QlS&cm v7Vand ^Jruduco.., No. 103 1 Ameriška Domovi m AMERICAN IN tPlMT ^ ^ «^Vo!uI?™IHIBI*™,1B*afflBailB*BBBSailS[ FORCiGN in lanouaoc onlv National and International Circulation morning ncwspaMA CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 26, 1959 ŠTEV. LVIII.—VOL. LVIIL AMCRICAN IN tPlMT FORClGN IN LANGUAGC ONLV National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 26, 1959 ■ tLOVCNIANl MORNING NiWSFAFGR STEV. LVm.-VOL. LVin. Gen. Kasem naslopii javno proti rdečim! Novi grobovi Anton Sega Po dolgi bolezni je umrl 94 let ___ bstari vdovec Anton Sega, ki je Predsednik vlade Iraka je ja- živel Pri hčeri na 448 E-cvno obsodil Komunistično Et- Zapustil je hčer Jennie partijo, ker se ne mara Stimac, vnuka Walterja Stimac vkleniti njegovi “želji” preneha obstojati kot mostojna organizacija. jn in vnukinjo Mildred Jerse, pet sa. pravnukov in več drugih sorod-j nikov. Rojen je bil v Avstriji, ' od koder je prišel pred 60 leti. ^ AGDAD, Irak. Narodna pogreb bo iz Zelotovega pogreb, ^ocialistična stranka se je raz- Zavoda na E. 152. St. jutri zj. ob “•a na željo gen. Kasema in po- g.45 v Cerkev Marije Vnebovze-2vala tudi ostale politične orga-|te ob 9.30) nat0 na Kalvarijo, hizacije, naj slede njenemu zgle- ; p0k0jni je bil član HBZ. Na t,u- Ta stranka je imela večino v vladi, čeprav y javnosti še da-N-ko ne predstavlja kake večje Politične sile. Lrugih večjih javnih političnih organizacij dejansko ni, od-^£r je Kasem uničil organizacijo Naserju naklonjenih naciona-nstov po uporu v Mosulu. Ko-*Punistična partija je zahtevo Nasema gladko odklonila in izja-! terbury," Conn. Na 'ha, da bo prenehala svojo kam-1 Panjo Za sprejem v vlado. Gen. Kasem je dejal v razgo-°tu s časnikarji na tiskovni konferenci, da bodo tisti, ki bodo s° dalje ovirali delo vlade “sma-1rani za zarotnike proti vladi.” Kasemov nastop proti komu-histom smatrajo za znak padanja Njihovega vpliva in za neuspeh Njihove kampanje za polastitev °olasti. Vsekakor je po mnenju opazovalcev treba počakati na-a'jnega razvoja, predno je mo-koče trditi, da bi bila komunisti-lria borba za prevzem oblasti do-'°nčno izgubljena. mrtvaški oder bo položen danes ob dveh pop. Dr. Joseph N. Simnns V Mt. Sinai bolnišnici je umrl včeraj 80 let stari dr. Joseph N. Simans, očesni zdravnik na E. 79. St. blizu St. Clair Ave. Stanoval je na 799 E. 88. St. Bil je po rojstvu Litvanec. Zapustil je | nečakinjo K. Yenkellunas v Wa- ---- — 't- mrtvaškem odru bo jutri zvečer po sedmi uri. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavod,1 na E. 62. St. v petek ob dveh pop. na Knoll-v/ood pokopališče. Louis Zupančič Danes zjutraj je umrl v Mary-mount bolnišnici 66 let stari Louis Zupančič, soprog Ane, z 5159 Stanley Ave., Maple Heights. Pogreb ima v oskrbi Ferfolia pogreb, zavod. Podrobnosti jutri. Mary Tometich Pogreb pok. Mary Tometich s 3441 W. 123. St. bo jutri ob 8:15 nepričakovana posle- jKadar politični nasprot-dka ženev. konference j ni^0RKia ‘"““‘zL ~ ameriških gospodarskih vodite- Francija in Egipt se domleni- Ijev je povabila na skupno se-prva ne bo vec obo- jo demokratskega prvaka Bu-roževaia Izraela, drug pa tlerja in repuiblikanskaga sena-bo . ustavil dobavo orožja torja Mortona, ki dejansko vo-alžirskim upornikom. Jdita vsak svojo stranko, da bi PARIZ, Fr. - Kot je znano, ’zvedela od njih’ kakšni naJ bo' se udeležuje ženevske konferen- do odnosi med Politiko in g0* ce tudi francoski zunanji mini-. sPodarstvom' ster. Ta se je ob tej priliki se-1 0ba Povabljenca sta se od-etal na tihem z Naserjevim za- zvala Povabllu in skušala na stopnikom in se menda z njim seP ^^ijati iste misli: podjet-dogovoril, da Francija ne bo več niki naj se osebno briga.i° za P°;: PICUU' dobavljala orožja egiptovskemu j btiko in naj nagovarjajo tudi sovražniku Izraelu, ako bo Egipt sv°je uslužbence in delavce, naj jenjal podpirati alžirske uporni- se udeležujejo političnega Živke. iljeuj3- Oba sta tddila, da pod- Sluhi o teh pogajanjih so se ietniki ne dela.i° Prav- ako se raznesli tudi po Alžiriji v taki meni.i0 za poetiko samo takrat, obliki, kot da bi šlo za pogajanja kadar Kongres sklepa o davkih, med De Gaullom in uporniki, in , omejitvah gospodarske svobo-spravili radikalne elemente de dd‘ Veselila sta se, da sta med francoskimi priseljenci v hudo jezo. Začeli so zopet gro-:seboi pohvalita. Veselje je žiti De Gaullovemu režimu, da ' zurnljivo: letos ni nobenih več-bodo prešli v odkrito borbo pi:oti iib volitev. Toda, kako se bosta VIS0K0S0LCI SO PRIREDILI DEMONSTRACIJE V ZAGREBU Po poročilu z Dunaja so visokošolci v Zagrebu priredili hude demonstracije, pri katerih je prišlo do spopada s policijo. En policaj je bil mrtav, okoli 30 oseb pa je bilo ranjenih. — Demonstranti so klicali: “Živel Tito, živel Bakarič, lačni smo in hočemo kruha!” I Iz Clevelanda in okolice Komunisti ne poznajo ffteje v propagandi na ženevski konferenci ŽENEVA, Šv. — Zdi se, da se . 0rT1unistom zelo mudi, da bi Zrabili ženevsko konferenco do in napada osebno voditelja Padno - nemške delegacije v v^i obliki, da je zapadno-nem-^ a delegacija opozorila na ta-0 Počenjanje švicarsko policijo. Glasba m pogovori s po- . močio Lune. MANCHESTER, Vel. Brit. -^antskemu Jodrell Bank ra-je e*esk<>Pu se ie Posrečilo, da v Usmeril glasbene in besedne °ve rfa Luno na tak način, da ^ se vrnili na zemljo in sicer v s, y° ]e prvi slučaj, da je Luna v zda z uspehom kot radio-pre-ba?tla postaja. Strokovnjaki u-'j0’ da bo ta poskus imel poča-Udi velik praktičen pomen. i^OUPV Vremensh prerok pravi: ^ bla^no, toplo in soparno. per^st dež/ja. Najvišja tem- njemu. Francoskim ekstremistom je že sredi maja odločno odgovoril generalni guverner De-louvrier; sedaj je pa vojaška uprava poklicala k sebi 17 voditeljev najbolj glasnih nezadovoljnežev in jim kratkomalo rekla, naj bodo tiho. Kar je bilo študentov med njimi, jim je bilo rečeno, da jih bodo vtaknili v vojaško suknjo, ako ne bodo mirovali, ostale bo pa vojaška policija deportirala, gledala 1. 1960? Švicarski brivci v Ženevi razočarani! ŽENEVA, šv. — švicarska policija ima nalogo, da skrbi za varnost tujih diplomatov, kar ni ravno lahka naloga. Policija mora med drugim tudi izbrati brivce, ki naj brijejo ip strižejo diplomate. Za sedanjo konferen-so je izbrala dva, ki odgovarja- večkrat našla priliko, da se med ! i>ostajala iz dneva v dan slabša. ra_ Primanjkovalo je kruha, mesa in maščob. Dijaštvu je bilo nekega dne to preveč in visokošol-či so se zbrali v Frankopanski ulici v povorki in glasno vzklikali: ‘‘Živel Tito, živel Bakarič, lačni smo in hočemo kruha!” Zastopstvo študentov je nato odšlo k predsedniku hrvaške republike Bakariču, ki pa jih ni hotel sprejeti. Sprejel jih je končno župan Harijevic. Ta jih je skušal pomiriti in jih pozval naj se vrnejo domov in ne vpri- GOR1CA, It. — Tukajšnji “Katoliški glas” je prinesel 21. maja z Dunaja poročilo o hudih demonstracijah v Za-Nad 3,000 visokošolcev se je zbralo na krgu pred mestno hišo in zahtevalo izboljšanje hrane v dijaških kuhinjah. Ko se demonstranti niso marali na poziv mirno raziti, dokler jim oblasti ne bi obljubile izpolnitev zahteve, jih je policija skušala razgnati. Pri tem je prišlo do hudih spopadov, med katerimi je bil en policaj mrtev, preko 30 oseb pa ranjenih. —------------------------ Pred meseci so odprli v Zagrebu novo dijaško kuhinjo v zagrebškem predmestju. Hrana je ^ ^...„ _ a vsem predpisom** varnosti. zj. iz želetovega pogreb, zavoda'^0 bo tak korak potreben v in- sta pa oba razočarana nad konferenco kot ves ostali svet, samo na E. 152. St. v cerkev sv. Vin- teresu mira in reda. cenca Pa vlanskega na Lorain ^ ------0------ Ave. ob 9:30, nato na pokopali- J UlflOfil jlH jfi - 500 šče. Pokojna je bila članica HBZ br. 671. Pogajanja v jeklarski in* dustriji še brez uspeha NEW YORK, N. Y. — Včeraj so se predstavniki jeklarske industrije in jeklarskega delavstva ponovno sestali. Novi razgovori so predvideni tudi za danes, nato pa bodo odloženi do 2. junija. Razgovori se še niso premakni- CLEVELAND, O. — Sloven-li od začetnih stališč, ki jih obe ska dobrodelna zveza je letos organizirala pod pokroviteljstvom svojega predsednika g. Johna Sušnika, izlet članstva v ....... ... Slovenijo. Prva'skupina, 68 pot- f'11. primerjanja nik ^ je nocoj z vlakom in drugega ponarejanja dejstev, razlog za njuno razočaranje je posebne vrste; ministri in njihov sotrudniki so že skoraj 3 tedne v Ženevi, toda v brivnice se ni še pokazal nihče. Oba brica se sprašujeta, kako dolgo bo trajal te vrste diplo- FULDA, Nem. — Bivši narednik v Hitlerjevi SS Gottleig Muzikant je priznal državnemu I tožilcu, da je tekom 'zadnjih mesecev druge svetovne vojne matski bojkot. v koncentracijskem taborišču ------o------ Melk lastnoročno zadavil ali pa 1 Ce si brezobziren pri vožnji, umoril z injekcijami najmanj ae pozebi, da se boš zaredi te-500 jetnikov. I pa kesali Angleži za povečanje trgovanja s Sovjelijo Velika Britanija in Sovjetska zveza sta podpisali v nedeljo novo trgovinsko pogodbo za prihodnjih plet let. Trgovina med obema deželama se naj bi dvignila za eno tretjino. MOSKVA, ZSSR. — Predsednik Britskega odbora za trgovino David Eccles je v imenu Vel. Britanije podpisal v Moskvi novo trgovinsko pogodbo s Sov- zarjajo nepotrebnih demonstra- Jetsko zvezo za dobo pet let. cij j Nova pogodba predvideva pove- Študentje so odgovorili, da ne bodo zapustili trga, dokler jim ne dajo zagotovila za izboljšanje hrane. Nastopila je pblicija, ki je hotela študente razgnati. Pri tem je prišlo do pretepa, med katerim je bil en policist ubU, 30 študentov in policajev pa ranje nih. IZLET ČLANSTVA SDZ V D0M0VIN0-SL0VENIJ0 strani skušata podkrepiti z novimi razlogi. Zastopniki jeklarn so predsednika unije jeklarjev v odprtem pismu obdol- , . . ... , v New York, kjer se bo jutri ki naj zavedejo javnost v napa- , , v . 1 w « VKrCala. eno presojo položaja. veleparnik Queen t • Elizabeth. Skupino vodi pomo- Jeklarne trdijo, da je osnovno . . , T-,, 01^» „„„ v • , , zni urednik “Glasa SDZ” g. vprašanje “inflacija” ter da je . . - , ,T . , , . 6 , , , , . . . ,, Anton Sabec. Nocoj odpotujejo zato potrebno obstoječo pogodbo , , .... - , . f J J 0 sledeči rojaki m rojakinje: Mrs. Anna AHman, Andrew podaljšati za eno leto brez vsakih večjih sprememb. Delavstvo to zahtevo zavrača kot “smešno” češ, da jeklarne še nikdar niso imele takih dobičkov kot sedaj. Zaloge jekla hitro naraščajo NEW YORK, N. Y. — Zastopniki jeklarsko industrije so objavili številke o proizvodnji ih potrošnji jekla v zadnjih mesecih. številke povedo, da delajo jeklarne z povprečno zmogljivostjo 94%, da pa kupci pokupijo samo 75% proizvodnje. Tako se na zalogah nabira zmeraj več jekla. Normalno so vsi kupci jekla založeni za 2-3 mesece, sedaj krijejo njihove zaloge potrebe za 3-5 mesecev. To pomeni, da bodo zaloge v jeklarnah kmalu prepolne in da bodo jeklarne same morale zmanjšati proizvodnjo ne glede na to, kako se bodo končala mezdna pogajanja v tej industrijski panogi. Bomlback, Mrs. Katherine Bernik, Joe Baraga, Mrs. Mary Cer-mel, Jack Cuznar, Mrs. Anna Erste, Frank Faletich, Mrs. Angela Fende, Mrs. Angela Kastelic, Mrs. Mary Kershisnick, Miss M. Kershisnick, Mrs. Agnes Kiren, John Knific, Mrs. Josephine Knific, Max Kodel, Anton Konchan, John Koncilija, Mrs. Karolina Koncilija, Anton Kramer, Mrs. Ivana Kramer, Mrs. Frances Lah, Mrs. Josephine Mihalich, Frank Miksha, Andrew Modic, Mrs. Nelson, Mrs. Julijana Nered, Anton O-kolish, Mr. Steffi Paulich, Mrs. Josephine Podboy, Mrs. Jennie Podlipec, George Porok, Mrs. Georgeanne Porok, John Pirc, Mrs. Angela Pozelnik, Frank Puncer, Mrs. Anna Puncer, Mrs. Mary Ravnikar, Frank Rant, John Ropret, Mrs. Matilda Ropret, John Rožanc, Mrs. Marga-reth Rožanc, Anthony Sabec, Mrs. Anna; Sabec, Joseph Sko-caj, Mrs. Anna Stariha, Mrs. Mary Sechnik, Mrs. Strauss, Gust Supank, Mrs. Anna Supank, Anton Svelc, Mrs. Anna Svelc, Anton Stebla j, Jack Verhotz, Mrs. Frances Ver-hotz, Michael Zimic, Mrs. Amelia Zimic, Mrs. Frances Zgonc, Mira Yazbetz, Inge Yazbetz, Henry Laurich, Mrs. Frances Laurich, Mrs. Mary Kersmanc, Mrs. Edith Stojovich, Predrag Stojovich, in Mrs. Anna Shega. Tej prvi skupini bo sledila v nedeljo druga. Vodi jo g. John Sušnik. Potniki te skupine se bodo zbrali v nedeljo, 31. maja, pred Kollandrovo pot. pisarno ,ki je ves izlet SDZ organizirala in ga vodi. Mladinski zbor SNPJ jim bo pod vodstvom T. Šublja zapel v slovo, nato pa se bodo z busi odpeljali na letališče, od koder jih bo letalo poneslo v New York in preko Atlantika v Evropo. V Parizu se bosta obe skupini sestali in od tam skupno z vlakom potovali v Slovenijo, kjer jim pripravljajo slovensen sprejem. * Všem potnikom in potnicam želimo, da bi ise v Sloveniji dobro spočili, se naužili njenih lepot in si osvežili slovenskega duha, pa pri tem spoznali tudi pravo vrednost svobode, ki jo uživajo v tej deželi! Ponesite pozdrav slovenski de- Na stotine so jih prijeli, vse ječe so polne CLEVELAND, O. — Iz privatnih virov iz Ljubljane in Zagreba smo zvedeli, da so demonstracije zagrebških visokošolcev zavzele res velik obseg in so dobile na kraju izrazito protibeo-j grajski značaj. Policija je na Theresa (kraju obkolila ves prostor, demonstrante legitimirala in jih nato začela v množicah zapirati. Ko so s študenti napolnili vse zagrebške ječe, so nove stotine začele voziti iz mesta. Kje so ti zaprti, o tem straši študentov niso mogli na policiji dobiti nobenih informacij. Nastop hrvaških visokošolcev je prvi nastop te vrste v novi Jugoslaviji proti nevzdržnemu režimu. Podobnih nastopov v predvojni Jugoslaviji je bilo obilo tako v Beogradu, kot v Zagrebu in Ljubljani. Prav na dan demonstracij v Zagrebu je Titova tajna policija “UDBA” pra. znovala 15-letnico svojega obstoja. Jugoslovanski listi so izgrede študentov v Zagrebu zamolčali in oblasti so ukrenile vse, da bi razširitev vesti o njih preprečile. To se jim vsekakor ni posrečilo, kot dokazuje omenjena poročila. Čanje trgovine za nekaka eno tretjino na nekako $224,000,000 na leto. Angleška vlada bo dala na razpolago dolgoročne - kredite. Rusi so izrazili posebno zanimanje za tovarne za kemika-. Ilije, avtomobilske gume, sladkor in predelovanje hrane, med tem* ko bodo skušali Angleži svoje nakupe omejiti na surovine, pa bodo dovolili tudi uvoz sovjetskih avtomobilov in drugih industrijskih proizvodov. Pogodba bo stopila v veljavo 1. julija letos, če jo bo angleški parlament odobril. Pet mladih ljudi utonilo MOUNT CLEMENS, Mich. -Včeraj zjutraj je ladja obalne straže rešila s prevrnjenega čolna tri dekleta, ki so se s tremi fanti in dvema tovarišicama vračale s piknika na Strawberry Island v St. Clair jezeru. Trije fantje in dve dekleti so utonili. Na piknik so se peljali s 16 želi in njenim dobrim ljudem in čevljev dolgim motornim čol-se vrnite od tam zdravi in močni nom. Ponesrečenci so bili stari zagovorniki svobode! Jod 17 do 20 let. NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON, D. C. — Finančni odbor Predstavniškega doma je odobril predlog za proračun obrambnega tajništva v glavnem v obsegu, ki ga je administracija predložila. LITTLE ROCK, Ark. — Zagovorniki ločenih šol so pri volitvah v šolski odbor pogoreli. Volivci so dali svoje zaupanje oni polovici odbora, ki je zagovarjala formalni sprejem nekaj črnih šolarjev v doslej bele višje šole, namesto da bi te ostale zaprte. CLEVELAND, O. — Porota je spoznala 31 let starega Roberta Lowthnerja krivega umora Rudolfa Kordiša. Tega so lani našli mrtvega v njegovem domu na Ridpath Ave. Lowth-ner bo obsojen nai dosmrtna ječo, ker je poroda priporočila milost. CLEVELAND, O. — Mestni svet je s 27 proti 3 glasovom snoči odobril zgraditev velikega hotela na Mallu sredi mesta, kljub vsem ugovorom in zahtevam, naj ta zeleni del v sredi mesta ostane nezazidan. CLEVELAND, O. — Pogreb znanega Johna C. Lincolna, ustanovitelja Lincoln Electric Co., ki je umrl včera j star 92 le*1, bo v četrtek Phoenixu, Ariz. WASHINGTON. D. C. — Poleg dr. K. Adenauerja, zahodno-nmeškega kanclerja, in zuna-njih ministrov zavezniških Iz bolnišnice— 1 Louis Spehek z 1120 E. 67 St. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetlice in pozdrave. | Martin Sorn, lastnik znane Somove restavracije na St. Clair Ave., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetlice in druga darila ter za pozdrave. 1 Frank Knez z 1193 E. 60 St. se je vrnil iz St. Alexis bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila, cvetlice in pozdrave. Rokoborba— V četrtek zvečer ob 8:30 bo v Areni nastop šestih parov roko-! borcev. Med drugimi bodo nastopili brata Gallagher, Lord , Layton in DiPaolo. Oltarna drušl/va— 1 V četrtek na praznik Sv. Re-šnjega telesa se bodo članice Oltarnih društev slovenskih fara zbrale ob devetih dop. v cerkvi Marije Vnebovzete na Hol-1 mes Ave., kjer bo procesijo z Najsvetejšim vodil škof dr. G. Rožman, župnik č.g. M. Jager pa bo imel sv. mašo. Zadušnica— ' Jutri ob 8:15 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Heleno Zupančič na 30. dan njene smrti. . . V stari kraj— Z ladjo Queen Elizabeth odpo. tujejo danes v Slovenijo John Kadunc, Andrej Luzar in John Arko, v nedeljo pa odlete z letalom Air France Joseph in Angela Drobnich ter še en rojak. Vsem je za pot uredila vse potrebno pot. pisarna Steve Pirnat. —Srečno pot in zdrav povratek! Na obisk domovine— Dne 31. maja bo t> d 1 e t e 1 a na obisk domovine Mrs. Johanna Shuster s St. Marys, Pa. V Clevelandu bo v soboto, 30. maja, in sicer pri zetu in hčeri, Mr. in Mrs. Joe in Pauline Močnik na 11909 Wayland Ave., kjer jo domačini in prijatelji lahko 0-biščejo pred odhodom. Mrs. Shustre je doma iz Jablanice pri Ilirski Bistrici. V domovini bo ostala do 25. avgusta. Vse potrebno za potovanje ji je uredila Kollandrova agencija v SND. Želimo ji srečno pot in zdrav povratek! Cene jajc izredno nizke WASHINGTON, D. C. — že 18 let niso bila jajca tako poceni kot so zdaj. V državi. Iowa dobijo farmerji zanja komaj 18 centov po ducatu. Interesentje so predlagali tajništvu za kmetijstvo, naj začne nakupovati še jajca in kure. Tajnik Benson noče o tem nič slišati, zato pa pripravlja njegovo tajništvo veliko kampanjo za čim večji kon-sum jajc vsaj tja do jeseni. Sovjetska letala v Tibetu HONG KONG. — Po poročilih beguncev iz Tibeta so poslali Sovjeti v Tibet svoja letala in vojaške opazovalce. Sovjetska pievozna letala prihajajo iz Alma — Ata pa na jug do jezera Koko-nor, bombniki pa v visokem letu nadzirajo področje južnega Tibeta, kjer se rdečim še vedno ni posrečilo streti upora oiemena Kamba. držav se bo pogreba pok. Johna Dullesa udeležil tudi sovjetski zunanji minister — A. Gromiko. JEHERISKA DOMOVINA, MAY 26, 1959 Ameriška Domovina •117 St. Clalr Ave, — HEnderton l-0B2a — Cleveland 3, Oblo National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and lat week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec ““ NAROCNINAj 2» Zedinjene države: $12.00 na leto; $T.OO za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece - Petkova izdaja $3.00 na leto ' " SUBSCRIPTION RATESi United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. >3$ No. 103 Najočitnejše je medsebojno prepiranje pri potrditvah posameznih vodilnih uradnikov, ki so privileg navadno senata, včasih pa tudi predstavniškega doma. Demokratski senator Morse je izgrizel republikanko Luce iz poslaništva v Braziliji. Demokratski senator Anderson vodi obstrukcijo proti imenovanju Straussa za tajnika za trgovino. Nekaj demokratov spodbija imenovanje republikanca Reida za poslanika v Izraelu, Senator Long se bori proti imenovanje Dillona za namestnika državnega tajnika itd. Vse to moramo po vesti označiti kot politiko demokratskega nagajanja, kajti predsednik bo že imel toliko pravice, da lahko sam izbere svoje sodelavce. Nasprotovanje političnih na-sportnikov se ne da z ničemur opravičiti. Koliko časa bo trajala napetost med Kapitelom in Belo hišo, se da težko prerokovati. Lahko traja dolgo, kajti obe stranki se pripravljata že sedaj na volitve v prihodnjem letu. Republikanci ugotavljajo z veseljem, da jih je predsednikova agilnost prijetno presenetila, in bodo pritiskali nanj, naj ne odneha. Tako je predsednik postal po šestih letih svojega političnega dela vendarle politik, ki ne plava nad strankami, ampak se zna postaviti po robu tudi demokratski večini. Republikancem gredo napeti odnosi med Belo hišo in Kongresom v račun; ne bodo napravili nobenega politi- _________ čnega koraka, da bi jih omilili. Demokratje; pa zopet ne Tues., May 26, 19591 bodo imeli veselja, da popuščajo Eisenhowerju, kajti dežela bi videla v tem republikansko zmago. Vse to je povzročila prehitra konjunktura; predsednikovo samozavest, demokratsko reakcijo in republikansko veselje. Kaj takega ni nihče pričakoval! t» MM t»»M f t 11 rodinov “Princ Igor,” M. Miis-sorskega “Boris Godunov,” Čajkovskega “Eugenij Onjegin” in “Halka” poljskega skladatelja Moniuszka. Seveda je ljubljanska opera vprizorila še mnogo drugih lepih slovanskih opernih del. • BESEDA IZ NARODA 1>l l*************!11>»♦*»«Il*»l1» *♦♦*♦♦♦♦♦» K sodobnim svetovnim problemom \ Rusija začenja misliti Kulturni dogodki in pripombe Milwaukee, Wis. in — Slovensko Zveza SPB- ster G. Verdi, najbolj priljubljen in največkrat igran v Metropolitan operi. * Tudi pri Slovencih je Giuseppe Verdi najbolj priljubljen italijanski skladatelj in ima prvo in častno mesto med vsemi svetovnimi skladatelji. Krasna ljubljanska opera je bila sezidana leta 1892. Leta 1895. pa je bila uprizorjena v Ljubljani prva Verdijeva opera “Trubadur.” Od tega leta pa do danes je bilo preko 800 Verdijevih predstav. Največkrat igrana in najbolj priljubiljena opera je bila “Tra-viata,” nakar sledijo “Trubadur” in “Rigoleto.” Daleč za Verdijem sledijo predstave drugih svetovnih skladateljev. Izmed slovanskih opernih del je bila najbolj priljubljena v Ljubljani češka narodna opera Smetanova “Prodana nevesta,” nato Janečekova “Jenufa,” potem ruske narodne opere kot Bo- Mohorjeve knjige Konjunktura pokvarila demokratom politične račune Sedanja konjunktura ni prišla nepričakovano. S^C). kovnjaki republikanske administracije so jo napovedovali že pred Božičem, predsednik sam se je tudi postavil na njihovo stran in temu primerno priredil in zagovarjal svoj proračun in svojo gospodarsko politiko. Demokratje niso dali dosti na hitro obnovo gospodarstva, skušali so celo dokazati, da bo brezposelnost postala v kratkem prava katastrofa, in očitali administraciji kratkovidnost, ker noče ničesar ukreniti pravočasno proti tej nevarnosti. Predsednik sam je ostali takrat, to je takoj po novem letu, v defenzivi Stavil je svoje predloge Kongresu, jih branil z večjo previdnostjo društvo Triglav kot pogumom in pri tem ostal na svojem starem stališču da odsek Milwaukee, iskreno vabi-je predsednikova^dolžnost, da prediaga zakonodaj P”1™- j— k°’ Med temle naše gospodarsko življenje nepričakovano in vseh ostalih naselbinah wis-hitro oživelo. Še celo brezposelnost je začela padati hitrej- consina, da se udeležijo na Spo-še kot so vsi pričakovali. Na drugi strani nova konjunk- minski dan, v soboto 30^ maja, tura še ni izzvala podražitve življenskih stroškov. To bo žalne sv. mase v cerkvi Sv Ja-šele sledilo ko pride konjunktura v polni razmah. Admini- Ueza na 9- cestl za Pa^ e antiko-stracija se tega zaveda in skuša že sedaj na vse načine, da bi mumstične borce in žrtve Sv. dviganje cen preprečila. Zato se tako zelo zanima za mez- masa bo ob 9 uri dopoldne, takoj dna pogajanja v jeklarski industriji. Pogajanja bi lahko Po masi pa bo v veliki dvorani povzročila višje cene za jeklo in jeklene izdelke in s tem ostali del spominske svečanosti, sprožila nov val višjih cen na vseh poljih. z nastopom moškega pevs ega Posledice nove konjunkture se kažejo tudi v politiki. zbora’ govon, Bfedavanjem m Predsednik sam je postal bolj pogumen in napadalen. Racijami. Dokažimo z našo Rad se postavi, da je ime! prav, ko je prorokoval skorajšnje £ n P zboljšanje gospodarskega razvoja in pri tem živahno p0d- habl11 naslh veilk: h b rc črtava potrebo po uravnovešenem proračunu in celo po pre- Dobitku, ki naj ga administracija vporabi za odplačevanje fe- deralnega dolga. Ponovno zagotavlja, da se hoče še naprej Amaterska in poklicna gleda-boriti proti inflaciji, ponovno priporoča štednjo, ponovno hška-koncerUm sezona za leto odklanja vsako zakonodajo, ‘ki bi se borila proti gospodar- 1958-59 se bliža koncu. Tudi skemu zastoju in pomenila povečanje izdatkov v federal- eperna gledališča po celem sve-nem proračunu. |tu ^pirajo vrata, ter se Podaja- Demokratska večina v Kongresu je prišla radi nove je na gostovanja gledaliških konjunkture v pravi precep. Njena prerokovanja o naši predstav na prostem, ah pa gre-gospodarski bodočnosti se niso izpolnila, nismo sedaj niti v do umetniki na velike počitnice, gospodarskil krizi, kaj šele kaki katastrofi, 0 čemur so go- ‘Brez dvoma je danes razen mi-vorili demokratski politiki. Demokratje so se izkazali kot lanske Scale Metropolitan Opera slabi gospodarski proroki. To nazadnje ni nobena sramo- v — New Yorku največja in naj-ta, kajti zmotil bi se bil lahko tudi Eisenhower. Kar je ne- Miša operna ustanove na svetu, rodno za demokrate, je okoliščina, da se pri svojih načrtih o V svoji sredini ima poleg od-gospodarski zakonodaji ne morejo več sklicevati na potrebo, ličnih amerikanskih umetnikov, da bi pobijali krizo. Ne morejo več predlagati povečanja iz- najboljše pevce in pevke iz vseh datkov kar tja v en dan,, češ krizo je treba pobijati z vsemi delov sveta. Največji svetovni sredstvi. Ne morejo se več bahati, da bodo povečali postav- dirigenti, režiserji, scenografi in ke za socijalno zakonodajo, pri tem pa držali proračun v ra v- drugi umetniki so člani ali pa novesju. Prišli so nepričakovano v defenzivo, dočim je a d- gostje te velike umetniške druži-ministracija v ofenzivi. ne. Zato so operne uprizoritve Prirodno je, da je radi tega minul čas dobrih odnosov v New Yorku nenadkriljive med Kapitelom in Belo hišo. Grmi in bliska se na obeh umetniškem ustvarjanju opernih straneh. Predsednik je proti pričakovanju in običaju po- del. Tudi par jugoslovanskih slal Kongresu par spomenic, ki govorijo zgovorno, da so ča- odličnih umetnikov je imelo čast si “mirnega sožitja” med predsednikom in Kongresom vsaj sodelovati v tej operi. Danes zaenkrat prešli. smatrajo, poleg Italijanke Rena- V prvi spomenici očita predsednik Kongresu, da ne mo- te Tebaldi in Amerikanke Marie te spraviti skupaj primernega zakona o podpiranju postav- Callas, našo Zinko Milanov, roj. Ijanja stanovanjskih hiš. Predsednik želi, naj se federalna v Zagrebu, za naj večjo pevko akcija na tem polju omeji samo na jamstva za hipoteke na sopranistko na svetu, študirala novo postavljene hiše. V ta namen predlaga, naj se jamstve- je v Zagrebu, toda svoj krstni na vsota poviša za nadaljnih 6 bilijonov dol., je pa proti te- nastop je imela leta 1927 v Ijub-mu, da bi federacija sama postavljala stanovanjske bloke. Ijanski operi, kjer je pela Leono-1 o pa je ravno sklenila demokratska večina. Predsednik ro v Verdijevi operi Trubadur, bo verjetno vetiral zakonski predlog in zahteval dva zakona; Leta 1937 je pela isto vlogo v o jamstvu za hipoteke, ki ga bo odobril, in o postavljanju Metropolitanu_z ogromnim uspe-slanovanjskih blokov, k* ga bo zopet vetiral. hom, tako da je postala prva V drugi spomenici ce predsednik jezi, zakaj je Kon- pevka in steber te opere, kar je greš tako brezbrižen v vprašanju nadprodukcije v pšenici, še danes. Pod odlično upravo in Že sedaj imamo na zalogi 1.2 bilijona mernikov pšenice, to- umetniškim vodstvom Avstrij-rej več, kot bo znašal letošnji pr idelek, federalnega denar- ca Rudolfa Binga, je letošnjo se- knjige Mohorjeve družbe, štiri ja je pa v to zalogo vtaknjenega okoli 2.5 bilijona. Kongres zono bilo uprizorjenih v Metro- knjige za dva dolarja. Kje ste se na to nič ne ozira, predlaga take zakone, ki bodo samo pohtan operi 248 opernih pred-povzročili povečanje zalog in vsoto federalnega denarja, ki Utav in 67 gostovanj po Ameriki, bo tičala V zalogah. skupno 315 predstav. Največkrat Predsednik zahteva dalje ponovno od Kongresa, naj sc peli italijanske opere, nato, vendar odobri povišanje trošarine na gasolin od 3 na 4.5 francoske in nemške. G. Verdi centa pri galonu, da bo priteklo nekaj več denarja v federal- ima prvo mesto z 8 operami, sle-ni fond za zboljšanje prometa v vsej deželi. Pri treh centih de Puccini, Mozart, Wagner, Bi-se nabere tako malo, da načrt, ki predvideva investicije v zet in Čajkovski. Od prve oper- dve napete povesti. Ena bo iz promet v višini 40 bilijonov dol. tekom nekaj let, ne bo niti ne predstave v Metropolitanu le-!pod spretnega peresa pisatelja približno izvršen. Ua 1883 do danes je bila Verdije-[ Karla Mauserja. že ime pove- Kongres O povišanju trošarine noče ničesar slišati. Na va “Aida” uprizorjena 438-krat, sti je tako privlačno „ namreč: Eisenhowerjevo tarnanje je odgovoril demokratski voditelj Puccinijeva “La Boheme” 386-j‘ URA S KUKAVICO.” Druga Rayburn precej zasmehljivo: naj vendar kak republikanec krat, Bizetova “Carmen” , 360- povest bo izpod peresa prof. dr. v Kongresu formulira zakonski predlog, da bomo sploh ve- krat, sledijo Wagner in Mozart, deli, kaj administracija hoče. J Vidimo, da je bil italijanski moj- Omenjam, da sem od leta 1920 pa do leta 1941, videl in poslušal preko 120 raznih opernih del, svetovne, slovanske in slovenske operne literature v ljubljanski operi. S ponosom ugotavljam, da imamo Slovenci tudi prav lepo število opernih skladateljev, katerih dela je po večini uprizorila ljubljanska opera. Tržaški skladatelj Viktor Parma je spisal lepi operi “Ksenija” in “Zlatorog.” Skladatelj Risto Savin se ponaša z pperami “Gosposvetski zvon,” “Lepa Vida” in “Matija Gubec,” vsakdo pozna spevoigro Vinka Vodopivca “Kovačev student.” P. Hugolin Satt-ner je zložil opero “Tajdo,” glasbenik Matija Bravničar je spisal operi “Pohujšanje v dolini šentflorjanski” in “Hlapec Jernej,” profesor muzike Slavko Osterc je napisal par opernih enodejank z velikim uspehom. Dirigent dr. Danilo Švara je panisal “Kleopatro” in “Veroniko Deseniško,” bivši direktor ljubljanske opere Mirko Polič pa je zložil opero ‘Smrt majke Jugovičev.” Najbolj priljubljena operna predstava je bila od Antona Foersterja “Gorenjski slavček.” Težka in najbolj močna slovenska operna ustvaritev, ki je šla že tudi v inozemstvo pa je opera Marija Kogoja “Črne maske.” Tako vidimo, da smo Slovenci v ustvarjanju operne muzike zelo zmožni in delavni. Vsa čast umetniškemu vodstvu ljubljanske opere, ki sistematično vodi in vzgaja svoje članstvo in ljubljansko operno publiko k spoznavanju svetovne, slovanske in naše operne literature. Dodajam še to, da največje in najboljše jugoslovansko operno delo, ki ima doma in v tujini največje uspehe, je stvaritev hrvaškega skladatelja Gotovca — opera “Ero sa onog neba.” L. G. Erik von Kuehnelt-Leddihn, evropski sodelavec “The Catholic Universe Bulletin,” glasila clevelandske škofije, je pod gornjim naslovom napisal članek, v katerem razvija v glavnem tele misli: Borba med komunizmom in svobodnim demokratičnim Zahodom vstopa v novo obdobje, ki utegne biti odločilno ali pa tudi ne. Prvo razdobje obsega po njegovem rusko državljansko vojno v letih 1917 do 1921. Temu razdobju je sledilo drugo od 1921 do 1941, ko je Kremelj skušal razširiti revolucijo in pomagati komunizmu do zmage po vsem svetu. Ti napori niso uspeli v celoti. Tretje razdobje, ki se je začelo 1. 1941 in sedaj prihaja h kraju, je razdobje “zunanjih vojn,” vročih, mlačnih in hladnih, že prehajamo v četrto razdobje, ko je revolucionarna vnema upadla, ko se kot aktivni komunistični delavci udejstvujejo le še “podleži in idiotje.” Do prave vojne more priti le, če bi se Zahod razorožil ali pa zaostal v oboroževalni tekmi, kar je dejansko isto; ali če bi se zgodilo kaj, kar b’ vojno nehote sprožilo, ali če bi Sovjeti prišli do prepričanja, veland 3, Ohio. To je ravno nasproti farne šole sv. Vida. Ako hočete imeti Mohorjeve knjige za prihodnje leto, jih je treba naprej naročiti. Vzrok je čisto jasen: Vedeti morajo, koliko knjig naj tiskajo. Ce jih tiskajo premalo, jih ne morete dobiti. Ce jih tiskajo preveč, pa jim knjige ostanejo, imajo v tiskarni izgubo. Ne zanašajte se vedno na to: Saj bom knjige takrat plačal, ko mi jih bo kdo prinesel v hišo! Knjige je treba naročiti: najboljše je že celo leto naprej. Letos pa je zadnji rok za naročanje knjig Mohorjeve Lemont, 111. — Iz Celovca so me lepo naprosili, naj sporočim slovenski javnosti v Ameriki in v Kanadi: Mohorjev Koledar za prihodnje leto bo prinesel imena vseh naročnikov Mohorjevih knjig iz Združenih Držav Amerike in ravno tako vseh naročnikov iz Kanade. Joj! Mohorjeve knjige, Mohorjeve knjige! Bili so časi, ko ni bila brez Mohorjevih knjig nobena verna slovenska družina: ne doma, ne v tujini. Pa kako težko je bilo včasih spraviti one krajcarje skupaj. Toda za Mohorjevo družbo je moralo biti. Bili so časi, ko je Mohorjeva družba v Celovcu tiskala letno do 100 tisoč izvodov Mohorjevih knjig. Bili so časi, ko je bila sramota, če katera družina, katera hiša knjig ni imela. Po vsej fari se je govorilo: Taka Število naročnikov Mohorjevih knjig je v Ameriki in Kanadi silno globoko padlo. To se pravi:' termometer naše slovenske zavednosti pada, gre na ničlo. Naj vsakemu vernemu Slovencu pokličem v spomin, kako silno važno stališče ima Mohorjeva družba in njena tiskarna v Celovcu. Že knjige same! Z njimi zalaga s poštenim berilom vse Slovence razkropljene po svetu. Prav v vse dele sveta gredo te knjige. In največ naše krvi je v Združenih državah in v Kanadi! Ali veste, koliko naročnikov Mohorjevih knjig imata: Združene države in Kanada? Samo 1400. Samo 1400! Samo ena večja naselbina bi jih lahko imela to število. Veste, da se nam nasprotniki smejejo! Ali se nas kdo boji? Nihče, prav nihče! Morda je res, da nimamo skopost, taka zanikrnost, niti( prav organizirano, kot so imeli Mohorjevih knjig nimajo! In ko svoj čas v domovini. Tam so so Mohorjeve knjige prišle, ta- bili duhovniki krajevni poverje- krat je vse samo bralo, samo bralo! Povsod so samo govorili o Mohorjevih knjigah in o povestih, ki so jih brali. To so bili časi slovenske verne zavednosti. Za leto 1960 izidejo zopet štiri kaj takega slišhli, da bi dobili štiri knjige za tako nizko ceno?! Pa take lepe in poučne knjige? Koledar, ki ga moraš skoraj vsak dan pogledati! Pa š tako zanimivo in razgibano vsebino! Potem bodo prihodnje leto Izšle Polanca. Četrta knjiga pa bo zgodovinske vsebine. niki Mohorjeve družbe. Toda, nikar ne mislimo, da je samo duhovnik poklican za apostola katoliškega fiska, verniki so pa določeni samo zato, da spijo. Duhovnika je treba razbremeniti, ne vsega naložiti na njegova ramena! Apostoli moramo biti vsi. Tukaj imamo po naselbinah svetne poverjenike. Poiščite jih, vprašajte za nje! Ce imate v naselbini slovenskega duhovnika, Vam bo v tem oziru rad šel vsak na roke. Tudi vsak sam lahko pošlje naročnino v Celovec na naslov: Mohorjeva družba Viktringer Ring 26, Klagenfurt, Austria. Europe. Naročnino sprejema tudi Slovenska Kat. Liga 238 E. 19. St., New York, N. Y. V Clevelandu pa Familia Gift Shop, 6116 Glass Ave., Cle- družbe: prvi julij. Najbolje pa bo: takoj, ko to le berete, se vse-dite in knjige naročite. In to le omenja še Mohorjeva Družba v Celovcu: Lansko leto je imela Družba milijon in pol šilingov izrednih stroškov. (A meriškega denarja $60,000). Zakaj take stroške? Morali so popraviti hišo, v kateri je tiskarna in kjer so poslovni uradi. V hišo so nastanili tudi dijaški dom Poslopje je bilo v tako slabem stanju, da niso smeli popravil več odlašati. Med vojno je bila hiša zaplenjena od nemške oblasti, po vojni so stanovali v njej vojaki. Nihče ni popravljal najhujše je bdo to, da je odpovedal stari vodovod in so začele vodne cevi pokati in puščati tako se je začelo zidovje krušiti in rušiti. Kakšna pomoč bi bila Mohorjevi družbi, če bi dobila v Ameriki recimo 3,000 naročnikov in vsak naročnik bi še na-maknil kak dar, takoj z lahkoto bi bilo skupaj 10 tisoč dolarjev. In nikomur bi se nič ne poznalo. Samo Tebi, ko boš dobil za Božič lep tfar Mohorjeve družbe: štiri lepe knjige. Nekateri so tako že naredili. Pojdi in stori tudi Ti tako! Za Mohorjevo Družbo: P. Odilo, OFM. da nismo več pripravljeni raje umreti kot se odreči svoji svobodi. V tem razdobju borbe med obema taboroma je posebno važen pojav v sovjetskem časopisju, pismih in literarnih delih — naraščajoči odpor intelektualcev, odpor, katerega korenine so nekaj več kot samo sovraštvo do omejene cenzure. Kriza sega globlje; delno jo je mogoče razložiti z občudovanjem vsega zahodnega od strani ruske inteligence, delno pa z vedno pogost j e se pojavljajočimi vprašanji o smislu človeka in njegovega življenje. Z drugimi besedami bi lahko dejali, da je sedanja kriza v Rusiji psihološka, intelektualna, duhovna. Pisec omenjenega članka trdi. da je to mogoče razbrati iz ruskih knjig in časnikov, ki jih on redno bere. Do podobnih za-djučkov prihajajo tudi drugi proučevalci življenja in duhovnih tokov v današnji Rusiji. Ruski intelektualci niso vea zadovoljni z odgovori marksizma na vprašanja življenjske ravni, gospodarskega razvoja in “socialne pravičnosti.” Sprašujejo se, čemu naj bi sploh biia. čemu naj bi obstajala “socialni pravičnost”? Kaj naj bo smise trpljenja in ali je človek v resnici samo skupek celic, žlez, hormonov in refleksov ali je v osnovi nekaj različnega od živali-Ruski intelektualec bi rad vedel, čemu hvalijo v sovjetski11 šolah usmiljenje in dobrodelnost, ne da bi dali za nju pravo notranjo utemeljitev, ne da bi razložili, čemu naj se ljudje med so bgj ljubijo. Na osnovna vprašanja čloVe' kovanega obstoja, izvora in sU11' sia marksizem ne daje nobeneg^ odgovora, teh vprašanj sploh 11 postavlja in ne priznava. . . Ahilova peta Sovjetske uni.ie ^ med intelektualci, profesorj1’ umetniki in pisatelji. Nekater1^ ljudem na Zahodu se morda ne zdi pomembno, toda ne sme mo pozabiti, da so v Evropi z® čanjali revolucije vedno Pisa^fa Iji. Evropa ni nikdar razvl „ prave “bizneške civilizacij6’ Vse revolucije, uspešne in 1 uspešne, so pripravili pisate U pesniki in filozofi. Pisatelji r°j. manov in pisatelji iger so j3,, tisti, ki so izpodkopali obstoj6^ zed in ki so pripravljali ved11 znova tla za prevrat. Zadnja evropska revolucij9' madžarska, se je tudi začel® nastopom pesnikov in pisatelj6 Šele ko so se tem pridružili vl. košolci, so nastopili še delavci’ Glavni sovražnik sovjetiz^ je torej v njem samem. S ie® vidika je položaj svobodnega s ^ ta dosti ugodnejši. Mi ne znamo cenzure in v večini de2^ uživajo intelektualci in urne^, ki ne samo polno svobodo, a . K svojemu bratu pak tudi visok družabni po Pisec članka vidi še vedno loŽ®i' en° nie- slabost na strani Zahoda —• J ■ in oportut.y zem. Znan je na splošno “ane. gov materializem zem. Znan je na t komunizem,” ki se izogiblje v ga duhovnega, vsega notranj ^ in se izživlja le v statistikah brezkončni hvali svobodne S podarske tekme. To je en0S,:^ nost, ki je skrajno nevarna. ^ Greenwich, Conn. — Iz Av- dje na svobodnem Zahodu so ^ strije se je preselila sem k svo- ko predani gospodarskim VP jemu bratu Rev. Alojziju Hrib-'šanjem, da so jim ta postal®^ šeku gdč. Justina Hribšek. Na-' četek in konec človekovega s . Mos^ stopila je službo v majhnem privatnem domu za onemogle. Pred odhodom iz Jugoslavije je bila več let strežnica pri operacijah na kliniki v ljubljanski bolnici. Njen brat je učitelj na St. Mary High School v Greenwichu in kaplan pri St. Mary’s. Gospodični Hribšek želimo, da hi se ji solze domotožja hitro posušile in bi se kmalu privadila življenju v svoji novi, svobodni domovini. Dobrodošla med prijatelje Slovence širom Amerike! L. M. sla in obstoja. Če bi 3ov6: uspelo zmagati v tekmi za P ^ čano produkcijo in v tehhik > ti ljudje /sklonili glavo pre<^ ^ pa čeprav bi podlegla na v ostalih področjih. jo ičie hočemo pridobiti n°t'r^sKi rusko opozicijo proti mosk tiraniji, moramo biti duhovn0^ intelektualno močni. i- daj bomo mogli te, ki ffaneSeI1iti tizirajo marksizem, spr®1^ v prave zaveznike svobod krščanskega sveta in tako z ; gati v borbi za svobodo. Ameri$m Dokovim/i /% HM' E RI C/% 111— HOfWlE1 Nejevolja jle ni minila, nekaj glav bo padlo! Predstava življenja blažene Marie d’Youville na televiziji preko CBC v začetku meseca je vzbudila po vsej deželi hudo nevoljo in vrsto protestov. Javnost zalhteva kazen odgovornih pri CBC. Ta se obotavlja, pa bo nemara le morala kloniti. AM6RICAN IN SPIRIT FORfilGN IN LANGUAGG ONLV SLOVENIAN MORNING NfiWSPAPfiR Iz slovenskega Toronta Prvi ključ Prvi ključ, ki odpira vrata v Srečen dom, bi imenovali pravil-|'a notranja urejenost. Da bo ‘Usa res družinski dom, naj bo j^jena tako, da bo ustrezala porabam družinskega življenja, da bo v njej moglo razvijati živ-^enje družinskih članov v so-^asju z njihovimi potrebami. lc ni dane/s bolj zanemarjenega °t skrb, kako urediti hišo, da bo Ogovarjala družinskim potre-arn- Dandanes se postopoma fPreminja smoter stanovanjskih Is> Namesto da bi služile za Ožinska ognjišča, postajajo bolj 'Ustavni prostori na ogled javnosti. ksj je treba paziti pri ureznin doma? Kakšna je njegova Onanjoist; koliko ima sob in ka-0 velike so; kakšno je pohištvo 11 koliko ga je; kje je hiša po-"tevljena in kako ima razporeje-j16 Prostore? O vseh teh čini-'hh oa danes ne odločajo po- rebe družine, ampak vprašanje, tai bodo drugi ljudje rekli in 'oislili o moji hiši. Danes so hi-Vse preveč podobne skladišču airazličnejšega pohištva in vseh ^°gočih predmetov, ki naj bi !1 ogled drugim, ne pa v ko-lst družinskim članom. Potrebna je lepa zunanjost do-jna in njegova prikupna okolica. to v prvi vrsti zato, da se čla-1 družine z veseljem dan za n6m vračajo domov. Zunanja ^'Pota doma pa mora biti tudi iz-az plemenitosti njegovih prebi-Valcev. Premalo pažnje se pola-ludi na dejstvo, da spada kr-Scanski dom čim bliže k cerkvi lri h katoliški šoli. Dom, šola in ^erkev so glavni oblikovalci člo-in njegove usode. Notranjo velikost in razpore-ev sob pa narekuje število ^^žinskih članov in njihova sta-st- Drugotnega pomena so ^anovalci hiše, ki niso v krv-* 111 sorodstvu s člani družine. jtievd° teh ne bi nikdar smelo ^ Pa račun in v moralno škodo užine. Vendar pa morajo tu-1 ti dobiti vsaj košček doma pod ki jih je sprejela. (Po T C. R.) Ijev in znancev, ki so jih pobili komunisti v nadepolni dobi življenja. Pa še nečemu naj služijo ti vsakoletni dnevi slovenskih promet v denarju. pa je znašal $73,818.62. Na delnice in na osebne čekovne račune je bilo vloženega $24,782.34. Stalna težnja župnijske Hranilnice in Posojilnice je: razširiti in pomnožiti službo svojim vernih duš. Da utrjujemo sebe članom. Da smo upeljali oseb-v prepričanju, da je komunizem j)0 čekovno službo, gotovo spa-zlo sam v sebi ne glede na to, kje 'da v to težnjo. In ta služba z se pojavi, kdo o njem pridiguje, 0cebnimi čeki deluje brezhibno v kakšni obliki se prodaja ta m v velik0 zadovoljstvo tistih, rdeča bolezen in s kakšnim tehničnim napredkom se ponaša. Slovenci v Torontu se bomo dogodkov pred 14. leti spomnili v nedeljo popoldne 14. junija s spominsko svečanostjo, ki jo bo-priredila Zveza slov. protikomunističnih borcev (ZSPB). Na sporedu bodo govori, pesmi in simbolične vaje. že sedaj vabimo tudi rojake izven Toronta na to prireditev. Pridite, da znova pregledamo naše vrste in se utrdimo v idealih, za katere so tisoči pred 14 leti dali svoja življenja. Odbor. Prisrčna proslava V nedeljo, 17. maja, popoldne je S. K. P. društvo Baraga pripravilo uspelo marijansko proslavo. Začel jo je g. dr. Peter Klopčič z uvodnim govorom o Mariji zavetnici preprostih. Nato sta gdč. Demšar in Kenik prisrčno zapeli Mavovo “Marijo.” Gdč. Stanka Ponikvar je občuteno deklamirala Brezjanski romar, pesnitev Jeremije Kalina. G. Blaž Potočnik je odlično zapel Schubertovo “Ave Maria.” Nato pa so kot zadnjo točko igralci postavili na oder misterij Teofil, v režiji g. Hinka Er-čulja. Proslava je bila v vsakem oziru lep uspeh S. K. P. društva Baraga. Por. Poročilo v. številkah Uspešen napredek župnijske Hranilnice in Posojilnice se tudi v letu 1959. nadaljuje. Hitra rast je razvidna iz porasta članstva; v tem letu je prijavilo že C4 faranov svoj pristop v župnijsko H. in P. Porast na članstvu se veča od meseca do meseca. Koncem aprila letos je ta naš zavod razpolagal z $118,308.50 kapitala. Dohodki v prvih štirih mesecih letošnjega leta so znašali $82,-413.70. Od tega je bilo vloženega na delnice $40,231.98, na osebne čekovne račune $17,543.06, vrnjenih posojil pa je bilo $14,- je bilo Ta vsota je v glavnem razdeljena takole: $20,022.42 dvignjenih delnic; $8,-988.04 odpade na osebni čekovni račun; posojil je bilo danih za $47,615.00; za $900.00 je bilo kupljenih OCGS delnic. Finančno poročilo za mesec april pa ve povedati: samo v tem M. O., Ž. Da rte pozabimo! ^opet smo se približali junij-ln;i dnem. Poteka že 14. leto tistih tragičnih junijskih j 675.73. V istem času pa Ve?k> ko je Slovence zadela naj- J $78,709.72 izdatkov. cla katastrofa v njihovi zgodo-Nze ®urovi in brežbozni komu-g, 0:1 je tedaj zavladal v lepi j °Vetliji in tisoči slovenske na-„ ne v°jske so postali žrtev nje-S > vladanja. ga vsej naglici življenja, ki v , 2*vimo, se vendar vsako leto ^ ti dneh ustavljamo ob sporni-' mesecu je bilo 181 vlagateljev; ~ tako visoko število ni bilo prej še nikdar doseženo. Mesečni ki so se je poslužili. Ravnateljstvo. -----o------ Darovi za gradbeni sklad cerkve Brezmadežne s čudodelno svetinjo v New Torontu Darove, ki bodo prihajali od darovalcev izven New Toronta, bomo objavljali tudi v Ameriški Domovini. Le če bo kdo izrecno zahteval, njegovega imena ne bomo objavili. Doslej so darovali za gradbeni sklad naše nove cerkve sledeči darovalci: Po $100.00: preč. g. Karel Wol-bang, C. M., Philadelphia, Pa., ga. Dorothy T. Orazem, Lynd-hurst, Ohio, g. Anton Jereb, Toronto, Ont.; po $50.00: ga. Ivanka Pograjec, Cleveland, Ohio, g. Lojze Ponikvar, Toronto, Ont.; $30.00 g. Jože Petrič, St. Catharines, Ont.; $25.00 ga. Karolina Julija Jablonski, London, Ont.; $23.00 družina Ponikvar, Timmins, Ont.; $15.00 N. N., La Salle, 111.; po $10.00: g. Ivan Bizjak, Port Arthur, Ont., g. Jože Basaj, New York, N. Y., g. Frank Ko-necnik, Indianapolis, Ind., ga. Frances Marolt, Cleveland, Ohio, Rev. Franc Mihelič, Peterborough, Ont.; po $5.00: g. John Rastočnik, Edmonton, Alta., ga. Marija Nemanich, Cleveland, Ohio, ga. Marija Posavac, West Allis, Wis., g. Joiseph A. Ray Sr., Chesterton, Ind., ga. Helena Mauser, Cleveland, O., g. Matthew Tekavec, Euclid, Ohio, g. Janez Košir, Batawa, Ont., N. N., La Salle, 111., J. S., Cleveland, Ohio, ga. Ivana Novak, gdč. Ana Novak, N. N., vsi iz Clevelanda, Ohio, g. Anton Zajc, London, Ont.; $4.00 N. N., Toronto, Ont.; $2.00 g. John Zalar, Chicago, 111. Bog povrni! Za cerkveni odbor Janez Kopač, C. M. Brezmadežna s čudodelno svetinjo — Gozdarski oddelek zvezne vlade je bil ustanovljen 1. 1880. Čitateljem Ameriške Domovine sporočamo veselo vest, da so v Kanadi že položeni temelji za drugo slovensko cerkev, ki bo posvečena Brezmadežni s čudodelno svetinjo. Cerkveni odbor za zgraditev te nove cerkve je že kupil zemljišče (lot) za to novo cerkev. Lot je precej obsežen in leži ob autobusni cesti Brownsline, ki preide nato v Highway No. 27. V tem predmestju velikega Toronta se je namreč že naselilo nad 70 slovenskih družin in se še vedno naseljujejo. Ker imajo v cerkev Marije Pomagaj predaleč, so izrazili željo, da bi dobili lastno župnijo z lastno cerkvijo. Njegova Eminenca kardinal McGuigan je njihovi želji rad ustregel in takoj dovolil zanje posebno službo božjo z njihovim dušnim pastirjem. Na predlog g. župnika Kolariča jim je imenoval g. Janeza Kopača, C. M. Zemljišče, ki smo ga kupili, stane $30,000. — Prvih $10,000. moramo izplačati do 19. junija; ostalo vsoto-pa do konca t. 1. Da bi zbrali to vsoto, smo v' New Torontu in v Torontu organizirali med Slovenci nabiralne kampanjo. A ker so s prihodom slovenskih usmiljenk v Toronto in z nakupom hiše zanjo župljani Marije Pomagaj letos precej obremenjeni, bomo težko zbrali toliko denarja skupaj sami. Zato se preko Ameriške Domovine obračamo na ddbra srca slovenskih rojakov, da bi nas podprli in kaj prispevali za to novo.Marijino cerkev. Brezmadežna s č u d o d e Ino svetinjo bo vsakemu darovalcu vsak dar stoterno povrnila, saj se prav zato imenuje čudodelna, ker dela čudeže in vsem, ki se k Njej zatekajo v dušnih in telesnih potrebah, pomaga in jih usli-šuje; posebno pa spreobrača zakrknjene grešnike. Gotovo ima ta ali oni od Vas kakega sorodnika ali prijatelja, ki potrebuje posebne Marijine pomoči, zlasti milosti spreobrnjenja. Poizkusite za take moliti in darovati kak, dar za novo cerkev Brezmadežne s čudodelno svetinjo in lahko upate, da jih bo Ona spreobrnila. V cerkvi Marije Pomagaj v Torontu smo začeli ta mesec z večno devetdnevnico v čast Brezmadežni s čudodelno sveti- njo v prav ta namen, da bi reševala Slovence v Kanadi in Združenih državah ter odpadle Slovence pripeljala nazaj k Bogu. Ko bomo pa imeli novo cerkev Brezmadežne s čudodelno svetinjo, se bo pa pobožnost k Brezmadežni še poglobila in sadovi te pobožnosti bodo: verska poglobitev med Slovenci v Kanadi in spreobrnjenje stoterih naših bratov in sestra, ki so doslej živeli v neveri in nemorali. Darove pošiljajte na: Rev. Janez Kopač, C. M. 594 Manning Ave., Toronto 4, Ont. Canada. --------------o------ Preko morja TORONTO, Ont. — Ga. Vilm? Knaus se je po enoletnem obisku pri svoji hčerki tod vrnila domov v Beltince v Prekmurju. Potovala je z letalom Swissair po posredovanju World Travel Service Ltd. Iz Evrope sta prišle z ladjo Saturnia gdč. Mariella Benulick k svojemu zaročencu A. Gerdevi-cu v London, Ont., gdč. Bernarda Fatur pa k svojemu zaročencu Jožetu Smrdelju v Toronto. — Dobrodošli! Iz Jugoslavije so dopuščeni kot bodoči imigranti: mož, žena, ne-oženjeni sinovi, neomožene'hčerke, mati, oče, stara mati, stari oče, neoženjen nečak izpod 21 let, če je sirota, zaročenec in zaročenka. Zaradi težavkpVejemajo za enkrat prošnje za omenjene osebe samo od kanadskih državljanov. Nedržavljani lahko vlože za sedaj le prošnje za ženo, oziroma moža in mladoletne otroke. World Travel Service Ltd. sporoča, da je v zadnjem času izstavil precej garancijskih list za begunce v Avstriji, da bi s tem preprečil njihovo vrnitev v Jugoslavijo od strani avstrijskih oblasti. MONTREAL, Que. — Francosko televizijsko omrežje CBC preživlja precejšnjo krizo. Hude težave mu je povzročila dolga in ostra stavka proizvajalcev, sedaj pa se je še zamerilo javnosti z zgodbo o življenju m. Marie d’Ypuville, ustanoviteljice “sivih redovnic,” na predvečer njene proglasitve blaženim 3. maja. Zgodba je bila v glavnem omejena na prvi del njenega življenja in je bila prikazana v skladu z razmerami časa.” Napovedano . predstavo je gledalo na tisoče ljudi, ki so se hoteli seznaniti z življenjem svete žene. Program je bil skrajno neprimeren in je doživel splošno obsojanje. Marie Markquerite de La Jem-merais je bila rojena 1. 1701 v okolici Montreala. Živela je kot druga dekleta njene dobe, ko so bile v navadi vesele zabave in v modi globoko izrezana obleke. Marie se je poročila, pa imela precejšnje težave z možem, ki ji e še mladi umrl in ji pustil kup dolgov in dva otroka. Mlada vdova se je vsa posvetila skrbi DOMA IN PO SVETU , narodnega Waga. V ta namen j bi bilo treba najprej poskrbeti Ruska mladina je navdušena ^ za pristne narodne noše, drugič za cirkus. V moskovsko cirku- pa prirejati vsako leto festival sko šolo se prijavi vsako leto na belokranjskih narodnih plesov.’ tisoče fantov, sprejmejo pa jih je 150. * Francoska tujsko - prometna V počastitev 90-letnice jeseniške železarne je Slovenskai filharmonija iz Ljubljane priredi-revija trdi, da so v Franciji naj- j la sinfonični koncert na Jeseni-:>olj priljubljeni kot turisti Nem- cah. Pod vodstvom dirigenta c: češ, da dajejo veliko napitni- Sama Hubada je njen orkester g- tiste strašne dogodke. Predemo vrste mladih prijate- «51 ČE SE SELITE Spolnit® ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo takrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA *117 St Clair Ava. ^°j stari naslov:... DOMOVINA Cleveland 3, Ohio j novi naslov: **Oje ihe: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO. Amerika ukinila prepoved prevoza kitajskega blaga OTTAWA. — Ameriško poslaništvo je objavilo, da Združene države ne bodo več zabranje-vale kanadskim tovornim avtomobilom voziti po njihovih cestah blago kitajskega izvora, kolikor je to naloženo v kanadskih pristaniščih in namenjeno v kanadska mesta na vzhodu dežele. Prepoved je bila uvedena preč nekaj tedni na pritožbo nekega kanadskega trgovca iz Montreala, ki mu je sorodno podjetje z uvozom kitajskega blaga začelo zbijati cene. Na posredovanje kanadske vlade je bila prepovec v znamenju “dobrega sosedstva” ukinjena. KRALJEVSKI PAR — Kraljica Elizabeth II in njen soprog princ Filip na najnovejši uradni fotografiji v Buckinghamski palači. Posnetek je napravil Anthony Arm-strong-Jones. Kraljevski par bo v juniju in juliju v Kanadi, kjer bo pri svečani otvoritvi Sentlovtrenške globokovodne poti, kasneje poleti ali jeseni pa bo obiskal tudi Gan, Sierra Leone in Gambia v Afriki. Central Motors bo gradi male avtomobile tudi v Kanadi OSHAWA, Ont. — Predsednik General Motors of Canada Ltd. E. Walker je dejal, da bo tukajšnja tovarna izdelovala male avtomobile za kanadski trg. Preč šestimi tedni so začeli postavljati potrebne naprave, ki bodo skupno zavzemale 450,000 kv. čevljev površine. Novi avto “Corvair” bo priše na trg letošnjo jesen kot mode 1960. Bo malo manjši od’Chev roleta, lažji in bo porabil man;i gasolina. V njem bo prostora za šest oseb. Bo precej cenejši od katerekoli sedanje rvrste in cenejše bo tudi njegovo vzdrževanje. za otroka in poplačala dolgove. Veliko je molila in delala dobra dela. Ustanovila je “sive sestre” in umrla v svetosti. Program La Belle de Ceans je bil omenjen v glavnem na mladost Marie in je bil skrajno slabo sestavljen in brez vsakega okusa. Prikazoval je veselo življenje one dobe in ljubezenske prizore med Marie in njenim možem. Spored bi bil še v navadnem času in okoliščinah le težko ušel kritiki, ko pa je bil prdeložen javnosti na predvečer proglasitve Mari k blaženim, ga je njen dober del smatral naravnost za žalitev. D? bi pomirilo javnost se je vodstvo CBC javno opravičilo in zahtevalo odstop Charlesa Du-masa, ki je program pripravil. Ta je to odklonil in povedal odkrito, da ne mara prevzeti odgovornost za druge, da ne mara biti grešni kozel. Javnost, posebno v katoliškem Quebecu, zahteva _kaznovanje vrhov pri CBC, ki so odgovorni za tako očito žalitev njenih verskih čutov. no, med tem ko so Angleži nezaupljivi, Američani preveč zahtevni, Italijani pa preradi barantajo. * Ker so zobni zdravniki na Norveškem cenejši od onih na Švedskem, si hodijo ljudje iz obmejnih krajev na Švedskem popravljati zobe na Norveško. To je prisililo švedske zobozdravnike, da so se preselili z mejnega področja dalje v notranjost, ker bi ostali sicer brez dela. * V Londonu je nedavno opravil neki 30 let stari Dereck Brown izpit za vožnjo avtomobila potem, ko je bil najpreje 33-6. lela Kako pozabit to gomilo, kjer Vaše zlato spi srce, ki vsem nam je vdano bilo, prav do zadnjega je dne?! Zvesto smo Vas vsi ljubili, in nikdar Vas ne bomo pozabili, pri Bogu zdaj se veselite, a v srcih naših Vi živite! Žalujoči ostali: Po svobodi je hrepenelo, po luči, sreči Vam srce, k Resnici priti je želelo: Izpolnil Bog Vam je želje! MARY C. HRIBAR, nečakinja OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 26, maja 1959. ČIŠČENJE — Uslužbenec živalskega vrta v Chessing-tonu na, Angleškem se je lotil “umivanja” pelikana, ki je sam pokazal premalo smisla za čistočo. i r Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, P°' šteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, pr01' bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 6i>. leta; otroke pa taki.j po rojstvu in do 16. lefa. ^ K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate zn odrasle in mladino od $.700.00 do $15,000.00. K. S. K. J'EDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote S400.QO. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške p°d.' pome organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri. STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111* Mullally Funeral Home AMBULANCNA POStflG* ZRAČEVALNISISTEM POGREBI OD $200.00 NAPREJ } 365 East 156th Street K En m ore n Z a ^ vaš ^ pomembni ^ dan! § ^ Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolrioma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. • Cleveland S, Ohio HE 1-0628 STEKLENI DOM — Švicarji so na Mednarodni turist1' čni razstavi v Muenchenu na Nemškem razstavili v steki6' nih kroglah, kot jih vidimo na sliki, posebnosti svojih P°' krajin. . .