n p ,? rt yy -j 'W •-.* motns oj®f tKDzmm V'/"S s V tl V naravi cvetje se tudi. Gospoda, ki je vstal, slavit; zvonovi ga pozdravljajo? , veliko noč naznanjajo. Velika noč, pozdravljena, skrivnostni praznik upanj a! Gospod je 'vstal* -Gospod živi, z njim torno vstali' tudi mi*., Končana je trpljenja p°t, - ljubezen nam deli Gospod, ki se za nas je darr.val in tretji dan iz groba vstal. Gospod je poveličan^spet, ki s križem je odrešil svet? kot sonce rane mu žare, trpečim upanje dele. Velika noč, kristjani, je, v Gospodu veselimo sej vsa zemlja je odrešena ’ s krvjo nedolžno Jagnjeta, ?f. i & Gospodu, ki med nami je, prepevaj, duša, hvalnice, raluj velike se noči in. zmage Kralja milosti 1 Štev, 15,, ■ ' — " Let« III. marca 191-8 ZmOMVNI ZVELK Sveta Cerkev spet radostno prepevaš Resnično ge vstal Gospod, aleluja, Duše so polne vo= likonočnega veselja. Neiz= črpen vir tega veselja ge skrivnost J e ^ zusovega v st a= j e n j a, skrivnost nje = gove zmage nad satanom, smrt j o in grehom, Jezus živi in ne umrje več, to je resnica, ki budi v ver= nih srcih upanje v večno zmago. Poveličani, zmago= slavni Kristus jo neskon= čna tolažba naših, v be= gunsko^bridkost potoplje= nih duš. Zate pozdravljen na Velika noč, praznik na= še tolažbe, našega krščan= skega upanja in veselja 1 1. Ionižan i ie_do_s*\rti na križu. V velikem tednu smo gledali Kristusa* zani= čevanega, zasramovanega, vsega ranjenega, bičanega, s trnjem krona= nega, na križ pribitega, mrtvega na križu, v grob položenega. Ni bilo na njem človeške podobe, miline in lepote. Poteptali so ga kakor črva. Imeli so ga za izvržek človeštva, za osebo, ki je vred= na le posmeha, preziranja, smrti, Kristus se je p o nižal in je bil pokoren do smrti, smrti na križu (Pip 2,8). To nerazumljivo Jezusovo izničenje in ponižanje pa je bilo začetek njegovega zmagoslavja in poveličanj a. Ker je bil pokoren do smrti na križu, ga je M Bog povišal in mu dal ime, ki je čez vsa imena, da se v imenu Jezusovem pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo** (2,9.10). N a križu se je začel:' Kri= stusovo poveličanje, nadaljevalo se je v pred peklu, pri pravičnih stare zaveze, na zemlji se nadaljuje od trenutka - vntajenja, na veke bo pa trajal- v nebesih. Pot Kristusov e= ga zmagoslavja je vodila s križa v predpekel, potem do vstajenja, do vnebohoda in poveličanja' pri Očetu v nebesih. Po smrti na križu je šla Jezusova duša v p r e d p e = k e 1, Tam je ostala do vstajenja. Vsem pravičnim v piedpeklu je prinesla večno blaženstvo gledanja Boga in jim razodela svoje veli= castvo. Da j« Kristus šel v predpekel, je verska resnica, izražena v apostolski veri in mašni veroizpovedi. Tudi sveto pismo n«ve zaveze jo povdarja. Sv. Peter piše v svojem prvem listu, da je Kristus, "usmrten po telesu, pa oživljen po duhu, šel o z nanit tudi štev« 13*i Leto III, - 3 - 28« marca 1948, duhovom v ječi - dušam pravičnih v predpeklu •- odrešenje. (Prim.1 Pet 3,19). V apostolskih delih govori Kristus po prerokih o sebi* "Mo= je duše ne boš pustil pod zemljo v predpeklu in svojemu svetniku ne boš dal trohneti"• (Apd, 2,27). Sv. Pavel pravi, da je Kristus, preden je šel v nebesa, poprej šel v nižine zemlje - to je v pred« pekel. Tako uči tudi ustno izročilo, __Txejbjj±__d.a.n.__od_mi;Tt v ±li__v sha.1^ ;r' naj trdne j si_ _ _ nauka’. 71 Ge pa Kristus ni vstal , tudi__ vaša vera** (1 Kor ' 15 , 14 '), Vstajenje Gospodovo je temel jna^resnica^n aše svete vere, dokaz Kristusovega božsnstva"In’resničnosti njegovega ' -1 e ^ pr a zno naše o z nanj e v an.j e . praz na klice’ sv j, Pavel. Gospodovo vstajenje je hovrsitejv'Tn kr ona odrešilne,..a dela. Z vstajenjem je Kristus pridobil'popolno* zmago nad satanom in grehom. Sv, Pav el pravi, da je Kristus"vstal zaradi našega opravičenja" - našega odrešenja prazna vaša vera, se ste v sta« boš s T krivoverci od nekdaj tajili. Kaj večji nasprotniki t$ resnice pogani današnje dobe. Na vse načine se trudijo, da bi vero v našega opravičenja (Rim 4,25). "Ako pa Kristus ni vstal, je v gre hih", govori sv, Pavel (1 Kor 15,17). Vera v Kristusovo j en je~ je' tudi poroštvo našega zveličanja. Sv. Pavel uči? "Če svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in bdš v svojem srcu ve« roval, da ga je Bog obudil od mrtvih, bos zveličan ' 11 (Rim 10,9).- Zato pojemo v veliki noči: Odrešeni smo vsi pogube, otroci večne smo obljube. Aleluja. Ker je Kristus začetek, prvorojenec iz krtvih, ker je prvi vstal od mrtvih, nam je njegovo vstajenje poroštv^, da bomo tudi mi poveličani vstali. Vstal je Kristus, aleluja, vstaji bomo tudi mi. Resnico, da je Kristus z lastno močjo sak sebe obudil, dušo spet s telesom združil in poveličan vstal iz zaprtega groba, so so hudi Kri« ^ stusovo vstajenje zatrli v vernih srcih. Toda, zastonj se trudijo, Dolci ek bo Kristusove. Cerkev na zemlji, bo v srcih katoličanov tu« di vera: Vstal je Kristus , v stali bomo tud i m i, vera \ vstajenje Kristhsa in tudi v"'v staj en je vseh Tjudi. \ , Pred več leti je stal Lunačarski brezbožni rtrski prosvet« ni minister, na govorniškem odru. Velika množica ljudi '^a je poslu« šala. Na vse načine je napadal krščanstvo. Imenoval ga le zastarelo vero, strup za ljudstvo, izrodek bolne človeške domišljije. Množi« ca je molčala. Ko je končal svoj govor, je bil prepričanj da je zma¬ gal. Toda zmotil se je. Med poslušalci je bil mlad duhovnik« Po go« voru prosi za besedo. Luna Čar s ni mu dovoli, toda govoriti Imie samo pet minut. Toda junaški duhovnik m potreboval niti pet rniript, da je brezbožniku dokazal, da vere v Kristusovo vstajenje, v ljudstvu ne bo ubil. Stopil je na govorniški oder in zaklical veliki knoži« ci ljudi Velikonočni pozdrav: "Kristus je vstal!" Množica navduše« no odgovori: "Zares je vstal!" - Lunačarski se je razočaran n#d stranil. _ \ x - Resnično je vstal Gos pod, aleluja! 0 vstajenju Gospodovem poročajo vsi evangelist i. Vsi pripovedujejo, da je bil grob zaprt s kamnom, žapecaten m zavarovan s stražo rimskih vojakov, Ta.jrob je bil zjutraj tretjega dne po Jezusovi smrti pra ze n . To so videli žene, ki so šle k grobu, .apostola Peter in J a nez In Mari ja Magda« Tena. Tudi Jezusovi s ovražniki so morali to priznati, rr azen gr ob~^ ^ je”prvi doka z Jezusovega v sTajen ja. Gospodovo vstajenje dokazuje« jo tudi ‘Jež u s o ca “prikaz o v ann a po vstajenju. Prikazoval se je na prostem in*v zaprtih 'prostorih, posameznim ljudem in množicam in oh vsakem dnevnem času. Apostoli niso z njim samo govorili, ampak so z njim tudi jedli in se ga dotikali. "Neverni" apostol Tomaž množico o< Štev* 13*/.Leto III.. - 4 ~ 28, marca 1948, 'je potem, ko se je z lastno, roko’ dotaknil Jezusa', vzklikni ir "Moj Gospod in moj Peg!" Resnico Jezusovega vstajenja dokazuje .tudi sv^ P avel v prvem pismu Ko rine anom o 0 tej 'resnici govore velik ojboč ni" zvonovi, p rocesij e, pesm i, govori vsa na rava in petje ptic”, govore tudi* naSe duše, polne velikonočnega veUeljhV Upajmo, veselimo sel- Kristus je vstal, Pozdravljena,-' Kalvarija, svetišče velike skrivnosti, kjer V neizmerni jo bridkosti trpel Odrešenik svetal Pozdravljena, Kalvarija, oltar ljubezni najčistejše, daritve, žrtve nag svetejše - ■ br e zmade žne ga Jagri j eta I Pozdravljena, Kalvarija, ki si Gospodov križ nosila njegovo Kri presveto pila, smrt najstrašnejšo gledala! Pozdravljena, Kalvarija! Na tebi'je Marija stala, ko nam. je Sina darovala,' ki je premagal satana,' Po zdrav1j ena, Kalvarija, ti sveta.gora odrešenja, studenec večnega življenja, pozdravljena, pozdravljena! TOM m OppCB Med najbolj pomenljivimi dogodki v zgodovini človeštva je prazen grob, iz katerega je na velikonočno jutro vstal od ljudi u= mor jeni Sin božji, ... Strašen je pogled na ta prazen grob za človeka, ki na sve= tu- ubija in pokopava vse, kar. je lepega, dobrega in plemenit ega, v so ljubezen in pravico in hoče rad tem grobom postaviti na prestol grozoto brezobzirne sebičnosti,. ki hoče poteptati in pomandrati vse, kar je kakor.koli na poti njenim koristim in^užitkom. la pra* zen grob velikonočnega jutra pa glasno oznanja večno.resnic®, .da je možno ubiti in pokopati na svetu dobroto, ljubezen in pravico le.za nekaj. časa. Potem pa še"v bujnejši lepoti in moči vstane in pusti grob prazen in odprt, da vsak kdor ga-vidi, sliši iz njega, glasno obsodbo krivice in zmagoslavno pesem pravice in nesebične dobrote. ■ Nad vse bodrilen.in osrčujoč ga je pogled na prazen grob . za vse, katerih vera v- zmage pravice in dobrote - je bila poteptana, Radi pravice so bili morjeni ih .pregahjani, radi dobrote ih^ljubezni sovraženi ih smeš eni, radi vere . v.,..večno lepoto in,dobroto tlačeni in v molk prisiljeni. Vse, o čemer so verovali, da in svet ^odreši« lo in osrečilo, je' hudobni svet položil v grob... ga zapečatil^in še stražo pred gr.oh postavil, da zagotovo ne bi moglo 'nikoli, več .iz groba. Pa se je zgodilo tisto., časom? ^niso priida^o/ajijm,. toda j, k*. so na - 5 - 03 uev« 13«, Leto III. 28» marca 194-8. so najmanj pričakovali. Kako majhna je moč človeške zlobe, krivice in sovraštva nasproti vsemogočnosti večne dobrote, pravice in ljubezni. Ko pride trenutek, od večnosti Zapisan od božje previdnosti, ndlete pečati, se zgrudi na tla straža in grob se na široko odpre. Peklenska zlo¬ ba in krivica in^sovraštvo, vse je premagano in uničeno v hipu, ko meni/la je zmagalo za večne čase, Grob se odpre in iz njega vstane prenovljeno in poživljeno, kar je bilo pokopano* Ne bodimo obupani, malodušni, Naj le pokopujejo in zapira^ jo v grob pravico, ljubezen,^dobroto, lepoto. Naj le pečatijo ta grob z vso silo človeških moči. Naj le postavljajo straže-. Od vekov 1 sem je pri Bogu določeno, kdaj pride čas, ko se bo grob odprl v zmago dobrega, nihče tega ne bo preprečil. Kristus je vstal, Kristus je vstal, premagal.j. smrt in pekel končal. NM /k Vil Tudi letos praznovali bomo mi 'Veliko noč, se vstajenja radovali kot smo- se doma nekoč. Vsi lepo udeležili bomo se procesije in Zveličarja molili, ki pekel premagal je. Z nami bodo tudi ptiee pele Jezusu po-zdrav, radovale se resnice« Jezus je od mrtvih vstal. In narava bo trosila cvetja v slavo Jezusu, z nami vdano bo prosila, naj človeštvu da miru, K mizi po barakah sedli bomo kot nekoč doma, svoj begunski **žegen” jedli polni sreče, upanja. Aleluja! bomo peli, vstal iz groba je Gospod, križ Zveličarjev objeli, ki k vstajenju kaže pot. 25. marca obhajamo spomin skrivnosti učlovečenja Sinu božjega in ko je Marija postala mati Odrešenikova, Marija vsa sveta in pravična se je od tistega dne še globlje pogrezala v svojega Boga, Njene kreposti so se stopnjevale do junaštva. Cenila je čas in delo ? saj sta, ki oblikujeta življenje. Od dneva, ko je postala mati božja, je podvojila delo, pripravljala je dom za Sina in Jožefa. Jezus si je izbral za zemsko bivališče domače, tiho in skromno ognjišče v okrilju matere - gospodinje in skrbnega xedni= ka ~ delavca, . Marija.se je pripravljala na veliko, sveto in težko dol= žnost matere v združenju z Bogom- z delom, s premagovanjem, veseljem in žrtvujočo ljubeznijo. Poveličala je Stvarnika, a prosila in moli= la je za moč, da zmore težko dolžnost. Matere I Velika, vzvišena, sveta in težka je vaša dolžnost, Mate = rinski klic je umetniški in svečeniški poklic. Kipar oblikuje mrtve skale ? pisatelj upodablja misel, ki se zgublja s knjigo, mati pa redi in oblikuje otroka, ki je krona stvarstva in dedič nebeškega skraljestva, vrednost in dragocenost nad vse mrtve umetnine. Štev. 13., Leto III. Mati je kot svečai gori, da sveti svojim, se izžareva in odmira sebi, da žive njeni, da-je lepo in dobro otrokom. Mati je njiva, v katero prmikne mlada otroška duša,kjer se navzame in prisvoji vsega materinega bistva, njenih navad, nje= nega mišljenja, čustvovanja in hotenja. Mati! Otrok je tvoja slika mladosti in vsebina tvojih lastnosti« Mati je, ki odgrinja in odgrne zaveso in pokaže otroški duši vrednote in pot smotrnega življenja, ona mu prva najjasneje vtisne podobo Stvarnika in njegove postave v dovzetno dušo. .Ona je, ki ga poučuješ "To je lepo, smešj to žali Boga in ponižuje do« stojanstvo^človeka - ne smeš 5 *! Mati polaga temelj poznejšemu otro= kovemu značaju, od katerega je odvisna njegova sreča ali nesreča, ker materij je dana moč, da najučinkoviteje vzgaja otroka. Ce je človeku'kdo drag, .mu je mati, če koga posnema, po= snema mater in če koga upošteva, upošteva mater. Matere! Velika, sveta’in odgovorna je vaša dolžnost. Ve podpišete usodo otrok. Ve ste, ki rodite otroka za nebesa ali - pekel. Velike in vzvišene ste, ko vestno vršite svojo dolžnost* a gorje vam, če ob vas postane otrok nepošten in pogubljen! Matere 3 Vaše delo bodi blagoslovljeno, da vzrastejo otro¬ ci v pravične može in krepostne žene, v.krepke in zanesljive te= melje naroda, da po vaših otrocih raste kraljestvo božje, vam pa plačilo zaslužne svečenice! Mati Marija je vaš vzor*, ko pričakujete otroka, naj vam je svetovalka pri vzgoji in trpljenju vašega poklica. Marsikatera žena je pozabila na sladko-težko in edgovor= no dolžnost ~ in danes jo preganjašnervoza, plaho skovikanje sove in gloda jo črv... Domovi postajajo mrzli in mrtvi, ker— manjka otrok. Žene! De posegajte v Stvarnikove račune. Bela kuga pred= vsem ugonablja vas in vaš dušni mir, vam-jemlje sonce zakona, bla= goslovljeno starost in srečno večnost. Kjer je prostora za dva,se= di lahko š§ trenji, peti... Bog ne zapusti svojih stvari. Žene, dajte Slovencem zdravih mož in krepkih žen, domo= . vom stebre, nebesom pa - svetnike! To je krepsst ljubezni do Boga. če ni te, je vse drugo brez pomena. Ta bo tudi v večnosti; ostala. Vere ne bo, ker bomo že. gledali Boga, upanja ne, ker ga bomo že uživali, ljubezen bo pa; ostala. Kako naj do čim bolj popolne stopnje te kreposti pride= mo? Boga ne vidimo, smo tako hekam strti in prazni, da kar nobene toplote ne občutimo. Jezus sam je povedal, kakšna mora biti ta lju* bežen, “ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem in vso dušo in vso močjo in vsem mišljenjem.*' Kaj naj vse te besede pomenijo? Ali bo samo obilica besed? De, Jezus ni nobene besede povedal brez pome= na. 2 vse m srcem. Da kaj je navezano človeško srce? Da dobroto,^na lepoto, na""Čutne užitke telesa in na vse tisto, ki je^vir teh užit= kov. Vse to naj mora biti Bog. Zato pa je treba razmišljanja, ne= preslanega potapljanja v božje neskončne lastnosti i v neskončno lepoto, dobroto, v to, da bomo to lepoto in dobroto enkrat v neza= sluteni veličini uživali brez konca in brez mej. Kdor se z ,razmiš= Ijanjem poglablja v to, je že v tem življenju v gotovi meri tega deležen, Samo • razmišljajmo-, kaj je ..Bog že storil, kako Dje« © n - 6 - 28, marca 1948, Štev« 13., Leto III - 7 - 28. marca 1948. gova lepota, dobrota, modrost odseva v -stvarstvu. Z vso dušo * Dvo= je zmožnosti ima človeška duša. Razum in prosto voljo. Tudi to dvoje mora biti popolnoma usmerjeno v Boga. Razum mora poskušati, da se dvigne čim bolj nad stvarstvo do Boga. Da skuša res spoznati, da je Bog najpopolnejša dobrota in užitek. In sicer ne kaka dobro= ta nekje zunaj nas, ki nam je nedosegljiva, za nas brezpomembna, ampak dobrota in popolnost, ki je prav meni namenjena. Ne najboljša mati, ne oče, ne prijatelj, dobrotnik, ne najdražja oseba, ne do= sega niti kapljico dobrote božje,, pazim se mora ukloniti tudi tara, kjer tega ne more dojeti in verjeti, da je vse, tudi najtežja dar dobrote božje. Volja bo šla za razumom in se tega uklenila, Ce bo razum spoznal, da je vse dobro in- lepo na svetu le prevara,^se bo volja oklenila prave dobrote in lepote, ki je Bog. Z.vso močjo , Vse svoje telesne in dušne moči bomo posvetili BoguTn temu, da svojega Boga dosežemo, Na- ; a vsakdanja dela, poklicna, stanovska, redna in izredna bodo vsa usmerjena v čast božjo in dosego Boga sa= mega. To ljubezen praktično pokažemo s tem, da smo pripravljen ni raje storiti in pretrpeti vse, kot Boga le z malenkostjo razžali= ti. Pripravijeiii moramo bitistoriti vse, tudi to,kar Bog le želi in svetuje,ne dl bi strogo ukazal. Ni pa še znamenje pomanjkanja ljubezni do Boga, če člo= vek tega čustveno ne. čuti. So časi duhovne suše, ko se človek čuti pustega^ praznega, . zapuščenega} ko misli-, da ni v njem nobene to= tlote za Boga* Oustva nii Ljubezen do Boga pa je lahka prav tedaj najiskrenejša, in nhjmočnejšat Mnogo, velikih svetnikov je moralo dolgo tipeti tako duhovno sušo. Ljubezen pa se prav v takem trplje= nju preizkuša in očiščuje. Kljub vsemu čustvu in lepim besedam pa kaže, da nima lju= bežni do Boga, kdor ne kaže ljubezni do bližnjega. Ta je preizkus^ ni kamen za pravo ljubezen do Boga. ‘'Kdor pravi, ca ljubi Boga,pa ne ljubi svojega bližnjega, je lažnik in vara sam sebe , 0 pravi sv. Janez Evangelist. Ta ljubezen se mora kazati na tele načine* Ljubezen v mislih. Da mislim o vsakem človeku le tisto, kar je na njem dobre--= ga. Ne bodimo v zadregi. Nik'gar ni na svetu, ki ne bi imel^na sebi kake dobre lastnosti* Da presojam vsa dejanja vsakega človeka na dobro. Nikoli nikomur no podtikajmo slabih namenov. Da mu pri= voščim in želim vse dobro, zlasti rast v dobrem in večno zveliča= nje. Da govorim o človeku le to, kar o njem vem dobrega. Da mu tudi v dejanju skušam vedno koristiti. Da potrpim z napakami, tudi s krivico, da vračam hude z dobrim, da skušam povsod dejansko ali vsaj z besedo pomagati. Da se izognem v največji obzirnosti vsemu, kar drugega moti, spraevlja v slabo voljo, mu škoduje. Da skušam reševati vsako še tako ijzgubljeno in do mene tudi sovražno^dušo. Sc pa tu izjeme, Napako drugega moram povedati, če je treba preprečiti slab zgled ali škodo drugega.^Krivice^ne smem za=, molčati, če bo krivičnik potem še slabši, ali če je v škodo sploš= nesti, ker pada čut za pravico, V taborišču, v tako tesni skupnosti imamo dragocene prili= ko za vajo v ljubezni dc bližnjega. Ljubezen do Boga je omrznila. Bog nam daje tu prilike, da jo poživimo in to zlasti v ljubezni do bližnjega. Ne opustimo te prilike J Kako je z mojo ljubeznijo do Boga? Ni težko' odgovoriti. Premisli le svoj odnos do bližnjega. Kako o drugih misliš, kako jih presojaš, kakšen si do njih pri vsakdanjem življenju, koliko pomagaš, koliko se trudiš za njih duše, koliko imaš obzirnosti, Na to daj sebi_iskren odgovor, pa boš vedel, koliko je v tebi lju= bežni do Boga.Ce ni ljubezni do bližnjega, je tudi ljubezen do Boga 8 — Štev, 13., Leto III. 28, marca 1948, Boga. le ponarejena in zlagana* v *.Skušajmo potom ljubezni do bližnjega rasti v ljubezni do Ce se bomo do te priborili, bomo imeli vse. Moj Bog, ljubim te.nad.-vse, ker si 'neskončno popoln in vse ljubezni vreden. . . V ssif iMjuirh )ii#| ho,? 1 '!/ Ir $$ Li _ r: .KRISTUS V C E R K V Lep jepprizor, ko pri slo=' vesni božični maši vsi duhovniki po= kleknejo' na oltarne stopnice -in- glo= boko sklonjeni poslušajo .pevce, ki opevajo skrivnost, da se je Sog.dru-. ga božja oseba, učlovečila po Svetem Duhu v telesu Device Marije in' je bila rojena svetur Res, to je skrivnost,pred katero se mora globoko skloniti ves , človeški rod in vse stvarstvo,Nik* dar v človeški zgodovini vsega.stvar¬ stva se ni in se ne bo moglo zgoditi' kaj večjega. c n. ■ ■ ' - r r Beg je postal človek Jezus Kristus, V tej skrivnosti je zače= tek mišijonskega dela. Kristus je prvi misijonar, ki ga je poslal: na zemljo Bog Oče. Kot človek naj živi med ljudmi,- oznani naj jim evangelij odrešenja, trpi naj zanje in umrje«, To je Očetova volja in tak® se je zgodilo, - . , Vemo, kaj je bil nam-en , Kristusovega poslanstva. Pij XII. ga v okrožnici o Kristusovem skrivnost^ nem telesu kratko povzema v,besede5 "Bog je svet tako.ljubil^ da je dal svojega edinorojenega Bina (Jan p, 16), in Sin'Večnega^Očeta si je v • prav .isti božji ljubezni-priv zel človeško -naravo iz Adamovega potom= stva toda bre.zgresno in brez .vsake= ga madeža, da .bi se iz novega nebe= škega Adama razlila milost Svetega Duha v -vse otroke prvega Adama«, Ti so zaradi greha prvega človeka izgu= bili božje posinovijonje? 'po a-'!«-ve¬ čeri. božji Besedi pa S9 -p o sta. 11 po mesu bratje edinoroj ene ga Sina in prejeli pravice, un postanojc otroci božji (Jan i, 12) 0 In tako je Jezus ■ Kristus viseč na križ tj, ne le popra= vil krivice, storjene nebeškemu -Q= če tu, ampak je nam, svojim krvnim sorodnikom .zaslužil tudi . ne iz r ekl j L - v o obilnonb milosti P* L,Lenček G.M. s MISIJONSKO ZALEDJE .Pomnožiti •--—— tudi' molitve. Toda - Bog je, ki'rast daje... Ako Gospod ne zida hiše, zaman se trudijo /misijonarji/, ki jo zidajo,.. pravi šteto pismo. - ■ Vsa ta'pomnožena armada ■ misijonskih delavcev in vsa ta na novo spletena, 'po Vsem sve= tu /misijonskem/ na gosto' raz= predena mreža misijonskih u= stanov bi ne rodila pravih sa= dcv .brez izdatnega božjega blag® slov a J. Božji-blagoslov pa je treba izmoliti, izžrtv®va= ti. Zato je nujno-potrebno tu= di molitve pomtinžiti stokrat^ no« v dvojnem smislu; več duš naj bi molilo in se žrtvovalo In več naj bi molile in žrtvo= vale«. Ali bi zmogli katoličani več molitve, več žrtve za misL= jone? Spet vzemimo za'primer sebe,--svoj narod. Ali bi mod- gli mi danes- kaj več moliti za • mi si j one t -."Kdaj, kdaj nam je . '■'^"'oT.Boga ponujan večji ke= ,bi lih : kdt ■Ui . i . ■J.-. DO J. ponujan večji. ;ljenja, da ga pijemo, in j‘h Pijmo iz njega vsi. .o.vek toliko laž je ,-. t «.im - zaveda, da'mu j e,Bo g edino: in vse. In Maj srn® se •mogli '-mi -Slovenci tega bolj zavedati kot danes, k®-nimamo drugega prijatelja kot Boga in se edino nanj moremo zanesti in opretiv In^če pomislimo še na mnoge, najboljše izmed nas, ki živo po be Q.'u. i. \o 3.0.1 ni . j) £ morajo ti v r nesti tem bol kr al jest v a - in čim manj '-jim 'trehna _.sis:fb _ gunskih taboriščih >Gtev. 13«, Leto III, - 9 28, marca 1948, Bog Je z učlovečenjem po= stal nam brat po mesu, da bi mi po¬ stali njemu bratje po božjem živ'lje= nju. Kdaj bo mogel človeški duh raz= misliti veličino te skrivnosti rn ljubezni! (Dalje) jidPO_misiJonarJev ... bratov in mi= sijonskih sester Je v prvih dveh povojnih letih 1945- 1946, poslala na misijonsko fronto Belgija. Cn 01 d; (Nadaljevanje) Jedli in s čim se bodo oblekli? - Ali bi zmogli Slovenci več žrtve za misijone ? Pijmo iz ke= liha vsi, pro nostra et totius mundi salute - j za naše in vse = ga sveta zveličanje, vdano sr= kajmc kapljico za kapljico in ne naveličajmo se, v zavesti, , da Je naše vdano prenašanje trpljenja velesila, ki prema= ga svet - tudi velesila, ki pre= naga težave delavcev misijonske= ga sveta. V petek popoldne, malo pred tretjo ure Je prišel k bolni= ku na obisk^gospod župnik Janez, S smehljajem na ustnicah ga Je sprejel Blaž. Judita Je prinesla stol in gospod župnik se Je vsedel tako, da Je gledal Blažu v obraz« V cerkvi Je zazvonilo tri. Gospod župnik Je vstal in polglasno odmolil v čast trplje= nju Gospodovemu. Blaž Je sklenil roke in zrl v podobo Križanega na steni. Ko Je gospod župnik končal in se zopet vsedel nazaj poleg Blaža, Je Blaž poltiho zaprosil: “Gospod župnik, bi lahko opravil dolgo spoved. Rad bi u- redil vse'račune za vsak slučaj. Saj vidite, pešam kot lučka tam gori ob Kristu”. Gospod župnik Je bil takoj pripravljen. Tako dobro Blaž v vsem svojem življ-enju še ni bil priprav= IJen na spoved. Kakor Jagode na rožnem vencu Je imel nanizane svoje grehe in napake cd prvega dne, ko se Je zavedal pa do danes. Nič ni olepšaval, nič prikrival, povedal vse in pri vsakem večje:, prestopku -ponižno pogledal na podobo Križanega in ga ponovno prosil odpuščanja.-, ”Ego te absolvo,, c ,f Je gospod župnik Janez odvezal starega organista Blaža vseh njegovih grehov, Predno Je gospod odšel, se Je sklonil k bolniku in mu pc= šepetal: “Jutri zjutraj ob sedmih pridem z Naj svete J Šim 1 ', Hvaležno je pokimal bolnik. Pedala sta si roki in gospod .je tiho odšel. Ko je čez čas zopet vstopila Judita in se sklonila nad svojim dragim očetom in ga vprašala česa potrebuje, ji je ta tiho zašepetal: “Glej, Judita, kako se bom lepo pripravil za odhod iz tega sveta. Pravkar sem opravil dolgo spoved, jutri zjutraj pride gospod župnik z Naj svete j Šim; sedaj imam pa še prošnjo do tebe, lju= ba moja Judita”, “Kar reci, očka! Vsako tvojo željo bon vestno izpolnila”. “Bodi tako prijazna in stopi ob priliki k Cvelbarjevim in prosi gospoda, ki sedaj mesto mene vadi cerkveno petje, da povabi za nedeljo popoldne vse pevce k meni. Veš Judita, rad bi jih še en¬ krat videl; rad'bi se poslovil od njih; rad bi jih prosil odpuščanja. Tu sedaj še lahko popravim,. ako sem storil komu kako krivico, z drugega sveta je pa težko poravnavaui take stvari.” 10 - 28« marca 1948. Štev. 1-3. 5 Leto III.