območja	Oznaka po
urb. načrtu
parcelne št. 109/2, 108/2, 101/3, 101/1, ob poti parcelne št. 102/2 do poti parcele št. 1282/2, po meji med parcelama št. 514 in 515, ter parcelami št, 105,
106/1, 516 do brega Sore in ob bregu Sore preko železniškega mostu ob parceli št. 1310 (cesta Ljubljana—Kranj) do mostu izhodiščne točke (k. ck Medvode),
Naziv območja: Tesni lica
Meje: med parcelami št. 333, 290/13, 288/1, ob bregu MeP 7 Save do parcele št. 28/2, po meji med parcelama št. 28/1 in 28/2, preko ceste Ljubljana—Kranj, pare. štč 317, ob severni meji parcele št. 52, preko parcel št. 48/2, 48/1, 53/5, po meji med parcelama št. 56 in 57, po sredini parcel proti severu parcel št. 56, 55/2, 55/1, 46/1, 46 2, preko ceste parcelna št.
317, parcele št. 44/2, 44/1, ob meji parcele št. 41/1, po sredini parcel proti severu parcel št. 281/1,
286/1, 287, 290/14 do meje sredine parcel št. 290/9, ki se odcepi proti severovzhodu preko parcel št.
290/15, 289 in do izhodiščne točke v konici parcele št. 219/13 (k. o. Medvode),
50 Naziv območja: Vodice
Meje: trikot med cesto Vodice—Brnik, Vodice—Kamnik, na severu ob mejah parcel št. 280, 279/2, do polovice pare. št. 279/1 in proti jugovzhodu ob meji parcele št. 277 in št. 12 do ceste (k. o. Vodice).
2. člen
Izklicne cene za 1 m* stavbnega zemljišča za navedena obračunska območja so naslednje:
št. obrač.	oznaka po urban.	izklic. cena za 1 jn2 stavb.
območja	načrtu	zemlj. v din
1	SP 1	470,00
2 a	SS 101	470,00
2 b	Ss 101	470,00
3 a	SS 1/2	470,00
3 b	SS 1/2	470,00
4 b	SS 1/3	470,00
5	SS 1/4	470,00
6 b	SS 2	470,00
7 a	SS 4/1	1.090,00
8	Sl/1 SS; 5/1; SS 4/3	"76,00
10 b	SS 3	>0,00
13	SP 3	85,00
14	Sl 3; SP 4; SP 5;	85,00
15	SS 6 del	'	56,00
16	SS 6 del	- ;,oo
17	SS 6 del	,00
22	SS 7/2	47,00
24 b	SS 8/1 'del	259,00
26 a	SS 106	32,00
27	SS 107	355,00
30	SS 109	38,00
34	SS 110	47,00
35	SS 111	28,00
36	SS 112	16,00
37	SS 104	13,00
40	MeS 13	78,00
41	MeS 13	34,00
44	MeS 14	18,00
45	MeS 1	28,00
50		12,00
Za območja, za katera izklicne cene še niso določene, ker zazidalni načrti še niso izdelani oziroma potrjeni, se bodo izklicne cene določile, ko bodo ti načrti potrjeni.
Kot stavbno zemljišče se štejejo parcele, določene z načrtom parcelacije, izdelanim v skladu z zazidalnim načrtom. Ce takega načrta ni, se pni malostanovanjski gradnji upošteva:
—	za vrstno hišo 200 m* stavbnega zemljišča,
—	za atrijsko hišo 300 m2 stavbnega zemljišča,
—	za polovico dvojčka 400 m2 stavbnega zemljišča.
—	za prostoetoječo hišo 500 m2 stavbnega zemljišča.
3. člen
V izklicnih cenah, ki so navedene v 2. členu, je upoštevana tudi odškodnina za zemljišče oziroma za pravico uživanja na zemljišču. Ce plačilo te odškodnine ne pride v poštev, se izklicna cena ustrezno zniža.
Za oddajo stavbnih zemljišč v obračunskih območjih, za katere izklicna cena še ni določena, se zaračuna akontacija na bodočo izklicno ceno. Merila za akontacijo določi upravni odbor sklada za komunalno urejanje zemljišč na predlog komisije za določitev izklicnih cen.
Za oddajo stavbnih zemljišč, ki niso zajeta v obračunskih območjih, navedenih v 1. členu, se plača 5,52 din za m2 za geodetsko im urbanistično dokumentacijo širšega območja.
32
glasnik
4.	člen
Ce gre za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš in hkrati za pozidavo le za tako gradnjo primernih izrazitih vrzeli med stavbami, ki jih zazidalni načrt ohranja, in za gradnjo podzemnih garaž v obračunskih območjih, za katera je določena izklicna cena, ki je vjšja od izklicne cene v obračunskem območju št. 17, se zaračuna izklicna cena kot za navedeno obračunsko območje.
Za druge garaže se določa izklicna cena v višini 30 % izklicnih cen, navedenih v 2. členu.
5.	člen
Meje obračunskih območij, navedene v 1. členu, se skladajo z mejami sosesk in zazidalnih otokov teh sosesk po generalnem urbanističnem -planu Ljubljane in po urbanističnem načrtu Medvod, ki sp vrisane v karte navedenih planov in so izdelane v merilu 1:5000. Karte so občanom na vpogled pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana-Siška, pri krajevnih uradih Medvode in Vodice ter pri skladu’za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Siška, Ljubljana, Celovška cesta 87.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati sklep sveta za komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana-Siška o obračunskih območjih stavb- ' nih zemljišča št. 1/3-164-65/67 z dne 24. aprila 1967.
Številka: 1/1-351-28/68 Datum: 30. januarja 1969
Predsednik
skupščine občine Ljubljana-Siška
Danilo Sbrizaj, 1. r.
Na podlagi 12. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SFRJ, št. 32/64, 52/66, 15/67, 31/67, 54/67 in .32/68), 9. in 20. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS št. 7/67, 36/67, 5/68, 27/68 in 40/68), 32. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnost (Urad. list SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67, 54/67 in 30/68) in 232. člena statuta občine Ljubljana-Siška je skupščina občine Ljubljana-Siška na 23. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. januarja 1969 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov ter njihovih stopnjah, ki se obračunavajo in plačujejo na območju občine Ljubljana-Siška 1 2
1.	člen
V odloku o prispevkih in davkih občanov ter njihovih stopnjah, ki se obračunavajo in plačujejo na območju občine Ljubljana-Siška (Glasnik št. 7/68 in 21/68) se v 2. členu stopnja 2,04 % nadomesti s stopnjo 1,55 %.
2.	člen
4. člen se spremeni in se glasi: Območje občine se razdeli na štiri skupine katastrskih občin tako, da se katastrske občine razporedijo v/ ustrezno skupino, v prvi in drugi skupini pa še v podskupine.
Prva skupina zajema naslednje katastrske občine:
podskupina a) Brinje, Dravlje, Hraše, Kapucinsko predmestje, Medvode, Polje, Preska, Sp. Šiška, Šentvid, Vodice, Zapoge, Zbilje, Zg. Šiška, Vesca,
podskupina b) Glince. Repnje, Senica, Skaručna, Smlednik, Stanežiče, Vižmarje.
Druga skupina zajema naslednje katastrske občine:
podskupina a) Bukovica, Sp. Pirniče, Zg. Pirniče, Moše, Šmartno, Tacen,
podskupina b) Gameljne, Sora, Sinkovtum.
Tretja skupina zajema naslednje katastrske občine:
Rašica, Golo brdo.
Četrta* skupina zajema naslednje katastrske občine:
Topol, Studenčice, Žlebe.
I. skupino:
a)	30 %
b)	26 %
III. skupino: 10 %
II. skupino
a)	22 %
b)	17 %
IV. skupino:
3 %
lovnega razmerja delavcev določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako ali podobno dejavnost, če zavezanec dela v manjšem obsegu ali če zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti ne more doseči najvišjega letnega zneska.
5. člen
9.	člen se črta.
p. člen
Za 10. členom se doda nov 10. a člen, ki se glasi:
Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se določa po zavezan-čevem dejanskem osebnem dohodku, ne sme znašati manj, kot znaša enoletni povprečni osebni dohodek iz prvega odstavka 79. člena zakona o prispevkih in davkih občanov.
Izjemoma sme prispevna osnova
posameznih zavezancev iz prejšnjega odstavka znašati manj kot znaša povprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe v gospodarski organizaciji, kadar zaradi zmanjšane delovne sposobnosti (starost, bolezen, IAvalidnost) ali prenehanja dela za več kot 3 mesece v letu, ali ker niso opravljali dejavnosti poln delovni čas, niso mogli doseči po občinski skupščini določenega povprečnega osebnega dohodka.
7.	člen
11. in 12. člen se črtata.
8.	člen
13. člen se spremeni in se glasi:
Stopnje občinskega prispevka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih dejavnosti so progresivne in znašajo:
3.	člen
5. člen se spremeni in se glasi: Stopnje občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) so proporcionalne in različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo za katastrske občine, razporejene v:
		osnova				stopnja
			do	20.000	din	8%
od	20.000	din	do	25 000	din	10 %
od	25.000	din	do	30.000	din	13 %
od	30.000	din	do	35.000	din	17 %
od	35.000	din	do	40.000	din	21 %
od	40.000	din	do	45.000	din	25 %
od	45.000	din	do	50.000	din	30 %
od	50.000	din	do	55.000	din	33 %
od	55.000	din	do	60.000	din	36 %
nad	60.000	din				39 %
9. člen
V 15. členu se v vseh točkah od zap. štev. 1 do 14 predpisane stopnje povišajo za 5 %.
10.	člen
16. člen se spremeni in se glasi: Stopnje občinskega prispevka iz osebnega dohodka od intelektualnih storitev so progresivne in znašajo:
osnova
. Prispevka iz osebnega dohodka od "kmetijske dejavnosti so oproščeni prispevni zavezanci iz tretje in četrte skupine, katerih skupni katastrski dohodek negozdnih površin ne presega 4000 dinarjev.
Zavezancem iz tretje in četrte skupine katastrskih občin se prizna posebna olajšava, kadar vlagajo sredstva za zgraditev ali adaptacijo gospodarskih poslopij, nabavo opreme (traktor do 35 KM in traktorski priključki, mlatilnice s kapaciteto do 1500 kg na uro in kosilnice) ali v preusmeritev stanovanjskih prostorov v turistične namene.
Olajšava po prejšnjem odstavku se sme priznati največ do 80 % vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati triletne odmere prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (prispevek po katastrskem dohodku in prispevku od lesa, določenega za posek).
Zavezanec uveljavlja olajšave s posebno vlogo in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih iz prvega odstavka tega člena. O olajšavi odloči davčni organ občine.
4. člen
8. člen se spremeni in se glasi:
Pavšalna letna osnova se določa v največjih letnih zneskih osebnega dohodka, ki ga doseže Iz delovnega razmerja delavec določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako ali podobno dejavnost. Največ ji letni zneski so določeni s posebno odločbo.
Izjemoma je lahko letna pavšalna osnova manjša od največjega letnega zneska osebnega dohodka iz de-
od
od
od
od
od
od
od
od
20.000	din
25.000	din
30.000	din
35.000	din
40.000	din
45.000	din
50.000	din 55 000 din
do
do
od
do
do
do
do
20.000	din
25.000	din 30 000 din
35.000	din
40.000	din
45.000	din
50.000	din do'55.000 din do 60.000 din
nad 60.000 din
11.	čleh
Ta odlok začne veljati z objavo v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1969, razen 9. člena, ki se uporablja od 1. marca 1969 dalje.
Številka: 1/1-422-3/69 Datum: 30. januarja 1969
Predsednik skupščine občine Ljubljana-Siška:
Danilo Sbrizaj 1. r.
s t o p n j r 2 %
5 %
11	%
17 %
i 22 %
26 %
30 %
33 % 36%
39 %
Na podlagi 12. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živali (Ur. list SRS, št. 4-15/67) ter 6. člena odloka o ukrepih za pospeševanje živinoreje skupščine občine Ljubljana-Siška (Glasnik, št 7/68) je svet za gospodarstvo skupščine občine Ljubljana-Siška sprejel na seji dne 28. januarja 1968
ODREDBO o višini pavšalne odškodnine za umetno osemenjevanje
Višina letne pavšalne odškodnine za umetno osemenjevanje, to je za prvo osemenitev ali oploditev plame-
nice oziroma za dve nadaljnji osemenitvi ali pripustitvi, če sc pleme-nica ni obrejila, in za prvi pregled glede brejosti, znaša 35 dinarjev.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St.: 3/1-320-3/69
Datum: 28. januarja 1969
p
Predsednik
sveta za gospodarstvo SOb Ljubljana-Siška
Jože Stibernik, 1. r.
VSEBINA
M Odlok o ustanovitvi ln območju nove katastrske občine Grosupljc-nasclje
12	Odlok o minimalnih normativih vzdrževanje stanovanjskih in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko ih tekoče vzdrževanje — občine Grosuplje
13	Odlok o hišnem redu občine GrosupU0 M Sklep o imenovanju občinske volilu0
komisije za volitve odbornikov v skupščino občine LJublJana-Bcžigrad	.
tS Odlok o določitvi obračunskih območij in Izklicnih cen stavbnih zemljišč občine Ljubljana-Siška
IG Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih ln davkih občanov ter njihovih stopnjah, ki se obračunavajo ln plačujejo na območju občine Ljubljana-Siška
17 Odredba o višini pavšalne odškodnin® zn umetno osemenjevanje občine Ljubljana-Šiška