Zasavski TEDNIK TRBOVLJE, 16. IX. 1964 - ST. 38 - LETO XVII. - 20 DIN Srečno, naša Zasavska cesta! Nova Zasavska cesta bo precejšnjega pomena za Zasavje! Tudi letos so na najtežjem, najnevarnejšem odseku, delali pripadniki JLA. Razbijanje živih skal, vseka-vanje predorov, izpodkopavanje na nevarnih mestih, zazidavanje nad strugo, vse to je delo krepkih rok naših vojakov. Pripadniki JLA so odprli Zasavju okno v svet. »Po lepi, široki, sončni cesti« se bo odslej odvijal promet. Dragi tovariši, pripadniki JLA! Zavedamo se, da ste vložili v delo ogromno svojih sil, da ste s svojo voljo in znanjem premagali najtežavnejše odseke. Speljali ste cesto, ki je vaša pomembna delovna zmaga. V kratkem času ste uspeli premagati naravo na najtežavnejšem odseku ob Savi. Hvaležni smo vam! To je velik in pomemben uspeh! In vsi smo ponosni nanj! Ob bližnjem slovesu: ZA VES TRUD ISKRENA HVALA! NE BOMO POZABILI NA DELO, KI STE GA OPRAVILI. (Pk) VIKTOR AVBELJ V LITIJI LITIJA — 10. septembra je obiskal Litijo predsednik Izvršnega sveta Viktor Avbelj skupaj z Rikom Jermanom, članom Izvršnega sveta SRS, inž.- Viktorjem Turnškom, direktorjem Zavoda za raziskavo materiala, Tonetom Koprivnikarjem, podpredsednikom Okrajne skupščine Ljubljana, ter s predstavniki graditeljev Zasavske ceste. Najprej se je predsednik Izvršnega sveta Viktor Avbelj zanimal za izvršitev sanacijskih ukrepov po potresu, ki je Litijo prizadel 19. maja 1963, in za potek zbiranja sredstev, ki so po- ________________________________________trebna za gradnjo 72 novih Pipi j stanovanj, adaptacijo 26 sta- | novanj in 5 stanovanjskih j hiš, ki jih je potrebno uspo- šobiti za deveto varnostno feJN! 1 stopnjo. Gostje so si ogledali tudi V Trbovljah je vsak dan kaj novega. Ko je te dni naš montažno naselje »19. maj« fotoreporter hodil po Trbovljah, se mu je kar sam ponudil v Litiji, nato pa še posa- v objektiv tale motiv z najvišjo trboveljsko zgradbo. mezne odseke Zasavske ce- ....„................................................... ste. Nova Zasavska cesta - spomenik današnjega časa (ma) ZAGORJE — Pred zaključkom del pripadnikov« JLA na trasi nove Zasavske ceste je bila v nedeljo do- Slavje v Gornjem gradu (žak> GORNJI GRAD — V nedeljo je bila v Gornjem gradu glavna proslava 20-letnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Te prireditve se je udeležilo več tisoč ljudi, med njimi tudi precej iz Zasavja. Med gosti so bili Miha Marinko, sekretar CK ZKS, Viktor Avbelj, predsednik IS SRS, dr. Aleš Bebler, Mitja Ribičič in pa bivši komandanti in komisarji IV. operativne cone. S slovesnosti, kjer je o dogodkih pred 20-letl v Zgornji TROBOJ KOVINARJEV LITOSTROJ -METALNA - STT (fš) TRBOVLJE — Športnim delavcem v STT je bila zaupana organizacija tradicionalnega troboja kovinarjev, ki so se v Trbovljah srečali v odbojki in nogometu. Strojna tovarna je prepričljivo zmagala v nogometu, Litostroj pa je bil zanesljivo prvi v odbojki. Metalna je bila v obeh panogah zadnja. REZULTATI: NOGOMET: STT : Litostroj 3:1; STT : Metalna 5:3; Litostroj : Metalna 2:1 — 1. STT 4 točke, 2. Litostroj 2, 3. Metalna; ODBOJKA: STT : Metalna 2:1; STT : Litostroj 1:2; Litostroj : Metalna 2:1 — L Litostroj 4. 2. STT 2, 3. Metalna. Savinjski dolini govoril Mitja Ribičič-Ciril, so borci in aktivisti IV. operativne cone poslali tovarišu Titu pozdravno brzojavko. V okviru slavja so že v soboto zvečer bivši borci in aktivisti in člani kulturniške skupine IV. operativne cone — člani Svobode Center Trbovlje izvedli uspelo kul- turno prireditev. Na prireditvi 50 izvedli Gobčevo kantato »Hej, partizan«, ki jo je dirigiral avtor. V nedeljo popoldne pa so odkrili na stavbi, kjer je bil sedež IV. operativne cone, spominsko ploščo. Ob tej priložnosti je govorila nekdanja načelnica kulturniške skupine Vera Hreščak-Bebler. poldne v Zagorju ob Savi krajša slovesnost, ki so jo pripravile družbeno-politične organizacije zasavskih občin Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje ob Savi skupaj s komando JLA na Zasavski cesti. Od gradbišča Zasavske ceste v bližini zagorske železniške postaje se je razvil dolg sprevod pripadnikov JLA — graditeljev nove Zasavske ceste in mladine iz vseh štirih zasavskih občin z godbama Svobode I Hrastnik in rudarsko godbo iz Zagorja na čelu. Pred delavskim domom je bila krajša svečanost, na kateri je predsednik Pripadniki JLA In mladina Zasavja v nedeljo pred Delavskim domom v Zagorju ObK ZMS Zagorje ob Savi, Roman Krautberger, pozdravil graditelje nove Zasavske ceste in se Jim v imenu mladine Zasavja in v imenu vseh občanov nahvalil za opravljeno delo v izredno težkih pogojih in jim čestital k doseženim uspehom. V delavskem domu pa so pripravili enoinpolurni program »PESEM ZASAVJA OB SLOVESU«, ki so ga izvajali razen mladinskega pevskega zbora osnovne šole Toneta Okrogarja iz Zagorja, mešanega pevskega zbora Svobode II Trbovlje, recitatorjev iz Litije in zabavnega ansambla iz Hrastnika tudi pripadniki JLA. Na prireditvi je pozdravil pripadnike JLA predsednik ObO SZDL Zagorje ob Savi, Slavko A j tič, in jim v znak priznanja za opravljeno dela izročil simbol — rudarski jamski voziček; mladinci pa so graditeljem Zasavske ceste izročili cvetje. V imenu komande JLA se je zahvalil kapetan Jelerčič in poudaril, da pripadniki JLA te dni končujejo svojo letošnjo nalogo na trasi nove Zasavske ceste in da jim bo delo v Zasavju, čeprav so bili pogoji Izredno težavni, ostalo še dolgo v spominu, še posebej zaradi zglednega sodelovanja družbeno-političnih organizacij in občanov Zasavja s pripadniki JLA. Pripadniki naše JLA so lahko ponosni, da so tudi letos opravili nalogo in tako pripomogli, da dobi Zasavje široko okno v svet, novo Zasavsko cesto, veličasten spomenik današnjega časa. Sredi razprav Prve pripombe k predlogu sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije v Trbovljah V Trbovljah so že sredi živahnih razprav o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije. O predlogu so razpravljali na seji občinskega komiteja ZK, na sestankih s sekretarji tovarniških komitejev in rudniškega komiteja ZK in sekretarjev osnovnih organizacij ZK ter na sestanku ožjega političnega aktiva Trbovelj. V dosedanjih razpravah so komunisti Trbovelj poudarili, da sicer izhaja iz predloga sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije težnja, da se način organiziranja in delovanja komunistov kar najbolj popolno prilagodi stopnji družbenega razvoja in da predlog statuta formulira bogate izkušnje organizacij in vodstev Zveze komunistov, pridobljene pri izvajanju programskih stališč od VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije pa do zdaj. Vendar pa kljub temu še vedno ni dan v zadostni meri poudarek Zvezi komunistov v komuni. Iz prakse izhaja, da delo v okviru osnovnih organizacij ZK ni vedno najbolj učinkovito, še posebej kar zadeva uvajanje sodobnih metod dela. V Trbovljah so se zaradi tega začeli posluževati aktivov in grup članov ZK na področnih posvetovanjih. Pokazalo se je, da vlada med člani ZK precejšnje zanimanje za te nove oblike dela, zaradi česar bi bilo treba dati — med drugim — v predlogu sprememb in dopolnitev ln v samem statutu poudarek tudi tem novim oblikam sestajanja in delovanja članov ZK v občini. v Prejšnji teden so y Trbovljah začeli že z razpravami o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ v osnovnih organizacijah ZK; formirali pa so že tudi nekaj grup za podrobnejšo proučitev gradiva; zraven tega pa še računajo, da bodo sklicali širši politični aktiv trboveljske občine, na katerem naj bi prav tako razpravljali o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije. (ma) OBRAVNAVA AKTUALNIH NALOG ORGANIZACIJE ZMS V PREDKONGRESNI AKTIVNOST! Prejšnji teden je bil v Trbovljah seminar za mladinska vodstva iz delovnih organizacij, na katerem so — med drugim — obravnavali aktualne naloge Zveze mladine Slovenije v predkongresni aktivnosti; pregledali so izvrševanje sklepov in stališč letne konference ZMS Trbovlje, analizirali so tekmovanje za dvig produktivnosti dela in se predvsem dotaknili slabosti na področju uveljavljanja mladih na področju samoupravljanja. Poudariti je treba predvsem zelo uspelo razpravo o vključevanju in o delovanju mladincev v družbeno-poli-tičnih organizacijah, o vlogi in pomenu družbenih centrov in o konkretnih nalogah, ki naj bi jih izvrševala vodstva mladinskih aktivov v delovnih organizacijah v času predkongresne dejavnosti. Prvi dan seminarja so popoldne udeleženci - obiskali delavsko naselje Dobrno. Kot je znano, bodo prebivalce z Dobrne preselili in je bil ta obisk namenjen seznanjanju udeležencev seminarja s preteklostjo tega delavskega naselja. Mladina je sklenila, da bo s prostovoljnim delom pomagala zgraditi temelje za nove montažne hiše, v katere se bodo vselili prebivalci Dobrne. Naj povemo, da mladina že sodeluje pri tej gradnji. Vsak dan sodeluje v akciji 15 mladincev iz aktivov ZMS. V drugem delu seminarja so posvetili največ pozornosti bližnjim letnim konferencam mladinskih aktivov. Sestavili so osnovne teze in opozorili na najvažnejša vprašanja, ki se zdaj postavljajo pred mlade: proizvodnja, modernizacija dela, samoupravljanje in odnos mladine do družbenega samoupravljanja, delitev dohodka in nesorazmerja v pravilnikih o delitvi, odprava minimalnih osebnih dohodkov pod 25.000 dinarjev, podpiranje najrentabilnejših investicij, skrajšan delovni čas in boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet, enotna kadrovska politika v delovni organizaciji, stanovanjska izgradnja, izobraževanje in zlasti aktiven odnos Zveze mladine do drugih družbeno političnih organizacij. Zaključnega dela seminarja so se udeležili še Jože Cestnik, sekretar ObK ZK, Jože Laznik, predsednik ObSS, in Stane Hodej, predsednik ObO SZDL, ki so odgovarjali na vprašanja udeležencev seminarja, ki so zadevala predvsem odnos ZMS do teh organizacij. Mladinci so kritično ocenili vse slabosti, ki so jih v razpravi obravnavali, tu naj omenimo predvsem opravičevanje subjektivnih slabosti z objektivnimi težavami (kritika tega pojava!). Zavzeli so se, da morajo zavestno odpravljati" zmotno mnenje nekaterih mladincev, ki menijo, da jih obvezujejo samo sklepi in stališča mladinskega aktiva, ne pa tudi vodstev SZDL, ZK, Zveze sindikatov itd. Ob zaključku seminarja so udeleženci sklenili, da bodo v delovnih organizacijah spet izvedli tekmovanja za dvig produktivnosti dela. Splošna ocena dvodnevnega dela seminarja za predsednike in sekretarje aktivov ZMS iz trboveljskih delovnih organizacij je bila, da je seminar povsem uspel, zlasti vsebinsko, zato bi bilo v prihodnje dobro organizirati še več takih seminarjev, (žak) v Vse lepo in prav, toda zakaj težave s servisi? Ce kupec nima sreče... Trboveljske trgovine so dobro založene z električnimi aparati Ce ima kupec srečo ln dela aparat brezhibno, Barvne razglednice Turistično društvo Trbovlje si je zadnja štiri leta prizadevalo izdati barvne razglednice Trbovelj. Skušali so to izvesti preko raznih podjetij, vendar niso našli razumevanja. Letos se je Turistično društvo obrnilo na podjetje »Jugo-reklam«, ki je takoj poslalo fotografa, da je napravil posnetke Trbovelj. Barvne klišeje so potem izdelali na Dunaju. »Jugo-reklam« je te stroške plačal v devizah, pri tem pa je zelo ustregel Trboveljčanom, ker bo Turistično društvo te stroške lah'*o plačalo v dinarjih. Založili so 14 posnetkov (vsak v 10.000 izvodih), 12 od teh je že v prodaji, hrbtno stran razglednic pa je opremilo CP »Mariborski tisk«. Cvna posamezne razglednice je 50 dinarjev, kar je vsekakor malo, saj vemo, da so izdelki te vrste v Velenju na primer 60 dinarjev, ponekod pa še več. (žak) je vse prav in v redu; toda, če se kaj zatakne, potem se začno težave, ker posamezne trgovine oziroma tovarne nimajo organiziranih servisov, če se aparat pokvari v garancijski dobi, ga morda pošljejo še v Celje ali Ljubljano, toda na to popravilo je treba čakati kar precej časa, saj so zaradi pomanjkanja servisov obstoječi preobremenjeni. Edini, ki se v Trbovljah ukvarja s popravljenjem takšnih aparatov in opravlja servisne usluge, je Elektro radio servis, ki ima servise RR Niš, RIZ Zagreb, Rapid DDR, Himo Maribor, Deli-grad Niš in Iskra Kranj. Trboveljski »Elektro-servis« pa opravlja servisne usluge za proizvode Himo, Tobi, Dell-grad Niš ln Elra Škofja Loka; računajo pa, da bodo uredili še servisno službo za izdelke Tiki ln Eka. pač zato, ker je vse več potreb. Mnogokrat se še vedno zgodi, da za popravila aparatov, za katere imajo servis, nimajo rezervnih delov, če pa je okvara le prevelika, so primorani poslati aparat v tovarno, kar pa je zvezano s čakanjem. To pa seveda ni dobra propaganda za tovarno. V Trbovljah bi bilo treba čimprej povečati število servisov in jih tudi dobro založiti z rezervnimi, deli, da bi bila popravil^ hitro opravljena in kupci zadovoljni, če že pride do okvar. Odpadla bi tudi vsa nepotrebna pota v Ljubljano Celje ln še kam drugam, ki »stanejo« denar in čas. G. Je taka reklama Trbovljam v okras? Verjetno, da ne! Kdorkoli jo je že postavil, naj bi poskrbel za okusnejšo. Sploh pa se poraja vprašanje, če^ie zaslužijo Klek, Čebine, Vrhe in Partizanski vrh b-'jšo reklamo? TRBOVELJČANI LETUJEJO NA VELEM LOŠINJU - Dom Zveze borcev na Ve-lem Lošinju je odprt že tri mesece, torej od začetka junija. Vsekakor je to že dovolj časa, da se je lahko pokazalo, če je vse, kot je treba ali ne. r Govorila sem z ekonomom Jožetom Piklom. Je prijazen, iznajdljiv in zmeraj pripravljen pomagati, pa naj gre za karkoli. — Zdaj že gre, mi je povedal. Zdaj sem se že privadil. Od začetka pa je bilo res hudo. Nisem poznal kraja, ne ljudi in sem se zelo trudil, da sem nabavil vso hrano. Treba se je bilo spoznati z ljudmi. Zdaj mi večkrat kar sami l-rinesejo vse, kar potrebujem. — In vreme? Veg čas je bjlo v glavnem zelo lepo vreme. To nam je prišlo zelo prav že tudi zaradi Izletov, saj Je šla, če Je bilo le mogoče, vsaka izmena na več Izletov, večinoma na Susak. — Se Trboveljčani tukaj dobro počutijo? Pa še kako, sicer pa, kaj bi govoril. Raji si poglejte knjigo pripomb. Le-ta je prav zgovorna. Sposodila sem sl nekaj pripomb. Marijana Lapi In Franci Deželak sta poslala po prihodu v Trbovlje kartico na Veli Lošinj; »Prijazni tovarišici Justi, simpatičnemu ekonomu, vedno nasmejani Veseli ter zelo dobri kuharici Ivanki pošiljava iz Trbovelj iskrene pozdrave. Za zelo dobro po- strežbo in prijaznost se še enkrat zahvaljujeva.« Pod naslednjim zapiskom podpisa nisem mogla razbrati, je bil preveč »zdravniški«; »Na letovanju v domu sem bil z družino od 4. do 14. avgusta. Vsi člani družine (5) so bili nadvse zadovoljni s hrano, postrežbo in namestitvijo. Hrane je bilo dovolj, bila je okusna, postrežba solidna. OtTočill smo se, da bomo poskusili tudi naslednje lvto koristiti letni dopust v domu ZB.« Pa še zabeležka s podpisom Kosovi: »Bili smo zelo zadovoljni. Hrana odlična, prav tako postrežba. Osebje je zelo prijazno in uslužno. Hvala vsem in na svidenje prihodnje leto! N. D, Naročam »ZASAVSKI TEDNIKt Pošiljati lili ga začnite takoj — Priimek in ime Lastnoročni podpis Seminar za sekretarje osnovnih organizacij in tovarniških komitejev ZK V torek je pripravil Občinski komite Zveze komunistov iz Hrastnika seminar za sekretarje osnovnih organizacij in tovarniških komitejev Zveze komunistov. Na seminarju so razpravljali o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije, zraven tega pa so še govorili o političnem razpoloženju v hrastniški komuni. NOVA STANOVANJA V kolektivu Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku so v zadnjem času precej razpravljali o stanovanjski problematiki in sklenili pogodbo za nakup montažnih hišic. S tem bodo že v kratkem času v dokajšnji meri uspeli rešiti najbolj kritične primere. Motiv s Trga revolucije v Hrastniku (Foto: rap) RAZPRAVE ŽE PO OSNOVNIH ORGANIZACIJAH ZK Po sestanku ObK ZK Hrastnik in po seminarju za sekretarje osnovnih organizacij in tovarniških komitejev ZK obravnavajo pred tog sprememb in dopolnitev v statutu ZKJ v teh dneh že v osnovnih organizacijah ZK. Organizacijska komisija pri ObK ZK spremlja razprave in bo zbrala predloge ter jih posredovala vsem članom ZK na informativnih konferencah. V Hrastniku bo gradivo y kratkem obravnaval tudi širši politični aktiv; na to obravnavo pa bodo povabili tudi delegata za VIII. kongres, Marijana Orožna. Kako bo z izpolnjevanjem plana? VSE VEČJE DELOVNE ORGANIZACIJE NA PODROČJU HRASTNIŠKE OBČINE SO ŽE IZDELALE PODROBNE ANALIZE O PREDVIDENEM DOSEGANJU PROIZVODNJE V LETOŠNJEM LETU. V STEKLARNI Hrastnik računajo, da bodo letošnji plan vrednosti proizvodnje in storitev presegli za 11,7 °/o. V letošnjem letu so v Steklarni uspeli povečati ekonomičnost za 6,6 %. Predvidevajo, da bodo čisti dohodek delili v razmerju 76,2 % za osebne dohodke in 23,8 "/o za sklade. Kolektiv RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE - HRASTNIK predvideva, da bo plan vrednosti proizvodnje za leto 1964 presegel za 9,6 %>. Razmerje v delitvi čistega dohodka se ne bo spremenilo, saj ne ustvarjajo skoraj nobenih skladov. Zaradi tega bi bilo potrebno zagotoviti čimprej potrebna investicijska sredstva sa modernizacijo odkopnega procesa in se-pariranje premoga. V TOVARNI KEMIČNIH IZDELKOV Hrastnik bodo v drugem polletju povečali proizvodnjo — v primerjavi s prvim polletjem — za 9,5 %>, letni plan bodo presegli za 5,1 %. Podražitve električne energije, premoga, žveplene kisline in surovih fosfatov pa bodo vplivale na spremenjeno delitev čistega dohodka od 86,7 % za osebne dohodke in 13,3 »/o za sklade v pr-vsem polletju na 96 °/» za osebne dohodke in 4 °/» za sklade. Letni plan bo dosežen in presežen le v primeru, če bosta zagotovljeni žveplena kislina in embalaža ter urejena pre- skrba z električno energijo. KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE Hrastnik bo letni plan proizvodnje in storitev' predvidoma preseglo za 4% Računajo, da bodo zvišali osebne dohodke zaposlenim za okrog 20%; rešiti pa bo treba težave okrog nabave lesa, železa, cementa in apna. SIJAJ Hrastnik ' bo predvidevanja družbenega plana za letos presegel za okrog 38 °/o, deloma na račun povišanja cen izdelkom. V SPLOŠNEM TRGOVSKEM PODJETJU Hrastnik računajo, da bodo do konca letošnjega leta dosegli za 2,7 % več prometa, kot je bito to predvideno z družbenim planom. Ker se bodo stroški po-._ slovanja povečhli za okrog 25 %, bodo zmanjšali udeležbo skladov v delitvi čistega dohodka od 30% na 20%. Ker so se zadeve okrog ureditve dokumentacije in zagotovitve potrebnih sredstev ustalile, računa kolektiv SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA Hrastnik, da bodo plan dosegli z nekaj več kot 90%. Gostinsko podjetje JELKA Hrastnik računa 'za drugo polletje za 4 milijone višjo realizacijo kot v prvih šestih mesecih in bo tako predvidoma za 5% preseglo letni finančni plan. • -k- Uspehi kolektiva TKI V zadnjih dveh mesecih (julij, avgust) je kolektiv Tovarne kemičnih Izdelkov Hrastnik dosegel proizvodnjo v višini 6500 ton ali 10,3 % več, kot je bilo predvideno za to obdobje. Količinski plan je bil dosežen s 101,8 %. Dosežki kolektiva bi bili šer ugodnejši, če ne bi primanjkovalo žveplene kisline, galice in nekaterih drugih surovin; omejena pa je bila tudi poraba električne energije. Hrastniški kemičarji so v izdelkov Hrastnik kljub vi- teku zadnjih dveh mesecev proizvedli 1200 ton tripolifos-fatov, 66 ton mononatrija in 38 ton pollgenov. Ta proizvodnja oziroma izbor potrjuje pravHnost. razvojnega koncepta in uspešnost naporov za večjo proizvodnjo. Omeniti velja, da je" tudi obrat elektrolize v tem času presegel planske naloge in da so še ostale službe v Tovarni kemičnih izdelkov, zlasti služba vzdrževanja in oddelek kontrole oziroma razvoja, mnogo pripomogli k doseženim uspehom. Kljub precejšnji količinski proizvodnji v zadnjih dveh mesecih prodaja ni bila problem. Tovarna kemičnih šoki proizvodnji ni uspela izpolniti obveznosti do odjemalcev, največ zaradi pomanjkanja osnovnih surovin. Največ ji problem tega obdobja je dobava žveplene kisline. Cinkarna Celje je dobave prekinila, zaradi česar so bili v TKI prisiljeni iskati dobavitelje drugod. Kljub tem težavam pa je bilo storjeno vse, da ni prišlo do večjih zastojev v proizvodnji. V Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik so zabeležili v mesecu juliju 240 milijonov din, v mesecu avgustu pa 250 milijonov din realizacije. S tem je bil znatno izboljšan odstotek izpolnjevanja letnega plana. Za razdobje zadnjih dveh mesecev je ka TKI značilna ugotovitev, da so se navzlic nizkemu številu zaposlenih in dopustom zvišali osebni dohodki. Povprečni osebni dohodek na 208 ur je znašal na zaposlenega 47.230 din, celotni povprečni osebni dohodek pa 58.238 din. Tako se je skupni znesek planiranih planov precej povečal. Hrastnik Se vedno pa je odprto vprašanje odplačila anuitet, ki ga pristojni organi še niso reševali. Pričakovati je mogoče, da bo vprašanje odplačila anuitet obravnavano v naslednjih tednih. Verjetno bo Jugoslovanska investicijska banka obravnavala primer TKI skupaj z ostalimi problemi. Po anketi Zavoda za zaposlovanje delavcev: Zaposlilo bi se 747 žena Znano je, da je v Zagorju ob Savi med zaposlenimi sorazmerno malo žena. O tem Je bilo že precej razprav, prav tako pa tudi o potrebi, da se zagotovi možnost za zaposlitev razpoložljive ženske delovne sile. Toda doslej ni bilo točnih podatkov o tem, koliko žena bi se zaposlilo, če bi bile možnosti za to. Zaradi tega je Zavod za zaposlovanje delavcev is Zagorja ob Savi pred kratkim anketiral vse žene na področju" zagorske občine, ki niso v delovnem razmerju. V popis je bilo zajetih skupaj 1723 žena. Kadrovanje mladine v samoupravne organe Ce sl ogledamo številčno stanje mladincev v samoupravnih organih na področju zagorske občine, opašimo, da je od 4276 zaposlenih 72 proizvajalcev v upravnih odborih, od tega 12 mladincev oziroma 16,94 odstotka; v delavskih svetih pa je 215 proizvajalcev, od tega 45 mladincev oziroma Od skupaj anketiranih 1723 lena se jih je kar 747, in sicer v. starosti do 45 let, izrazilo, da se zaposlijo, če bi bila dana za to možnost, 976 lena pa je zaposlitev (iz objektivnih vzrokov) odklonilo. Med 747 ženami, ki se želijo zaposliti, sta 2 visokokvalificirani delavki, 98 kvalificiranih, 70 polkvalificira-nih delavk ter 46 uslužbenk, od tega 12 pomožnih uslužbenk. 600 žena ima (dokončano oziroma nedokončano) osnovno šolsko izobrazbo; razne obrtne šole in tečaje jč obiskovalo 147 žena; 398 žena pa je bilo že zaposlenih. Zagorje Iz ankete izhaja, da se bi le letos zaposlilo 421 žena, prihodnje leto pa 134 žena, ostale pa v naslednjih letih. Samo iz mestnega področja Zagorja ob Savi in iz bližnje okolice bi se letos in prihodnje leto — če bi bile možnosti — zaposlilo kar 555 žena. Med anketiranimi ženami se jih največ želi zaposliti v šiviljsko-krojaški stroki (173), keramični (78), elektroindustriji (62) itd.; 95 pa jih je pripravljenih sprejeti kakršnokoli delo. Zanimivo pa Je, da se je 30 anketiranih žena Izjavilo tudi za varstvo otrok. Sicer pa je 221 žena pripravljenih za priučevanje. Med tistimi, ki so odklonile morebitno zaposlitev, je 256 takih žena, ki so preobremenjene z domačim delom; 255 pa jih je pripravljenih sprejeti delo na domu, največ v samem Zagorju in neposredni bližini. Ob 747 žena, ki se želijo zaposliti, je 614 poročenih in imajo skupaj 1164 otrok. V kolikor bi se te žene zaposlile, se poraja vprašanje otroškega varstva. Iz ankete izhaja, da postavlja 193 žena kot pogoj za zaposlitev urejeno otroško varstvo; ostale pa se niso odločile za otroško varstvo, verjetno zaradi trenutnega pomanjkanja teh ustanov in finančnih sredstev za plačevanje uslug. Seveda bi bilo potrebno vzporedno s tem urediti tudi servisno službo za razbremenitev dela gospodinj. Zanimivo je, da se je sorazmerno precej anketiranih žena, ki bi se zaposlile, izrazilo za delo v servisih (za pomoč v gospodinjstvu, nego bolnikov, čiščenju prostorov), če bi delovali. Posebna nologa bo še prehrana, saj bi se — po podatkih ankete — 145 žena posluževalo obrata družbene prehrane, če bi bil, pa verjetno še več. Ob koncu lanskega leta je bilo na področju zagorske občine 15.123 prebivalcev, vseh zaposlenih pa je bilo 4665 oziroma le 30,24'/* vseh prebivalcev. Med zaposlenimi Je bilo 1351 ali 29,3 •/• žena. Ce bi uspeli v Zagorju v sorazmerno kratkem času ^nposliti pretežno večino Zena, ki se želijo zaposliti, bi bilo med zaposlenimi že blizu 40 '/• žena. Iz ankete Zavoda za zaposlovanje delavcev Zagorje ob Savi, o kateri bi bilo potrebno še podrobneje razpravljati v svetih in drugih organih občinske skupščine ln v sami občinski skupščini, izhaja, da bodo potrebna še nadaljnja prizadevanja zagorske Občinske skupščine, da se zagotovijo možnosti za odpiranje novih delovnih mest, kjer bi bilo mogoče zaposliti to žensko delovno silo. Seveda bo treba proučiti tudi nekatere druge oblike vključevanja — delo na domu, hkrati pa poskrbeti za usposobitev zaposlenih. Razumljivo je, da bo treba vzporedno skrbeti za reševanje vprašanj na področju varstva, družbene prehrane in servisov za pomoč v gospodinjstvu. Kazno pa je, da bi večje število zaposlenih ugodno vplivalo na povečanje družinskih proračunov, večji bi bil dotok sredstev v proračun, večja bi bila potrošnja in hitreje bi se razvijale terciarne dejavnosti. (ma) 26,93 odstotka. Vsi vemo, da bi se prav v samoupravnih organih mladinci lahko uveljavljali, toda aktivi ZMS niso pozorni do tega, ampak se pred volitvami v samoupravne organe kampanjsko podajo v »boj« ter skušajo 4cot politična organizacija doseči svoje, namesto da bi načrtno pripravljali to vzgajali kader. Mislim, da bi tako člani kolektiva z zaupanjem in razumevanjem celo sami predlagali ln tudi volili mlade člane kolektiva. Prsi' tako ni mogoče mimo dejst-a, da se nekateri aktivi Zveze mladine zadovoljujejo z velikim številom mladih v organih samoupravljanja, pri tem pa pozabljajo, da s številom ne bodo veliko dosegli, temveč le s kvaliteto in sposobnostjo sodelovanja mladih članov delavskih svetov kakor tudi upravnih odborov. Imamo tudi še vrsto primerov, ko v naših delovnih organizacijah navzlic temu, da je v njih zaposlenih jprecej mladih, ni nobenega v samoupravnih organih. V nekaterih aktivih so dosegli vsaj to, da na seje delavskih svetov in upravnih odborov vabijo mladince, ki potem vso problematiko prenašajo med mladino. To je ena od dobrih oblik usposabljanja mladine. Iz navedenega izhaja, kako so nekateri mladinski aktivi na področju zagorske občine samoiniciativno prešli na dokaj dobro in pravilno vključevanje mladine v delo samoupravnih organov. Te izkušnje bi kazalo posnemati tudi drugod, če hočemo, da bomo imeli v prihodnje v samoupravnih organih več sposobne mladine. Prav tako pa se naj bi že zdaj ObK ZMS in aktivi ZMS začeli aktivno pripravljati na volitve novih samoupravnih organov. Proizvodne konference bi morale biti odraz našega celotnega dela s proizvajalci, torej nova oblika uveljavljanja mladine, kjer naj bi mladina Iznašala svoje probleme, zraven tega pa še probleme celotnega kolektiva. Prednost proizvodnih konferenc se Je pokazala tudi pri obravnavi In sprejemanju statutov delovnih organizacij. Vzgoja mladih proizvajalcev je skrb vseh. Zaradi tega je treba začeti s sistematično vzgojo, s predavanji, seminarji, morda z mladinsko politično šolo. Vse to naj ne bo samo skrb mladinske organizacije, pač pa tudi vseh kolektivov. Za kader je treba nenehno skrbeti, zaradi tega ni nikoli prezgodaj razmišljati o kadrih. (ka) Razgovor z ravnateljema osemletk v Zagorju ob Savi: Problemi, problemi, problemi! Na začetku novega šolskega leta smo obiskali tovarišico Magdo Malovrh, upraviteljico Osnovne šole Zagorje ob Savi, in tovariša Jožeta Zajca, upravitelja Osnovne šole »Toneta Okrogarja« v Toplicah, in ju zaprosili, da nam odgovorita na vprašanja: Koliko učencev in oddelkov Je na centralni In koliko na oddelčnih šolah? M. MALOVRH: »Na centralni šoli je 28 oddelkov z 838 učenci in 32 učnimi močmi. V Cemšeniku so 4 oddelki s 77 učenci in tremi učnimi močmi; v Podkumu je 7 oddelkov s 160 učenci in 4 učnimi močmi; v Znojilah pa sta 2 oddelka s 40 učenci In 1 učno močjo. Vseh oddelkov na centralnih in oddelčhih šolah je torej 41 a 40 učnirhi močmi in 1120 "učenci.« J. ZAJC:" »Na šoli .Toneta Okrogarja* je v novem šolskem letu 896 učencev, in sicer v 30 oddelkih. Sola ima še oddelek za defektne učence, ki ga trenutno obiskuje 41 otrok. V Tirni je enooddelčna šola z 32 učenci, v Senožetih pa je 59 učencev. Vseh učencev na šoli je torej 1028 « Trenutno največji problemi? M. MALOVRH: »Prav gotovo je eden najbolj kričečih in bistvenih problemov še vedno po- manjkanje prostorov. Ze ob zaključku minulega šolskega leta smo razmišljali o tem, kako v obstoječih prostorih organizirati pouk. Uvedli smo še eno izmeno, in sicer tako, da obiskujejo učenci pouk v treh izmenah ln kar v štirih zgradbah. Pouk se prične ob 7. url zjutraj, konča pa ob 18.30 V 12 šolskih prostorih se vsak dan zvrsti kar 838 učencev. Zdi se mi, da ni potrebno posebej poudarjati, kakšni problemi nastopajo v zvezi s to razkropljenostjo. Prav gotovo je, da ni na ta način razbita samo kolektivnost, ampak pri vsem tem trpi disciplina, včasih tudi kvaliteta dela. Vse nas skrbi, kako bo v prostorih, ki so v domu Proletarca iit v domu PW, v zimskem času. Prisiljeni bomo začeti s poukom kasneje in ga predčasno tudi končati.« J. ZAJC: »Tudi na naši šoti so problemi v zvezi s samim prostorom. Problem je toliko očitnejši zaradi pomožne šole, ki trenutno gostuje pri nas. Mislim, da bi bilo treba nekako urediti, da bi pomožna šola dobila primernejše prostore, kar bi bila osnova za nemoten pouk. Učila na šoli so zastarela in ne ustrezajo več svojemu namenu. Inventar v razredih je iztrošen in slab, le nekaj razredov je opremljenih z dobrim inventarjem.« Kako je z učnimi močmi? M. MALOVRH: »Trenutno imamo na centralni šoli dovolj učnih moči za razredni pouk, na oddelkih pa še vedno manjka po ena učna moč. Primanjkuje pa predmetnih učiteljev.« J. ZAJC: »Tako kot po vsej Sloveniji je .tudi na naši šoli pereč problem pomanjkanje učnih kadrov. Sola rabi predvsem matematika. Pomanjkanje predavateljev Je opaziti le v višjih razredih; pomagamo pa sl z nekvalificiranimi in honorarnimi močmi. Ker nekaj učiteljev Izredno študira, Je pomanjkanje kadrov še bolj pereče.« Kabineti ln učila? M. MALOVRH: »Prav gotovo je eden bistvenih problemov tudi slaba, če sploh lahko uporabljamo ta izraz, uprema kabinetov, ki jih sedaj sploh ni, in pa oskrba z ostalimi učili. Živimo le v pričakovanju to želji, da bomo v mesecu februarju dočakali velikanski dogodek - novo šolsko poslopje, kjer bomo delali v drugačnih pogojih ln kjer bomo v novem okolju kaj hitro pozabili na dosedanje težave.« J. ZAJC: »Sola .Toneta Okrogarja' nima na razpolago primernih prostorov za kabinete, ker je v njih pomožna šola. Ni pa tudi pripomočkov. Med drugim bi rad omenil, le tale problem: vsi starši hočejo, da bi hodili otroci v šolo le dopoldne. Najprej moramo upoštevati oddaljenejše otroke, šele potem pa tiste otroke, katerih roditelja »ta oba zaposlena.« O. !□□□□□□□□ D □ 0 delu ObO SZDL v Litiji govori predsednik Zvone BRIC: Poudarek nalogam SZDL pri izvajanju Ustave V prejšnjem tednu so tudi v Litiji izdelali okvirni program dela občinskega odbora SZDL in njegovih komisij za čas do konca letošnjega leta. Predsednika ObO SZDL Zvoneta Brica, smo prosili, da nam je odgovoril na naslednji vprašanji: Kaj boste obravnavali na OBO SZDL do konca leta? — Razumljivo je, da smo v okvirni program dela našega ObO SZDL zajeli le najvažnejše naloge. Predvidevamo, da bomo spremljali in analizirali vse aktualne probleme in nove pogoje gospodarjenja; posebno pozornost bomo posvetili nalogam SZDL pri izvajanju Ustave in posebnim nalogam družbeno-poli-tičnih organizacij, in sicer s posebnim poudarkom na vlogo mladine; prizadevali si bomo v več- ji meri aktivizirati članstvo SZDL; izvedli bomo volilne konference SZDL, v okviru priprav na konference pa bomo pripravili razgovore s predstavniki družbeno-političnih organizacij o novih kandidatih; organizirali bomo široke razprave o predlogu 7-letnega plana razvoja družbenih služb; vso pozornost bomo namenili sodelovanju v pripravah na izdelavo druž- benega plana- in proračuna za leto 1965. Kako pa je s pomočjo krajevnim skupnostim? —' Vso skrb nameravamo nameniti utrjevanju krajevnih skupnosti, konstituiranjem svetov in sprejemom statutov. Obravnavali pa bomo tudi naloge KO SZDL na- področjih, ki niso zajeta v nove krajevne skupnosti. (a) USPEŠNI GASILCI IZ PREDILNICE LITIJA Zadnji tedni so potekali v znamenju gasilskih tekmovanj. Najprej so tekmovali pionirji in mladinci, za njimi pa še člani prostovoljnih, industrijskih in poklicnih čet na področju ljubljanskega okraja. Tekmovanja so veljala tudi kot izbirna za nastop na republiškem prvenstvu, ki bo v Ptuju v nedeljo, 20. septembra. Med industrijskimi gasilskimi četami je bila na zadnjem tekmovanju najuspešnejša gasilska četa Predilnice iz Litije, ki bo nastopala tudi na tekmovanju v Ptuju, kjer ji želimo kar največ uspehov. Na začetku novega šolskega leta v litijski osnovni šoli, kot na drugih šolah: Obilica problemov, rešitve pa? Problemi v šolstvu najbolj izstopajo v Zasavju na področju litijske občme. Ker nas je zanimalo, kakšno je stanje na začetku novega šolskega leta na posameznih šolskih zavodih, smo obiskali Osnovno šolo v Litiji in zastavili upravitelju, tov. Novaku, nekaj vprašanj. __ KOLIKO IMATE ODDELKOV IN K AKO JE S PROSTORI? — Na razpolago imamo 16 učilnic, samih oddelkov pa je 28. Glede prostorov je problem izredno pereč Kot vidite, je šola v dveh stavbah, od katerih je samo ena namenjena prav šoli, medtem ko je bilo v drugi zgradbi nekoč sodišče. Zato ti prostori po velikosti in tild' po sami osvetlitvi ne ustrezajo za pouk. Prav tako je veliko pomanjkanje kabineitov in pa učilnic za praktični pouk. Težave so tudi z ogrevanjem prostorov. Tak način ogrevanja, kot ga imamo sedaj, he dvigne temperaturo niti do 10 stopinj Celzija, zato je skoraj nemogoče, da bi se pouk odvijal nemoteno. V načrtu imamo ureditev centralne kurjave, vendar bi bila za to potrebna precejšnja denarnic sredstva, ki pa jih ni. Tudi okolica šole je zelo »klavrna« in ne ustreza pogojem, pod katerimi bi lahko imeli vsaj nižji razredi pouk telesne vzgoje. KAKO PA JE Z UČILI OZIROMA UČNIMI PRIPOMOČKI •— Tudi tu stvar ni razveseljiva Vzroke za takšno stanje bi lahko iskali v izredno slabem materialnem položaju šole, nekaj krivde pa bi lahko naprtili tudi samemu trgu, ki večkrat ne more zadovoljiti vsem zahtevam, poleg tega pa sploh ni primernih oz. kvalitetnih učil, zlasti za nižje razrede. Sola tudi nima ustreznih avdiovizualnih sredstev, pa tudi drugi šolski inventar je dotrajal. " t IZ NAVEDENEGA TOREJ TUDI IZHAJA, DA RAZPOLAGATE NA SOLI LE Z MINIMALNIMI SREDSTVI? — Bom kar postregel s primerom: v načrtu imamo adaptacijo in nekakšen prizidek k šoli. Načrti bo’do skorajda gotovi, sredstev pa seveda spet nd in tako je vprašanje, kdaj se bo začelo z deli. Naj poudarim, da zaradi majhnega proračuna lahko porabimo za materialne izdatke samo 7 °/« vseh proračunskih sredstev, iz prakse pa vemo, da je minimum trošenja teh sredstev vsaj 20 •/». KAJ PA KADRI? — Trenutno so vsa mesta zasedena, vendar samo po številu, ne pa luli po kvalifikaciji zaposlenih Za razredni pouk je kadra dovolj, problemi se pojavljajo — kot morda povsod po Zasavju — zlasti pri kadrih za predmetni pouk. Zanimivo je tudi, da je več starejšega kadra (žak) V Ponovičah cinkova ruda V Rudniku svinca Litija intenzivno raziskujejo novo rudišče. Zaradi tega je sicer proizvodnja svinčenega koncentrata minimalna. Da bi nadoknadili izp^d v proizvodnji svinca, so začeli odkopavati cinkovo rudo v Ponovičah. Ze v prejšnjih letih so tam opravljali raziskovalna dela. Tam je ostala tudi vsa tedaj izkopana ruda. Izkopanino so najprej prepeljali na flotacijo v Sitarjevec. Pri predelavi so bili doseženi lepi rezultati, saj je cinkov koncentrat vseboval do 61 °/o cinka. Istočasno pa so pripravljali jamo za nadaljnje odkopavanje. Potrebno je bilo obnoviti že obstoječe rove, zunaj pa urediti sipke in bunkerje gradbeništva. Barit potrebu- av omobile. Vsa pripravljalna J bena djetja za dela so končana in te dni so bolnišnlcah za sobe> kjer so rentgenski aparati; mivko pa za zdaj prodajajo v glavnem železnici, ki jo potrebuje pri polaganju podzemeljskih kablov pri avtomatizaciji proge od Ljubljane do Jesenic. V teku pa so tudi poskusi, da bi mivko lahko uporabljali v gradbeništvu, izvažali še £o konca meseca novembra; v zimskih mesecih barita namreč ne bodo izvažali, ker ga zdaj pošiljajo z Pagoni do Vukovarja, kjer ga naložijo na vlačilce in prepeljejo po Donavi do Črnega morja; promet po Donavi pa je v zimskih mesecih zaradi ledu nemogoč. • V avgustu so v Litiji po pogodbi s poslovnim združenjem »RUDIS« Trbovlje opravili polindustrijski poskus flotiranja svinčeno-cin-kove rude iz Djebel Gustara v Alžiru. ® Litijski rudarji proizvajajo tudi barit, granulirani pesek in mivko za potrebe saj takšna, kot je sedaj, v popolnosti ne zadovoljuje gradbenim namenom. (Pe) Z RAZPRAVAMI NADALJUJEJO Tudi na področju litijske občine v teh dneh nadaljujejo z razpravami o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije. Po osnovnih organizacijah so bili najprej sestanki sekretariatov, zdaj pa se sestajajo tudi že člani OO ZK. Omeniti velja, da so na področju litijske občine v dveh osnovnih organizacijah ZK — in sicer v Industriji apna Kresnice in v Industriji usnja Šmartno — združili razpravo o predlogu sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije o sprejemu novih članov v ZKJ. (ma) Litija že začeli z odkopavanjem cinkovih žil, ki dosegajo na pekaterih mestih debelino do 50 cm. ® Izvoz barita poteka zadovoljivo in je bilo do konca meseca avgusta Izvoženo že 1317 ton, vse v Sovjetsko zfrezo. Barit Iz Litije bodo iotSeMki TEDNIK Polletni pokazatelji ugodni Iz pregleda periodičnih obračunov delovnih organizacij s področja litijske občine za letošnje prvo polletje izhaja tudi ugotovitev, da so dosežki ugodni in kažejo, da bodo letošnja previdevanja dosežena in presežena, še posebej zato, ker je navadno gospodarska dinamika v zadnjih mesecih leta največja. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v primerjavi z lanskim letom v prvem letošnjem polletju povečal za 23 °/o; v isti primerjavi se je povečal vnovčeni celotni dohodek v vsem gospodarstvu za 25 °/i oziroma za 968 milijonov din, planske naloge pa so bile presežene za 4,6 */o. Povečanje celotnega dohodka je rezultat povečanja obsega proizvodnje, povečanja qen ter delnega zmanjšanja zalog gotovih izdel- kov, kakor tudi hitrejšega obračanja obratnih sredstev. Ob 25 °/t povečanju celotnega dohodka so se v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta povečala porabljena sredstva za 22,4 "/o, zaradi česar se je zmanjšala udeležba porabljenih sredstev v celotnem dohodku, kar kaže na ekonomičnejše poslovanje delovnih organizacij. V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta se je v razdobju januar — junij 1964 povečal narodni dohodek na 1 milijardo 475 milijonov din oziroma za 31,4 •/«. Sorazmerno hitreje kot narodni dohodek pa so v povprečju naraščali stroški, zaradi česar se je dohodek delovnih organizacij povečal za 30,2 •/• oži roma za manj kot narodni dohodek. Delovne organizacije so v lanskem prvem pollet- ju delile čisti dohodek v razmerju 71,5 */« za osebne dohodke in 28,7 */e za sklade; letos pa so namenili za osebne dohodke 76.1 •/» čistega dohodka, 23,9 °/o čistega dohodka pa za sklade. Za čiste osebne dohodke je bilo v prvem polletju izplačano nad 557 milijonov din oziroma 30.1 •/• več kot v lanskem letu. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je v prvem polletju znašal v Litiji 36.380 din. in sicer v gospodarstvu 35.741 din, v negospodarstvu pa 41.224 din. Ob koncu junija je še vedno 390 zaposlenih prejemalo osebne dohodke nižje od 25.000 din. Omeniti še velja, da se je v Litiji v prvem letošnjem polletju povečala ekonomičnost za 1,4 •/«, rentabilnost za 17,2 V« in produktivnost za 22,3 •/*. -k- SIS DVA V seznamu naših 90-letnikov, ali občanov, ki so kako leto mlajši, je tudi pisalo: Neža ZADO-BOVŠEK, Ostenk 9. Torej treba je bilo vzeti »pot pod noge«, kot temu pravijo. Nisem imel sreče, da bi hitro našel 'to 89 let staro ženico. Moral sem v hrib, pa spet nazaj in ... Končno sem bil na cilju. Neža živi na Ostenku s hčerko Micko." Je še krepka »korenina«, to pa zategadelj, kot sama pravi, ker ji »luft nuca«. V zakoftu. je rodila sedem otrok, mož pa je hodil na delo v Hrastnik. Zaslužil je malo, zato življenje ni bilo rožnato. Ve- ma. »Kar naprej moram nekaj delati!« Neža v službo ni nikoli hodila, pač pa je pomagala kmetom. Hodila je v »tabrh«. Ko pa je prišel čas plačila, so ji sosed ji govorili: »Neža, ti maš pa vik lajblc«. Pa je bilo kljub temu vse v redu in prav. Pri hiši Ostenk 9 ni vode. Po njo hodi pet minut daleč Micka. Sicer pa Neža Zadobov-šek radio ne posluša. Tudi časopisov in knjig ne bere, ker je vse napisano s ta majhnimi »šriftami«. Pri zdravniku ni bila še nikoli; v »dolino« je hodila le k zobozdravniku, da ji je pulil zobe. Zdaj likokrat je bilo slišati prošnje otrok: »Mama, kruha!«; denarja pa ni bilo. 89-letna Neža Zadobov-šek še zdaj opravlja veliko del; v gozd hodi po drva, dela na njivi, nabira jagode, kostanj, sicer pa pomaga hčerki Micki pri delu. »če bi kr tku sedela, sploh ne bi preteku dan,« pravi sa- ima samo še pet zob, pa je kar zadovoljna. Ko smo se poslavljali, je dejala, da samo še čaka na »belo teto«, pa ji seveda nismo verjeli, ker je še kar pri močeh za skoraj devetdeset let. Verjetno bo morala čakati še precej časa. Morda se ji bo tačas zvišala tudi pokojnina, za katero pravi, da bi bilo dobro, če bi bila malo večja. G. bOL ČOPI SNIKI —T\joxxrtCLj-o- PRAPRETNO IZGODBE, I § I Krajevne skupnj^ti še niso OBISKALI SMO RADEČE Z Zaenkrat delujejo na radeškem področju stanovanjska skupnost ln krajevni odbori. Do konca leta upajo, da bodo že formirali krajevne skupnosti. Niso še enotni v tem, ali naj bi bilo pet krajevnih skupnosti ali štiri. Predvidevajo, da naj bi delovale krajevne skupnosti v Radečah, Vrhovem, Svibnem, Jagnjenici in Zidanem mostu. Zbori volilcev so že sprejeli osnutke statutov teh bodočih krajevnih skupnosti, podrobneje pa bodo" o tem razpravljali v začetku oktobra ln tedaj tudi odločili, koliko krajevnih skupnosti bo delovalo. Glavni problem pa so — sredstva. Stanje Je postalo še bolj zapleteno, ker so se nekateri servisi letos ločili od stanovanjske skupnosti. Stanovanjska skupnost Je obdržala le pralnico ln servis za pomoč hišnim svetom. Nekaj krivde mogoče zadene tudi Občinsko skupščino Laško, ker ni dala sredstev niti za kritje najnujnejših potreb. Precejšnje preglavice pa so tudi zaradi pomanjkanja kadrov za komisije in odbore; mogoče je tudi premalo ljudi zainteresiranih za tovrstno dejavnost. Pri krajevni organizaciji SZDL bo v kratkem kadrovska komisija sestavila spisek članov, ki bodo sposobni delati v teh komisijah In odborih. Nov svet bo formiral komisije in odbore in določil delovna področja. Pri komunalni dejavnosti so še vedno odprta vprašanja glede Izgradnje cest, pločnikov, tudi na razsvetljavo bo treba misliti; v okoliških krajih pa_J>o treba napraviti poti in mostove. Nekaj vidnejših uspehov pa Je sicer tufu opaziti na tem področju (adaptacija kulturnega doma, ureditev stadiona, zgraditev pralnice za avtomobile in mehanične delavnice Itd.). Stanovanjski problemi so prav tako pereči. V Radečah Je pre- cej stanovanj, ki ne ustrezajo potrebam. V bližnji prihodnosti imajo v načrtu izgradnjo stanovanjskega bloka, pri tem pa je zanimivo ugotoviti, da še nimajo dovolj interesentov za stanovanja. V tem novem bloku (z gradnjo naj bi začeli spomladi) naj bi bila tudi lekarna, ki je zdaj v privatni stavbi, za poslovne prostore pa so se zanimali tudi predstavniki TNZ in Elektro. Radeče imajo le enega denti-sta. To Je največji problem na področju zdravstva, saj morajo občani čakati tudi po mesec dni, da sploh pridejo na vrsto. Rade-čani poudarjajo potrebo, da bi kraj dobil rešilni avtomobil, čeprav se poraja vprašanje rentabilnosti. Z novo šolo je pomanjkanje prostorov rešeno, vendar pa s tem še niso rešeni vsi problemi na področju šolstva. Manjka kadrov, zlasti za pouk na višji stopnji. Letos so ukinili šolo na Vrhovem, pa tudi druge šole v okolici Radeč so postale podružnične šole. Rešiti bo treba še vprašanja okrog nagrajevanja prosvetnih delavcev, pravzaprav izen&čitl pogoje za nagrajevanje. S področja kulturnega življenja pa tele novice: pri radeškl Svobodi urejajo klub, ki bo v jeseni že začel z delom. Gledališče je prav v počastitev krajevnega praznika Radeč začelo v letošnji sezoni z uprizoritvijo komedije »Zakonski vrtiljak«. Ob 100-letnicl Nušičevega rojstva bodo uprizorili njegovega »Pokojnika«, zraven tega pa bodo naštudirali še' nekaj drugih del. V Radečah uspešno deluje knjižnica, pevski zbor pa je pravkar z uspehom gostoval v Rogaški Slatini, godbeniki pa se lahko pohvalijo z velikim številom mladega naraščaja. Pri Svobodi imajo tudi lutkovni oder z mnogimi lutkami, ni pa ljudi, ki bi prijeli za delo. (žak) Splošno trgovsko podjetje Radeče: INVESTICIJE IZ LASTNIH SREDSTEV. Podjetje v svoji dejavnosti obsega vse panoge trgovine, ker je v Radečah pač edino podjetje te vrste v okviru celotnega podjetja je osem prodajaln, eno pa bodo v kratkem odprli. Glede kadrov ni problema. Zlasti je razveseljivo, da je dovolj mladih ljudi. Problematično pa je stanje glede poslovodskega kadra. Tega je sicer dovolj, vendar z nezadovoljivo strokovno izobrazbo. Drugače pa je v podjetju zaposlenih 36 oseb, poleg tega pa je tu še šest vajencev. Blagovni promet Je letos v primerjavi a. lanskim letom narasel za 35 Ve, to pa predvsem zaradi večjega asortimenta blaga pa tudi zarhdi višjih cen. Ce ne bi upoštevali povišanja cen, bi letos znašal porast v normalnih pogojih okrog 17 Ve. Splošno trgovsko podjetje Radeče namerava v prihodnje še razširiti svojo dejavnost. Omenili smo že, da bodo odprli novo prodajalno, drugo leto pa mislijo pridobiti še vsaj 100 m* za samopostrežno trgovino. Poleg tega bodo še nekaj adaptirali in v teh prostorih specializirano prodajali tekstil in čevlje. Vrednost predvidenih investicij znaša osem milijonov dinarjev. Zanimivo pri tem je dejstvo, da podjetje. investira iz svojih lastnih sredstev, ker le-teh v občinskih skladih ni! »Peta« Radeče: 80 °/» POHIŠTVENIH DELOV ZA IZVOZ. Se pred vojnp tovarna usnja, pozneje preusmerjena v izdelovanje pet, se je »Peta« skozi kasnejša leta (po vojni) počasi povečevala in se razširila v to, kar je danes: tovarna pet in pohištvenih delov. Res je, da se je v začetku premalo vlagalo v osnovna sredstva in modernizacijo podjetja, toda zadnja leta je opaziti tudi v tej dejavnosti precejšen vzpon, Intenzivnejše vlaganje sredstev v nove stroje in naprave in obenem preusmeritev iz prejšnje stroge izdelave pet v izdelovanje pohištvenih delov je privedlo tovarno na pravo Pot in tako Je tudi prišla do določenega renomeja. Vseh skupaj je zaposlenih 85 oseb, tu pa velja omeniti tudi tako imenovano sezonsko delo. Pozimi namreč izdelujejo pretežno pete in takrat najamejo sezonske delavce za dva do tri mesece, v drugih letnih časih pa se preusmerijo na izdelovanje pohištvenih delov. 50 •/• zaposlenih predstavlja žensko delovno silo. Strokovnega kadra, predvsem v serijski proizvodnji. Je dovolj, čeprav še zelo mladega in neizkušenega. Proizvodni plan Je glede na prejšnja leta v.porastu in je letos v prvem polletju presežen Za 46 'U, če ga primerjamo z lanskim letom. 60 •/» proizvodnje odpade na pohištvene dele, 40 •/« pa na pete. Pete izdelujejo samo za domači trg, medtem ko gre 80 "/• pohištvenih delov za izvoz. Ti deli so noge in podstavki za stole in mize, vložki za postelje, omare in drugi manjši elementi pohištva. izvoz ni neposreden iz same tovarne, temveč izvaža »Peta« preko »Slovenija lesa« v zahodnp države, zlasti v ZDA In Veliko Britanijo. Tudi izvozni plan so letos ze prekoračili. Tovarna vlaga nove investicije za modernejšo proizvodno halo, ker zdi Iti Iz starih prostorov ln se preseliti v nove, večje, modernejše ln boljše prostore. Proizvodnja se vsak dan bolj iz- popolnjuje in modernizira, zato je v perspektivnem planu tudi zamenjava starih strojev z novimi. Mesarija in prekajevalnica Radeče: BREZ PERSPEKTIV? Tu je zaposlenih šest oseb, podjetje pa ima štiri prodajalne mesa. Plan so realizirali, vendar pa večjih ambicij podjetje nima, ker so baje tudi brez perspektiv? Kmetijska zadruga Laško, EE Radeče: ARONDACIJA VRHOVEGA. Glavna dejavnost, kjer sta v upravi — mimogrede povedano — samo dva zaposlena, Je predvsem namenjena odkupu obdelovalnih površin in kooperaciji s privatnimi kmeti. Poleg živinorejskih in poljedelskih obratov obstaja tudi sadjarski obrata v Svibnem. Imajo pa tudi skladišče reprodukcijskega materiala, ki pa ima žal le spomladi dovolj prometa, tako da je komaj rentabilno. V prihodnje imajo v načrtu arondlrati Vrhovo, s čimer bi KZ veliko pridobila in tudi razširila svojo dejavnost. Kolodvorska restavracija Zidani most: PROBLEM KADROV. To gostinsko podjetje ima poleg Kolodvorske restavracije v Zidanem mostu še dvoje gostišč' v Radečah. Zaposlenih Je 34 oseb, predvsem žena, v uku pa imajo dva vajenca. Podjetje se bori s precetšnjimi težavami glede kadrov. Premalo Jih Je, poleg tega pa veliko žena kar na lepem preneha hoditi v službo. Kar zadeva plan za letošnje leto, je zelo dobro realiziran. Ob polletju niso piana presegli samo po finančni plati, ampak je tudi fizični obseg zelo nad povprečjem. To je opaziti zlasti pri vinu, Pivu in alkoholnih pijačah. Občuten pa je padec v prometu žganih pijač. Skupni presežki dosegajo okrog 20 'It. Tudi prehrana ne zaostaja za lansko potrošnjo, je pa tudi spet problem preskrbe s hrano (težave pri dobavi svežega mesa). Pogrešati je tudi domače mesne izdelke, na primer pristne kranjske klobase, polnjeni želodec itd., česar industrija ne more nuditi. Živine pa sami ne morejo klati in na ta način so potrošniki prikrajšani za poseben užitek. Investicije se letos gibljejo po predračunih okrog sedem milijonov dinarjev, bodo pa verjetno narasle še za kake tri milijone dinarjev. Podjetje ne more dobiti potrebnih posojil, zato investira iz lastnih sredstev. tovarna KARTNEGA IN DOKUMENTNEGA PAPIRJA RADEČE: REKONSTRUKCIJA V TEKU 330-članski kolektiv Tovarne kartnega in dokumentnega papirja v Radečah Je sredi rekonstrukcije tovarne. Gradbena dela pri rekonstrukciji tovarne so v zaostanku, vendar so izgradnjo pospešili in pričakujejo, da bodo zamujeno nadoknadili. Trenutno so montirali v okviru rekonstrukcijskih del nekatere nove francoske stroje. V Radečah pričakujejo, da bo Tovarna kartnega in dokumentnega papirja letni plan, kljub rekonstrukciji, dosegla ln celo presegla. Kako pa s kadri? Primanjkuje Jim predvsem višjega strokovnega kadra. Sama tovarna šola nove kadre v Papirniškem šolskem centru v Ljubljani ln pa v papirniškem oddelku Tehnične šole v Ljubljani. (žak) anilinu i mm i XNXX\\XX\X\XXX\<>CVV<'XX\X\X'V Indije, torej od dežel, med katerimi se nahajajo. Prav tako so sprejeli deloma hindujsko, deloma pa budistično vero in izoblikovali iz tega svojo lastno verzijo. Vendar tudi to ni bilo dovolj. 26. MUMIJE SO OŽIVELE Ruševine mesta Tiunako so me povsem osvojile. Bilo je razburljivo že pomisliti, da je nekoč tu, na obali jezera Titicaca v Boliviji, na višini 4000 metrov, pred dvema tisočletjema cvetela visoko razvita civilizacija. Zame je bilo vse, kar sem videl, nekaj prav posebnega. Iz knjig in muzejskih dokumentov sem poznal vsak kamen in vsak ornament. In sedaj je naenkrat vse to stalo pred menoj. Sončna vrata s svojim koledarjem, veliko sve- tišče Kaiasasaja, »sodišče«, vodovodna instalacija, Mesečeva vrata... Poznal sem tudi mumije, ki so jih našli v teh ruševinah, in predmete, ki so jih uporabljali. Dolgo časa niso vedeli, kako se je končala tako močna civilizacija. Nikjer ni bilo nobenega znaka požara ali pa potresa. Naposled je francoski etnolog, profesor Metro, odgovoril na to vprašanje. Ko so prebivalci Tiunaka bežali pred Ajmari, so se umaknili v višinske predele. Nato so se pred Inki umaknili v polpustinjski kraj in naposled še pred Španci zbežali v brezživljenjsko pustinjo na meji Bolivije in Čila. Zaradi tega, ker so nadvse ljubili svobodo. Ko sem zvedel, da to isto ljudstvo, Cipaja, še danes živi v tem pustinjskem kraju, sem se odločil, da jih bom obiskal, Jahal sem na mezgu, štirideset lam pa je nosilo mojo prtljago. Ko smo pregazili hladno vodo reke Lauka, smo zagledali skupino hišic, narejenih iz zemlje. Kmalu se je pojavila tudi delegacija Cipaja. Ne zato, da bi nam izrekli dobrodošlico, ampak da bi nam preprečili dostop do vasi. Tam da ni prav nič zanimivega. Siromašni so, so rekli tolmaču. Nimajo prostora za prenočevanje, niti hrane. Vendar je moja vztrajnost zmagala. Uro kasneje sem že sedel na okrogli postelji (tudi iz zemlje), ki se je razprostirala ob okroglem zidu v hiši starešin vasi. Moj gostitelj ml je ponudil pijačo iz prosa v »keru«, leseni čaši z okrasi v barvah, ki jih lahko najdete tudi v ruševinah Tiunaka. Kot bi se opravičeval, je dodal: »Mi smo ljudje iz grobov.« Vstopila je njegova žena, z lasmi, spletenimi v stotine drobnih kitic, v katerih so viseli bronasti okraski. Prav takšni, kot sem jih že toliko časa poznal iz muzeja. »Ljudje iz grobov. Oživele mumije,« sem pomislil. Da bi imeli dovolj hrane, odvedejo vsakih šest mesecev reko Lauka v drugo korito in potem obdelujejo zapuščeno korito. Ogromno delo. Iz leta v leto. Iz stoletja v stoletje. To je ceno za svobodo Cipaja. 27. ZANESLJIVO ZDRAVILO Do Nepala, majhne kraljevine pod Himalajo, stoletja niso mogli priti tujci in nove Ideje. Šele 1952. leta, ko jc oče današnjega kralja kralj Tribuvan spravil s prestola vladarsko družino Rana, je dežela pričela odpirati svoja vrata obiskovalcem. Zato ni čudno, da so v takšnih prilikah razvili Nepalci svojo umetnost in arhitekturo pa tudi literaturo pod vplivom Tibeta, Kitajske In Legende, n’iti j„ tradicije so se prepletale In povzročile ,,evcrjetno mnogo praznoverja, cerc- monijalov in čudnih starih običajev. Zdelo se mi je, da je v Nepalu več praznikov kot je dni v letu. So namreč dnevi z dvojnimi prazniki, hindujskimi in budističnimi, razen tega se lahko zgodi, da istega 'dne praznujejo tudi kakšen lokalni praznik. Na praznovanjih se vidijo povorke z zastavami, pojejo in pijejo riževo vino. Nepalci niso bogati, so pa veseli in ljubeznivi. Veliko praznoverij je že prešlo v tradicijo. • Pred vhodom v neko ambasado v Katmanduju je drevo z velikim izrastkom. Vsi so prepričani, da v njem stanuje bog Šiva. Na poti med Katmandujem in Batgaonom je nastala luknja v kolovozu. Niso poklicali delavcev, da bi popravili cesto, ampak so kar sami odločili, da ta jama predstavlja boginjo Parvati. Ogradili so jo im žene, ki si žele otrok, prihajajo in jo polivajo z oljem ter molijo pred njo. Majhen kip hindujskega boga Ganeša, s slonovim oklom, ki je vgrajen v zid neke hiše,, zdravi želodčne bolezni. Dovolj je le privezati nanj rdeč trak. Na vogalu ene zakotnih ulic je obešen na zid velik kos lesa. Ce koga boli zob, pride sem in potrka z žebljičkom na les v dobri veri, da ga bo zob prenehal boleti. Mnogi so' mi zagotavljali, da je ta način zdravljenja povsem uspešen. Kmalu sem imel priložnost, da sem se lahko tudi sam o tem prepričal. Nekega dne me je kar pošteno bolel zob. V spremstvu svojega prijatelja Nepalca sem šel k čudodelnemu lesu. In res, zob me je prenehal boleti. No, da, pozabil sem povedati, da sem spotoma odšel tudi k zobozdravniku ki mi je zob izpulil. ŽIVLJENJE. Takrat sem bil star petnajst let! Ko se je zmračilo, sva tudi midva s kurirjem odšla na sestanek s kurirjem Cankarjeve tehnike. Precej dolgo sva se spuščala po temni soteski. Pri nekem kozolcu smo se sestali. Vse je bilo zelo tajinstveno in strogo konspirativno. Govorili smo šepetaje. Zeto sem se razveselil, ko mi je kurir iz tehnike »Cankar« sporočil, da me zaenkrat še ne potrebujejo, ker se je nepričakovano vrnil tovariš, katerega naj bi zamenjal. Takrat sem še prav posebno občutil, kako težka je kurirska služba. Pogosto je bil kurir kakor divjačina. Kaj bi lahko v tem primeri: storil? Ce bi bil lahkomiselen, bi zagnal med nje italijansko bombo. Toda ta gotovo ne bi nobenega ubila, ker je bila defenzivna, se pravi samo pločevina in nič smrtonosnega železa. In če bi poleg tega izstrelil na okupatorske vojake še vseh deset nabojev iz svojega revolverja — na javko nisem jemal s seboj puške, ker bi me bolj ovirala kakor koristila — mi potem ne bi preostajalo nič drugega tmkor beg. Kurir se pa po možnosti ni smel spuščati v nobene tvegane pustolovščine, kajti najvažnejše je bilo to. tla pride pošta na naslovljeno mesto Zato sem ubral edino pametno pot in se previdno splazil vzdolž nekega koruznega nasada na manj nevaren teren ip kmalu po- vrh in Mrzlica. Usmeril sem se proti Partizanskemu vrhu, ker sem moral od tam naprej proti Vrhem, od koder nisem imel daleč do Zabrložnikove kmetije, kjer je bila kurirska karavla. Do Gamberga sem šel po običajni kurirski poti in seveda to zame ni bilo težko, kajti tu sem poznal skoraj vsak grm. Bolj neugodno sem se počutil od tam naprej, ker nisem poznal vseh stez in cest, pa tudi ljudi ne. Ko sem blizu Jesenovega vprašal nekega kmeta, če je v bližini kaj Švabov, je dejal, da ga to nič ne briga. Najbrž je mislil, da sem nemški ogleduh, ker se je tedaj velikokrat dogajalo, da so Nemci pošiljali po terenih svoje agente, ki so vohljali za partizani in skušali ugotoviti, kateri kmetje simpatizirajo s partizani. Nisem se trudil, da bi ga prepričal, kdo sem. Nadaljeval sem pot. Ko sem prišel na Partizanski vrh, se mi je odprl lep razgled na "Zagorje. Nekaj časa sem sedel v travi. S pogledom sem taval po dolini in okrog sebe. Nikjer ni bilo nobenega človeka. Planinsko koce so že prej pri neki akciji požgali partizani. Čeprav sem imel dovolj časa in bi lahko še sanjaril leže ▼ travi, sem se odpravil naprej. Nisem se počutil prav nič varnega. In res! Občutek me ni varal. Ko sem prišel v bližino Vrhov, sem nenadoma nedaleč od sebe za- tem, menda petsto metrov gledal skupino mož na ko- In nafn _*:i_ alt„r.___•__vtis — „« Teh sl in lolograllle: TIOOH SINILI nižje, prečkal cesto in nato brez kakršnihkoli ovir kmalu prišel do mojih kurirskih kolegov. Koncem meseca avgusta sem prejel iz okrožnega odbora nalogo, da se moram takoj po prejemu pisma javiti v tehniko »Cankar«, ki je bila takrat izza Partizanskega vrha že v bližini Savinjske doline. Ker sem se že dobro vživel v življenje in se navadil na tovariše na našem terenu. mi je bilo slovo težko. Toda. v partizanih je bilo tako, da jc moral vsakdo delati tisto, kar je bilo skupnosti najbolj koristno. Zgodaj zjutraj sem se dpravil na pot. Puško sem pustil na terenu. S seboj sem vzel dve ročni bombi in moj »kolt«. Vreme je bilo lepo in sončno, le v dolinah so bile prozorne meglice. Iz Jablanškega vrha so sc lepo videli Cemšeni-ška planina, Partizanski njih. Oblečeni so bili v zelene uniforme. Torej sovražna patrulja. Pozneje sem zvedel, da so bili Vla-sovci. Brž, ko so me zagledali, so zatulili kakor ko-manči in v galopu zdirjali proti meni. Salva izstrelkov iz mojega »kolta« je vnesla v njihovo vzdušje nekoliko nereda. S tem sem jih malo zaustavil. Tudi z njihove strani je počilo. Slabo so merili. Nobena krogla mi ni zažvižgala mimo ušesa. Naenkrat sem sc znašel na strmem, z gostim drevjem poraščenem terenu. Instinktivno sem ubral pravilno pot. Tu me na konjih niso mogli zasledovati. V gozdu bi me peš zlepa ne ulovili. Bil sem uren kakor srna. Polagoma je v daljavi zamrlo njihovo kričanje Izglodalo je, da so se bali podati v zanje nič dobrega obetajoči temni gozd. Spet sem imel enkrat srečo! (Se nadaljuje) L zvezna rokometna liga ★ Rekord v Trbovljah - 2500 gledalcev Rudar »ugasnil« Zvezdo (fš) TRBOVLJE — III. kolo I. zvezne rokometne lige; stadion Rudarja v Trbovljah; Rudar : Crvena zvezda 17:14 (11:6); gledalcev okrog 2500; sodnik Simonovič Iz Zagreba — prav dober. RUDAR: Marguč, Sparemblek 1, Jelen 2, Bašič 2, Škrinjar 2, Kmetič 2, Ačkun 7, Berdnik 1, Mrežar, Dornik in Lopan. CRVENA ZVEZDA: Banjanln, Ristič, Fajtrlč 1, Klemenčič 2, Lau, Jakšlč 5, Andrlč 2, Trajko-vlč, Japunda 4, Poparlč In Krstič. ' Po tretji tekmi v konkurenci najboljših moštev v državi so trboveljski črno-zelenl še neporaženi. Točke, ki so Jih v Trbovljah v soboto osvojili proti Crvenl zvezdi in teden dni prej proti Medveščaku, lahko pripišemo Izredni požrtvovalnosti in borbenosti vse ekipe. Pričetek sobotne tekme Je bil nervozen. Vodstvo Crvene zvezde z 1:0 po Japundi Je bilo tudi edino vodstvo za goste. Rudar je prav kmalu uredil vrste v obrambi in z Margučem na čelu pridno razdiral vse nevarne akcije gostov. Visoka strelca Jakšlč in Japunda sta v desetih Igre zapravila najmanj tako da so Rudarjeve! s hitrimi protinapadi prav kmalu vodili z nekaj goli razlike. Rezultat se v prvem polčasu ni bistveno spreminjal in je pred samim odmorom bila razlika v golih za Rudar najustreznejša — realiziral Jakšič iz 7-metrovk. Crvena zvezda, ki Je sicer tehnično dobro »podkovana« ekipa, je Imela nekoliko manj možnosti za dosego golov, predvsem zaradi Individualne Igre Japunde, 11:6, kar pa še ni bilo dovolj, sicer pa so pustili vtis solidnega kajti do konca Je bilo še polo- — n4nn,r»«is minutah pet žog, vico tekme. Po odmoru se Je »stroj« Rudarja verjetno nekoliko preveč ohladil in dovolil, da so se gostje razigrali In se v rezultatu nevarno približali domačinom. Do 40. minute gostom zaradi medle obrambe Rudarja uspeva skoraj vse In mimo rok obrambe dosegajo gdl za golom, tako da Jih vratar Lopan kljub odlični obrambi ni mogel zaustaviti. Desetminutna kriza Je Imela za posledico nervozno Igro v nadaljevanju. Toda v dvajsetih minutah Igre pred koncem je Rudar ponovno uprizoril pravi fl-niš. Obramba zanesljivo brani vse nevarne strele Fajfrlča, Klemenčiča ln Japunde. Številni nevarni streli od daleč pa so bili povečini plen Izredno razpoloženega vratarja Marguča, ki Je tokrat branil zares brez napake. Omenimo naj samo, da so gostje v prvem polčasu dosegli le dva gola lz igre, ostale pa Je moštva, ki bo letos po napovedih zares lahko konkuriralo za mesto v samem vrhu lestvice. V moštvu gostov sta po Igri nekoliko izstopala Jakšič in Japunda, ki Imata odlične strele s skoka, ki pa niso bili za obrambo Rudarja najbolj nevarni. Dobro Je Igral tudi hitri Klemenčič, medtem ko Je bilo vratarja Ba-njanina težko prepoznati. V vrstah domačinov moramo posebno pohvaliti Izvrstno Igro Marguča v vratih, ki Je s svojimi paradami zares »ogrel« dlani številnih navijačev. V Igri Je bil tokrat še posebno razpoložen Ačkun, ki Je pridno delil žoge, poleg tega pa bil tudi najboljši strelec na tekmi, saj Je poleg treh 7-metrovk dosegel še štiri odlične gole mimo rok obrambe Crvene zvezde. Borec ln nevaren strelec Škrinjar Je dosegel gol takrat, ko ga je Rudar najbolj potreboval, v obrambi pa Je bil nepogrešljiv. Jelen Je bil na krilu izredno razpoložen. 8 F Slovenska nogometna liga - Nogomet v podzvezah ZASAVČANI BREZ TOČK Poleg dveh zadetkov iz samega mrtvega kota Je še pridno delal zmedo'v obrambi Crvene zvezde. Sicer pa moramo, kot vedno, pohvaliti Izredno kolektivno igro Trboveljčanov. Številni razgreti navijači (okrog 2500) so bili tokrat brez sirene, toda huronsko vpitje je bilo ne popisno. Ob koncu, ko Je Rudar »ugasnil« Zvezdo, so na tribunah zagorele baklje ... SRL - ZENSKE Rudar - Partizan (Šiška) 7:6 (3:4) TRBOVLJE — Zenska ekipa Rudarja se Je prav dobro zna-šla v novi sredini, saj je v E dveh prvenstvenih tekmah osvo- C Jila kar tri točke. Zmaga nad Šiško Je vse do zadnjih sekund »visela v zraku«, dokler ni odlična strelka Bašlčeva dala sedmi gol za Rudarja in tako priigrala obe točki. RUDAR: Sipek, Kralj, Blatnik, Gornik, Sovdat, Kužnik 1, Goleč 1, Bašič 2, Vanell 1, Mlakar 2. Sodnik Zahrastnik lz Radeč Je sodil (namesto določenega sodnika) prav dobro. TRBOVLJE — V IH. kolu slovenske nogometne lige ni bilo za Zasavčane točk. Trboveljski Rudar, ki Je gostoval v Kidričevem, 1111111111 Roman. Roman je elektrotehnik, drugače pa je skromen fant, kt se v javnosti ne pojavlja mnogo. Poznajo ga predvsem mladinci, saj je predsednik ObK ZMS. Čeprav mlad, je tudi predsednik strelske družine v Zagorju. Prvi šport, ki si ga igral? — Najprej sem bil zelo vnet pristaš nogometa, toda v klubu nisem nastopal, pač pa sem igral samo za zabavo. Kdaj si začel s streljanjem? — Ko mi je bilo 10 let, je oče prinesel puško in že tedaj sem-postal navdušen strelec. Koliko časa že nastopaš za SD Zagorje? — Pri SD Zagorje nastopam od leta 1961. Prej sem bil član SD Branko Ivanuš v Ljubljani, tekmoval pa sem tudi v srednješolski ekipi okraja Ljubljana. Kakšne uspehe si dosegel in kdo je najboljši strelec v vaši družini? — Mislim, da sta moja P H. | IM KRAUTBERGERJA največja uspeha dve »Zlati puščici«. Prvo sem pri-streijal na občinskem tekmovanju lani, drugo pa letos. Najboljši in najaktivnejši strelec v naši družini pa je Stane Dob-čnik, ki je tudi predsednik ObSS Zagorje. Problemi? — Predvsem finančne težave in pa pokrito strelišče. Sicer imamo lepo strelišče na Rudarju, vendar to strelišče ni pokrito in tako lahko treniramo le ob lepem vremenu. Na tem 300-metrskem strelišču streljamo z vojaško in pa malokalibrsko puško. V zimskih mesecih treniramo v domu Partizana, vendar le z zračno puško. Kaj počenjaš v prostem času? Prostega časa nimam veliko, kajti v službo se vozim v Trbovlje, obenem pa Imam še nekaj družbe-no-političnih dolžnosti. Pa vendar ml za streljanje še vedno ostane nekaj časa. G. tako ali tako ni pričakoval točk, pač pa smo od ekipe Hrastnika pričakovali več, toda Ljubljana Je novinca premagala katastrofalno. , Rezultata: ALUMINIJ — RUDAR 4:1 (1:1); HRASTNIK — LJUBLJANA 0:5 (0:3). Rudar Je v Kidričevem tekmo Izgubil praktično v zadnjih desetih minutah, medtem ko Je Hrastnik bil veliko slabši od Ljubljane. Mladinci: Aluminij — Rudar 0:3 (0:1). II. SLOVENSKA LIGA: vzhodna skupina: Maribor B — Paplrničar (R) 7:0 (2:0) zahodna skupina: Tržič — Litija 5:2 (3:1) LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Svoboda (Kisovec) — Proletarec 1:3 (0:1) RudaroII (Trbovlje) — Usnjar 0:1 (0:0) MLADINCI; Rudar II — Usnjar (Vrhnika) 3:1 (3:0) PIONIRJI: Rudar — Hrastnik 2:2 (2:2) ZASAVSKA ROKOMETNA LIGA Brestanica - P. Zagorje 18:T9 (10:10) BRESTANICA — V II. kolu SO Zagorjani gostovali v Brestanici ln premagali domače moštvo z golom razlike. Pri Zagorjanih sta bila najboljša oba vratarja pri domačih pa T. Sulc, ki je dosegel osem golov. Za Zagorjane so bili uspešni: A. Dornik 5, Železnik 3, Prosen 4, Bukov-šek 3, Plter 3, Ule 1. HRASTNIK : LESKOVEC 28:13 (14:7). šah v septembru (h). TRBOVLJE. — Trboveljski šahistl so odigrali v šahovski sobi SD Rudar redni mesečni brzoturnlr. Videti je, da smo šele na začetku sezone, kajti udeležba Je bila skromna. Vrstni red: 1. Frece 7,5; drugo in tretje mesto sl delita Jazbec ln Gale s 5,5 točke; sledijo po Rugel ln Ovnlč s 4 točkami Itd. □ LITIJA — Košarkarji Litije □ so pred 100 gledalci v tekmi O za točke premagali slabo □ ekipo Velikih Lašč z rezul-D tatom 105:52. Za Litijo so bUl u najuspešnejši Vizler 16, Le-D pold 23 ln Hostnik 14. U HRASTNIK — V povratni prijateljski tekmi za trening so nogometaši Hrastnika izgubili s celjskim Kladivar-jem le z 2:5 (2:3). Rezultat bi bil lahko še ugodnejši za nogometaše iz Hrastnika, če Kravogel ne bi zastreljal 11-metrovke. LJUBLJANA — V prijateljski tekmi so odlični mladinci zagorskega Proletarca premagali vrstnike Olimpije II s 3:2 (3:2), Pred začetkom tekme pa so prejeli v trajno last pokal za osvojeno I. mesto v Ljubljanski nogometni podzvezi. — Čestitamo! LITIJA — Pomlajeno moštvo košarkarjev Litije Je doma izgubilo s trboveljskim Rudarjem z rezultatom 52:74, prav tako so klonili Izkušenim starim košarkarjem »Old boys« lz Trbovelj z rezultatom 42:53. TRBOVLJE — Mladinsko nogometno moštvo Rudarja Je klonilo tehnično boljšim vrstnikom Olimpije lz Ljubljane kar z 0:2. Tekma Je veljala kot pokalna in so tako Rudarjevi mladinci Izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. TRŽIČ — V tekmi za trening na iešu so rokometaši trboveljskega Rudarja samo remizirali (14:14) s tamkajšnjim rokometnim moštvom Partizan. Okrog 400 gledalcev Je bilo navdušenih ob igri domačinov. TRBOVLJE — Vzporedno z mladinsko pokalno tekmo Je bila v Trbovljah še tekma nogometašev Rudarja In dru-gollgaškega moštva Olimpije. Polčas se Je končal brez zadetka, končni rezultat pa Je bil 0:3 za Olimpijo. Gole so dosegli: Mladenovič 2 ln Rojina, najboljši pri Rudarju: Ahlin v vratih, debutant Novak v obrambi, Bostlč In Majcen ter 21ak. DDirjuuuuauuuuuauDuac Šahovski klub Rudar Trbovlje obvešča da bo pričel s turnirji brezkate-gornlkov ln četrtokategornlkov, ki bi radi dosegli IV. oziroma III. kategorijo. Turnirji bodo vsak torek, četrtek in soboto s pričetkom ob 17. uri. Kandidati naj se člmprej zglasijo v šahovski sobi v domu SIJ Rudar. ŠPORT V ZASAVJU V PRETEKLEM TEDNU # Kolesarji lz Hrastnika so se udeležili nagradne kolesarske dirke turistične kategorije v Kranju. Ekipno so bili prvi, med posamezniki pa Železnik drugi, Majes tretji ln Povh peti. # Ekipa trboveljskega Rudarja B tekmuje Izven konkurence v Ljubljanski nogometni podzvezi. V prvi prvenstveni tekmi v Kočevju Je Igrala neodločeno 3:3 (1:2). Na tej tekmi so bili Izključeni Perc, Papež In Anton Hribar, In sicer zaradi ugovarjanja sodniku, ki Je sodil baje slabo. V predtekmi pa so mladinci Rudarja B premagali vrstnike Iz Kočevja s 4:3 (3:1). ® Po združitvi hrastnlšklh nogometašev v NK Hrastnik tekmujejo zraven A moštva, ki nastopa v SNI., še B ekipa Hrastnika v ljubljanski nogometni podzvezi. V prvi tekmi za točke Je -premagal Hrast^jk B Medvode na domačem terenu kar z 9:2. 0 Zagorski nogometaši so uspešno startall v tekmovanju v LNP, saj so v prvi tekmi v gosteh premagali ekipo Doba z rezultatom 4:3 (0:2). Dob Je vodil 83 minut Igre, medtem ko je Proletarcu zadostovalo, da Je v petih minutah dosegel štiri zadetke In osvojil ohc točki. Sodil Je Replna iz Ljubljane. # Med tednom so Igrali tudi nogometaši Proletarca In Kisovca ln se razšli z neodločenim Izidom 2:2, kar Je gotovo uspeh za klsovško Svobodo. Pionirji Proletarca pa so Igrali s pionirji Hrastnika In Izgubili z 0:3 (0:1). e Trboveljski Rudar (I. mo- štvo) Je v Zagorju premagal Proletarca s 6:0. Na tej tekmi Je dosegel Zlak kar štiri zadetke, medtem ko Je bil napad Proletarca neučinkovit. * Košarkarsko Igrišče Proletarca v Zagorju Je spet »oživelo«. Pod vodstvom Toneta Strojana so začeli z vadbo pionirji lu mladinci. Šport ob krajevnem prazniku v Radečah (F. S.) RADEČE — Zraven drii-glh manifestacij so ob krajevnem prazniku v Radečah tclesno-kulturnl delavci pripravili več prireditev. Košarkarji so se srečali s trboveljskim Rudarjem in sc razšli z rezultatom 81:51 (36:18) v korist Trboveljčanov. Nogometni klub Paplrni-čar, ki letos tekmuje v SCL, je organiziral dvoboj s sindikalno ekipo STT. V ekipi STT so Igrali nekateri bivši člani Rudarja, kot npr. Irt, ki Je sam dosegel pet golov, medtem ko so napadalci Paplrničarja le štirikrat prema- gali vratarja Trboveljčanov. Ob polčasu »o Radečanl vodili » 3:0. V petek pa Je RK Partizan Radeče pripravil turnir v r o k o -nre t u. Zraven domačinov so sodelovali še moštva Celja, ki Je novi član Slovenske rokometne lige, in RK Hrastnik, ki Je bil letos drugi v Zasavski rokometni ligi. Celjani so bili prvi, saj so z lahkoto premagali Radeče (24:15) In Hrastnik (tudi s 24:1$); Radeče pa so odpravile Hrastničane z 20:13 (9:7). Sodila sta občinska sodnika Mrežar In Zahrastnik Iz Radeč — z manjšimi napakami. \ § Koledarček § Sreda, 16. septembra: NIKODEM Četrtek, 17. septembra: LJUDMILA Petek, 18. septembra: LUKA Sobota, 19. septembra: ETBIN Nedelja, 20. septembra: FELICIJAN Ponedeljek, 21. septembra: MATEJ Torek, 22. septembra: MAVRICIJ Sreda, 23. septembra: SLAVOJ- KA Četrtek, 24. septembra: RAFAEL KllČ MINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE: 16. In 17. septembra jugoslovanski barvni lilm LITO VALOVITO; od 16. do 21. septembra Italijanski barvni kino-skopski film TARUS, ATILIN SIN. 22. in 23. septembra Jugoslovanski film SKOPJE 63. KINO SVOBODA TRBOVLJE II: 16. septembra angleški barvni kinoskopski film PLAMEN NA ULICI; 17. in 18. septembra češki film TRETJA ZENA; od U. do 21. septembra angleški barvni- film DEVETINTRIDESETA STOPNICA; 22. In 23. sep- ramo garažo za osebni avto- Alojz Ceglar, mizarski pomoč-mobil ali jo eventualno -**£• dam v najem. Aleksander 97; Viljem Grošelj, elektrikar, Miklavec, Trg svobode 33. Jarše 6, in Karolina Štrukelj, ------------------------------ krojačica, Zagorje, Cesta zmage (tonul 43; Frane Resnik, mizar, Renke VbJI\w H čt. 3, in Jožefa Jelševar, usluž- ZDRLŽENJE ŠOFERJEV IN £^ca’ Rozman^' sodavičar^3Tr-AVTOMEHANIKOV, po- bovlje, Vreskovo 16, in Ljudmila družni ca Trbovlje, prične v Skočir, delavka, Trbovlje 10 a. oktobru 1.1. s tečajem za T taear’ _ ... . .. Izlake št. 65, atar 66 let. poklicne voznike motornih Tnnr.UT ' vozil — Prijavijo se lahko Trbovlje »—1.4.__, Kljub našemu prizadevanja buldazensti, traktoristi in podatkov nismo mogli dobiti! avtomehaniki s triletno____________________________________ prakso im dokončano osemletko. — Prijave sprejema Združenje šoferjev in avtomehanikov Trbovlje do 30. septembra 1964. SREDA, 16. SEPTEMBRA (Beograd); 20.30 Cik-cak (Ljubljana); 26.45 Ogledalo državljana Pokornega — ponovitev (Beo-grad); 21.45 Dick Powell vam predstavlja — ser. film (Ljubljana); 22.35 Poročila (Ljubljana). Na kanalu 9 — Sljeme: 18.36 Včeraj, danes, jutri (Zagreb)! 18.50 TV biro (Zagreb); 19.36 Sprehod skozi čas (Beograd); 21.45 Upornik — serijski film (Zagreb); 22.15 Včeraj, danes, jutri (Zagreb). ; NEDELJA, 26. SEPTEMBRA 6.30 Deček iz cirkusa — film za otroke (Ljubljana); 10.60 Kmetij- Sposodil si je avto ™ A"Sle5CiBa ki SO ga spremili na Škodo na avtomobilu so naknad- liana); 18.10 Tv obzornik (Ljub- =- _____________ jugoslovanski film ŠTIRINAJSTI njegovi zadnji poti, mu da- n0 ocen111 za 250-000 dinarjev. Ijana); U.30 S kamero po Afriki ha); 19.36 TV obzornik (Ljubija dan. rovali vence in nam izrazili n , , . , » . ~ £erLJskl (Ljubljana); 20.06 naV K1NO SVOBODA II HRAST- =«5,11. 5 , NeZ0VeSt6Il fe obležal 27 dnevnlk (Beograd); 26.30 NIK: 16. in 17. septembra itall- WaUe. Posebna zahvala umcLUl story: MrWa črka _ p>enoe janaki film ZAPOSLITEV; od Zvezi borcev, govornikoma (žak) Trbovlje — 7. septembra ' ,greb); 21.30 Sprehod po velele. do 21. septembra ameriški za ganljive besede,-sindikatu se 3« ob url kolesar Franc JZa^e,^): V 45 Tarlzem barvni kinoskopski film ŠTIRJE za Domox Socialistični Cotar, star 66 let, iz Trbovelj, jZ?^r*b): 22;15 Včeraj, danes, APOSTOLSKI JEZDECI; 22. In „„ J? . °C’ S061"«««:”! zvezi, Bevško 13, peljal s kolesom po 3utri (Zagreb). u,„- 23. eeptembra madžarski barvni s Oti Dl, sosedom, znancem in cesti iz Lok proti gostilni Dim- J** kanalu 8 — Sljeme: 18.30 ma (Beograd); 21.40 Propagandna vistavisionski film SONCE NA * * LEDU. serijski film (Ljubljana); 20.06 na>: Poljudnoznanstvena oddaja: , ----~ - Izberimo si poklic (Ljubljana); 19.45 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.45 Propagandna oddaja (Beograd); 26.90 TV dnevnik (Beograd); 20.30 Glasbena oddaja (Beograd); 20.40 TV dra- MAU OGLASI UGODNO prodam kompletno kuhinjsko pohištvo, skoraj novo. Naslov v uredništvu. IŠČEM osebo za varstvo enoletnega otroka v dopoldanskem času. Nada Kuhar, Trbovlje, Dom in vrt 47. sorodnikom ter vsem ki so z nlk- Tam ie zavil na makadam- Včeraj, danes, jutri (Zagreb); nami sočustvovali skl Plc,čnlk ln s prednjim kole- 1909 TV biro — nadaljevanje nami sočustvovali. aom zadel ob $ ^ (Zagreb); 19.30 Serijski poljudno- Zalujoci: žena Pepca, si- soko betonsko ploščo. Pri tem znanstveni film (Beograd). nova Une in Jože ter hči £ žal. ' mo^^lrfčina^zI^JbV I7 40 greb,i 1*'45 Izobfaievalna odda-TV v M^z1greb);< l!850 TV bito 3aj£e°grad); 45 P°r°Cna - .. 45 v*era, P"«1«? canizacii SZDL so v Hrastni-blizu Elektrarne v Trbov- učiteljica, videm-Krčko, DaW Petlla težka prometna nesreča. ut°wlaE'reb) 3' danes* E ‘ ™££ u-k „„ cnn nnn __________• . tlnova 1» Iz Trojan se Je proti Zagorju pe- Ju„ \ ku začeli Z razgovori po KO Ijah za 600.000 rimarjev. T™tl4»‘Janez rajdlfta, upoko. Uti kolesar’iv£„ Brv/r JtarPe36 SZDL; zasedala pa je tudi "e.ct.21r?itnlk 3l4'_?.tar 69 let- 'veliko hitrostjo.’Približno M1--2 SOBOTA, 19. septembra že kadrovska komisija ObO. ljah za 600.000 dinarjev. Naslov v upravi. jenec, PRODAM kolo, 3 stole, mizi- Zagorje ob savi SOBOTA, 19. SEPTEMBRA 19.15 Objava dnevnega sporeda SZDL. V teh dneh se sestajajo nai psi msm ueiavra, Log pri Mlinšah l, nlšnlco, kjer je še sedaj. (Ljubljana); 20.00 tv dnevnik Ijemh krajevnih skupnosti. , ■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBBBBEBBBEBBBEBBBBBBBi ■ UllEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEBEEBHEEEBEEBEIHEEEEH RT V - Ljubljana Poročila ob 5.15, 1.00, 6.00, 10 00, 11.00, 1100 14 00 17 00 6® stitajo ln pozdravljale — vsak ponedeljek, četrtek SREDA, 16. SEPTEMBRA 7.15 Narodni ln domači zvoki; 6.05 Plesni orkester Karel Vlach; 825 Pesmi in plesi naše domovine. 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb; 9.10 Slovenski pevci zabavne glasbe; 10.15 V tričetrtinskem taktu; 10.30 Človek in zdravje; 10.40 Med domačimi ln tujimi skladatelji; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-mele; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba. 13.30 Priporočajo vam; 14.05. Radijska sola za srednjo stopnjo — ponovitev; 15.51 Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi sodobnih skladateljev; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti; 18.10 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Kulturna transverzala; 19.05 Glasbene razglednice. 20.69 Iz naših študijev; 20.36 Richard Wagner, tretje dejanje glasbene dramo Trlatan ln Izolaa; 22.16 Plesna glasba) 22.96 Literarni nokturno; 23.05 Melodije za lahko noč. ČETRTEK, 17. SEPTEMBRA 7.15 Jutranja glasbena srečanja; 8.05 Pojo mali vokalni ansambli; 9.25 Madžarski orkestri In solisti zabavne glasbe; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — ponovitev; 9.25 Veseli pozdravi; Edward Grieg: Variacije na staro norveško romanco; 16.15 z domačih opernih odrov; 11.15 Pozor, nimaš prednosti; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Jugoslovanski pevci popevk; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam: 14.05 Mali glasbeni mozaik. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 15.46 Žanrske skladbe v raznih zasedbah; 16.00 Vsak da za vas; 17.05 Poletni sprehod po glasbenih galerijah; 18.10 Turistična oddaja; 19.03 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 21.00 Večer umetniške besede— Mira Bedenkova. 22.10 Glasbena medigra; 22.10 Skupni program JRT — studio Ljubljana; 23.05 Glasbeni barok. PETEK, 18. SEPTEMBRA 7.15 Od uverture do finala; 8.03 Majhni zabavni ansambli; 8.30 Po skladateljskem albumu Lucijana Marije Skerjancaj. 8.55 Pionirski tednik; 9.23 Slovenski pevci zabavne glasbe; 10.15 Igrajo pihalne godbe; 10.55 Glasbena medigra; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.03 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-mele;, 13.15 Obvestila ln zabavna glasba: 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.33 Iz vlog naših opernih pevcev; 13.13 Zabavna , glasba; 1543 Pojo mladinski zbo-fl Holandije, Estonije ln SZ; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Po-letnl sprehodi e pevci zabane glasbe; 18.10 Promenadni koncert; 19.03 Glasbene razglednice; 20.00 Trideset minut v studiu 14; 20.30 Italijanske narobne in umetne pesmi pojeta zbora iz Val Sagone ln Valseriane; 20.50 Arena za virtuoze; 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih. 22.10 Plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Obrazi iz sodobne romunske, madžarske ln bolgarske glasbe. SOBOTA, 19. SEPTEMBRA 7.19 Jutranja glasbena srečanja; 1.05 Nekaj solistične glasbe; 1.25 Iz kencertov ln simfonij; 6.55 Radijska šola za nižje stopnje — ponovitev; 1.23 Ke ki Ml veUtt,, .j g.40 Orkestri ln pevci zabavne glasbe iz SZ; 10.15 Moderni plesni ritmi z majhnimi zabavnimi ansambli; 10.30 Pesmi In plesi Jugoslovanskih narodov; 11.13 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Lahek opoldanski glasbeni spored; 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Mali glasbeni mozaik, 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 13.15 Zabavna glasba; 15.40 Poje zbor »Ljubljanski zvon«; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Vedri uvodni takti; 18.10 Prizori iz Dvofakove »Rusalke«; 18.43 Novo v znanosti. 19.05 Glssbene razglednice; 20.00 Lepe melodije; 20.30 Sobotni večeri v naših krajih; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Nočni akordi. NEDELJA, 20. SEPTEMBRA 7.15 Narodni In domači zvoki; 8.60 Mladinska radijska igra; 6.40 Iz glasbenega albuma za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — I. del; 10.00 Se pomnite, tovariši ., .; 10.30 Pesmi borbe ln dela; 11.15 Vedre melodije z velikimi zabavnimi orkestri; 11.40 Nedeljska reportaža; 12.65 Naši poslušale! čestitajo ln pozdravljajo — H. del; 13.» Za našo vas; 14.60 Koncert pr! vas doma; 15.66—16.00 »Dane« popoldne«; 20.66 Vilko Ukmar: Lepa Vida. 26.56 Športna poročila; 21.66 Melodije v ii-lclebenem oknu; 22.16 Godala y noči. PONEDELJEK, 21. SEPTEMBRA 7.15 Jutranja glasbena srečanja; 8.05 Iz arhivov domačih vižarjev; 8.35 Zabavna glasba iz Madžarske in Bolgarije; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Arrau igra Chopina; 10.35 Naš podlistek? 11.15 Pozor, nimaš prednosti? 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Opoldanski domači pele-mele; 13.15 Obvestila ln zabavna glasbaj 13.30 Priporočajo vam; 14.35 N|-S1 poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.45 Igra pihalni orkester LM; 16.00 Vsak dan za vas; 17.13 Poletni sprehodi; 18.10 Zvočni razgledi — Indonezijska ln mehiška zabavna glasba. 18.45 Na mednarodnih križpotjlh; 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe; 22.10 S popevkami po svetu; 22.50 Literarni nokturno. TOREK, 22. SEPTEMBRA 7.15 Lahka koncertna glasba? 8 05 Jugoslovanski pevci popevk; 8.30 Naši zbori in ansambli 'pojo pesmi raznih narodov; 8.53 Radijska šola za srednjo stopnji)! 9.23 Mladi izvajalci mladim pd-slušalcem. 10.15 Z domačih opernih odrov; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!; 12.25 Z bolgarskimi In sovjetskimi pevci zabavne glasbe; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.50 Zvoki kitar; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas. 17.65"Poletni sprehodi z zabavnimi orkestri; 16.16 Koncert po željah poslušalcev; 20.26 Radijska Igra; 23.06 Nočni koncert. > " Janez Bizjak: - -e* I Na Centralnih Alpah 2 (POSEBEJ ZA »ZASAVSKI TEDNIK«) ko smo se za kratek čas sprehajali med znanimi kanali In gledali značilne čolne-gondole v čudoviti večerni razsvetljavi. Za ogled Markovega trga In številnih umetniških spomenikov ter arhitektonskih značilnosti ni bilo časa. Cez slabo uro je ekspress že odpeljal z beneške postaje Santa Lucia. Za nami so ostale Benetke v nepozabnem soju večerne razsvetljave. Okrog enajstih zvečer smo zagledali srce Italije — Milano v bogati kopeli utripajočih luči in barvnih reklam. To je središče najrazvitejšega Industrijskega severa Da so- razsežnosti tega mesta Izredne, kaže dejstvo, da Je ekspress vozil skozenj četrt ure. Videli nismo dosti Bila je pozna noč, zato smo sl ga bolje ogledali ob vrnitvi, ko je bilo svetlo. Skušali smo malo zadremati, ko je vlak drvel proti italijansko-švicarski meji, toda zbudili so nas cariniki Pa so pregledali le listine ln vlak Je že zavozil v sloviti predor Simplon. Da je precej dolg, ni treba posebej poudarjati, saj se zarije globoko v alpsko »drobovje«. Ko smo zapustili predor, smo bili v Švici. Na prvi postaji Brig smo Izstopili. Bilo Je naše prvo srečanje s to izredno zanimivo In kontrastno pokrajino. Vso prtljago (z dokumenti ln denarjem vred) smo zmetali na kup In odšli na sprehod. Vlak je odpeljal šele ob štirih zjutraj. Vedeli smo, da se ne bo nihče dotaknil naše krame. Smo pač v deželi, kjer smo lahko pustili karkoli ln kjerkoli, pa nič ni zmanjkalo. Prva stvar, ki jo človek opazi v Švici, so trojezični napisi: nemški, francoski in Italijanski. In to za vsako malenkost, od različnih opozoril do reklam za vezalke. Podobno nas je začudilo, da je bila v Brigu vsaka druga večja zgradba hotel ali pa banka. Najbrž je dotok turistov in denarja tako velik. Vsaka banka ima v izložbi na seznamu približno 15 držav, katerih' turistom menjajo valuto. Pri vsaki državi je naslikana najprej zastava, originalni naziv, denarna enota in na koncu prilepljen originalni bankovec. Skoraj na vseh bankah smo videli tudi našo zastavo in prilepljen stodinarski bankovec. V nobeni pa nismo _ zasledili kakšne vzhodnoevropske države, niti Sovjetske zveze. Ker Je stal naš vlak že dve uri pred odhodom, smo se udobno namestili po kupejih in zadremali. Zbudil nas Je odhod vlaka in pa sprevodnik, ki je prišel pogledat karte. Nato ni nihče več odpiral naših kupejev, ker se Iz njih (zaradi naših sezutih nog) niso širile najbolj prijetne vonjave. Hitrost Je bila za naše pojme izredna. Elektrika zmore mnogo več kot pa para. Vse železnice v Italiji, Švici In Franciji smo videli elektrificirane. Parno lokomotivo smo prvič opazili v Sežani ob naši vrnitvi. Po kupejih švicarskih vlakov so obešene različne znane barvne revije Qulck, Ufe, Match itd., tako da potnikom ni dolgčas. Ko se Je približala naša izstopna postaja Martlgny, nas je prišel sprevodnik pravočasno zbudit. Pri spalnih vagonih pa imajo navado, da sl od vseh potnikov izpišejo izstopne postaje ln Jih potem hodijo budit. V Martignyju Je skoraj vsaka zgradba hotel. In na vsakem reklamni napis, da Ima najlepši razgled. Ob pol devetih dopoldne nas je od tu popeljala zobata železnica navzgor proti francoski meji. Na njej Je bilo treba hitro prestopiti iz švicarskega na francoski vlak. Pri tem nas Je zaustavljala prtljaga. Pa smo uporabili kar carinike in obmejne policaje, ki so najbolj priganjali za prestop. Postavili smo še ob okna in metali ven nahrbtnike ter vreče; cariniki pa so stali pod okni, lovili, kar smo metali, in nosili na francoski vlak. Marsikdo je pod oknom zastokal in počepnil pod težo kake obilne pošiljke. Ko so nam opravili to težaško delo, smo z bučnim »mercl« še ml prestopili na drugi vlak. Pred nami Je bila zadnja in divja vožnja navzdol proti cilju — Chamonlsu. Ko smo nad seboj zagledali končne jezike ledenikov Argentiere in Mer de Glace, smo vedeli, da smo končno dospeli v slavno dolino ob reki Arvi. Vasi Argentiere. les Tines, les Praz ter Chamonlx so imena, ki so tesno povezana z zgodovino dogajanja v montblanšklh gorah. Te se kot edinstvena kulisa pnejo nad njimi. (Se nadaljuje) Dithkff Ritee Obvoi Ijuhtfana »g *.•* ”..... . ...... 4 fpihijnmi ‘tenfjtfkob' % OBVOZ ZARADI GRADNJE ZASAVSKE CESTE — Table, ki nakazujejo obvozno pot od Litije proti Ljubljani, bodo v kratkem zgodovinskega pomena in bi bilo prav. da bi katera od njih našla svoje mesto tudi v muzeju. (ji) INDUSTRIJSKA KOVINARSKA SOLA STROJNE TOVARNE TRBOVLJE PRODA STRUŽNICO PLAUERT. Vse informacije daje šolska delavnica Industrijske kovinarske šole. Posebej za Zasavski tednik llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||l|||||||lll||||||!l||||||i||l||||||||||||||||||||) Bili smo v taboru Sutjeska i" Spalnih blazin nismo imeli s sabo, zato so nas od zemlje ločili le šotorovina in tistih nekaj cunj, ki smo jih imeli na sebi. To pa je za postelje in njenega udobja vajenega človeka milo rečeno precej neudobno Zaradi utrujenosti in svežega zraka smo sicer hitro zaspali in spali še nekoliko dalje, kot smo prvotno nameravali, vendar smo zjutraj čutili vsako kost posebej in še vse skupaj. Doživetje je potem še oprtati nahrbtnik pa še šotor in še marsikaj, kar bomo pač potrebovali pri kuhanju. (Pospravili smo tokrat hitreje. Morda nam je kar prav prišel včerajšnji nepredvideni premik tabora.) Sam sem si naložil na nahrbtnik torbo s krompirjem za tisti dan, mast, sol, poper in meso, kolikor smo ga imeli. Dobro otovorjeni smo kljub želji. da člmprej pridemo na cilj, zavidali Mihi ln Janezu, ki sta ostala z večjo prtljago v dolini, da počakata konje z Zeleogore. Navodila še sem In tja In kolona se Je zagrizla v hrib In (Nadaljevanje) lastna kolena. Svoje težave smo prenašali kolikor toliko molče, najbrž smo več razmišljali.« naši planinski usodi. Gora ni nora, tisti Je nor, ki gre gor. (Zadnji čas je pregovor popravljen: nor Je tisti, ki gre peš gori) To naj bi bile počitnice in dopust. Kar naprej ml prihaja na misel prijatelj, ki Je, da mu ne bi bilo treba delati, garal. Se dobro, da smo hodili ob Sušlčkem' potoku pretežno v gozdu. Ta se razlikuje od našega predvsem po neurejenosti, tako da moraš večkrat na poti lesti preko podrtih debel. Poleg izrednih dimenzij drevja preseneča tudi obilje omorike ln črnega bora. Na planoticl Suva Jezerina smo st Se poslednjič privoščili nekoliko daljši počitek, v torbi, ki sem Jo nosil, se Je zaradi če-stega prekladanja ln slabe embalaže seveda vse zmešalo. Mast se Je razlezla med krompir, vrečka s soljo se Je raztrgala .. . Se huje je bilo, ko mi je zadnji del poti že bolj proti poldnevu, močno sonce mast raztopilo, da ml je kapljala Iz torbe po telesu. Gnala me je naprej le misel, da ne bi bilo prijetno, ko bi bil edini, ki bi omagal. Saj so Se dekleta Iz Zagorja, ki niso nosila nič manj kot Jaz In precej več kot marsikateri fant, presenetljivo prertešala vse težave. (Se nadaljuje) A. A.: NASLEDNJE JUTRO Prišli smo do črne kave ali do posladka, ne spominjam se več natanko, ko je eden izmed gostov pri mizi, okulist Jean Fourie sprožil pogovor o spiritizmu. Vse, kar je v stanovanju zaslužilo označbo miza, je začelo nenadoma trepetati kot šiba v vodi, na veliko žalost porcelana, ki se je boleče seznanjal s parketom. Spiritistom so od notranjega ognja zažarele oči, materialisti so hladno zmigovali z rameni. Nekateri so ves čas spretno molčali. Med tistimi, ki so se posebej odlikovali z molkom, je bil naš stari prijatelj, Amerikanec Harry Covayre. Posvečal se je izključno mešanju groga in mhiskyja. >ln ti Harry,t ga je nekdo vprašal. >Ali verjameš o vrese} jenanje duš?< >Ne govorite mi o tem,< je ves bled odvrnil. >To me spominja na najstrašnejši čas mojega življenja.< >Pripovedujte!< smo osi hkrati vzkliknili. Se danes vidim, kako vsem se sprehajal po Parizu o tuji koži, v koži nekoga, ki ga sploh nisem poznal. Verje-r mite mi, da to ni bilo prijetno. Bilo je nekako pred enim letom. Ravno tako kot danes smo se s prijatelji celo noč pogovarjali o nadnaravnih rečeh. Vzdigovali smo mizice in klicali duhove. Proti jutru sem se poslovil od prijetne družbe kolegov in duhov in odšel domov. Ne vem kako, toda nenadoma sem se znašel pred mrtvašnico v Rue Saint Jacques in vstopil. O groza! Prvo truplo, ki sem ga zagledal na marmornati mizi, je bila moja prijateljica, ljubka stvarca, ki me je varala s celim levim bregom Seine. x Bled kot smrt sem se obrnil k Čuvaju. *Gospod,< sem dejal, *vem, kdo je to dekle.* »Mi tudi. Našli smo pri njej papirje, ki ne dopuščajo dvoma o njeni istovetnosti. V pismu piše tudi, da se bo utopila z ljubimcem.< >Toda, njen ljubimec sem — jazU > Motite se; njen ljubimec je bil mladi mož, ki leži poleg nje.t Radovednost je premagala žalost in šel sem pogledat tekmeca. Ali veste, kdo je bil? Jaz sem bil to, jaz! V glavi se mi je zavrtelo. Truplo, ki je ležalo pred menoj, sem bil zares jaz in obleka je bila moja. Kar se da mirno sem rekel čuvaju: >Ali opazite, kako mi je ta mladi mož podoben?t Čuvaj je bruhnil v smeh; sPodoben, vam? Potem sem jaz podoben papežu.< Skočil sem k ogledalu. Zagledal sem velikega, bledega moža s črnimi zalisci. Oblečen je bil v sivo karirasto obleko. Ne spominjam se, da bi bil kdaj nosil kaj takega. Po dokumentih sem ugotovil, da sem Španec. Jaz oziroma moje telo je bilo mrtvo, moja duša pa je tičala o tem idiotu. Poleg tega nisem znal niti besedice špansko. Kaj naj počnem? Naj grem spat? Kam? Obiskal sem nekaj znancev. Nihče me ni spoznal. Neznanec mi je na cesti stisnil o roko bankovec za tisoč frankov. Gotovo jih je bil dolžan Špancu. Prav! S tem denarjem sem imel o listnici kar čeden kupček. Prejšnji sklep, da mi ne preostane drugega kakor samomor, sem v novih okoliščinah spremenil; vrgel sem se o veseljačenje, ki bi še bizantinskemu dvoru ne delalo sramote. Ah, če se spomnim teh časov! >In potem,c sem ga vprašal,< kdaj je našla vaša duša spet pot v svoj naravni oklop?< Rarry je suho odvrnil: »Naslednje jutro, ko sem se streznilU BREZ BESED Mt SMMMM« BRFZ BESED iiiiiiiiitaiiiiiiiii »Na preobvezovanje se bom z avtobusom vozil na kliniko. Mogoče se bo dalo urediti, da bi naša strežnica prekinila obisk pri hčerki in prišla sem vsaj za toliko časa, da sl pozdravim roki.« - , , »Boste skodelico čaja ali pa vam skuham močno črno kavo,« je Ciska prekinila njegovo kovanje načrtov. »Za kavo bi prosil.« »Takoj jo bom skuhala! In postrežnico pustite pri hčeri na obisku; zakaj pa ste mene klicali. Sedaj se me ne iznebite tako hitro!« »Kaj takega pa zares ne morem od vas zahtevati. In kaj bo z vašim delom,« je hotel vedeti. »Z neko trgovino narodnih umetnin imam pogodbo za izdelavo keramik za novo leto, sem jih pa že pred dnevi dokončala in jih pridejo lahko takoj iskat. To bo že sestra Mili opravila zame.« »Kljub temu ne bi rad, da se tukaj mučite z delom za naju...« »Tiho o tem!« je zaklicala od štedilnika, od koder se je pričel širiti prijeten duh po kavi. »Srečna bofri. če bom lahko vsaj nekoliko popravila, kar je moj ex-zaročenec zagrešil nad otrokom.« Ko je predenj postavila skodelico kave, je rekel: »Morda v vsem svojem življenju nisem ničesar tako obžaloval kot tiste besede, ki sem vam jih takrat v jezi izrekel — ta moja divja togota. Mi boste mogli kdaj odpustiti, Ciska?« »To sem že davno 'Storila,« se je nasmehnila, »če me že vi kličete po imenu, vam smem tudi jaz reči Mihael? Tako, in sedaj vas bom hranila kot dojenčka,« se je zasmejala in mu podržala skodelico kave k ustom. Njegove resne oči so bile tik pred njo, gledale so jo tako toplo, da ji je pričela zalivati obraz globoka rdečica. Tako sploh.nista opazila Andreje, ki je prihitela po stopnicah. Iz zamaknjenosti ju je predramil njen veseli vzklik: »Stric Mihael, ti si prišel. Kako sem srečna!« Oklenila se ga je okrog vratu, da skoro ni mogel dihati. »Ves dolgi sinočnji večer sem mislila na tvoje zdravje... in da bi Ciska prišla k meni,« je dodala in milo pogledala C iško. Opazila je stričeve povite roke in vprašanj ni bilo ne konca ne kraja. Ciska jo je posadila na stol in postavila prednjo skodelico1 kakaa. »Boš surovo maslo z medom?« je vprašala in še sama sedla k zajtrku. Andrea je prikimala; očke so se ji veselo bleščale, ko je spregovorila: »Sedaj smo kot prava družina — očka, mamica in otrok. Ali ne bi bilo lepo, če bi Ciska za vedno ostala pri nama?« Ciska je plašno dvignila pogled proti Brugger-jevim očem, ki so bile vprašujoče uprte naravnost vanjo. To jo je tako zbegalo, da najprej ni' vedela, kaj bi odgovorila, potem pa se je odločila: »Ostala bom tako dolgo, dokler stric Mihael ne bo mogel uporabljati rok. No, in sedaj smeš strica pitati s koščki kruha. Boste med ali marmelado?« «• * * Ciska je opazila da trpi Brugger hude bolečine, zato ga je vprašala: »Ali ne bi bilo bolje, da bi se vrnili v bolnišnico, sedaj ko vidite, da otrok ni sam?« »Zaradi tega bom še tem raje ostal doma,« ji je vpadel v besedo. »Že vidim, da je treba biti strog z vami,« je rekla in vztrajala na tem, da je legel na kavč v dnevni sobi. Prsti njegove leve roke so gledali iz povojev, tako je mogel, čeprav s težavo, držali pipo, ki mu jo je pripravila in vtaknila v usta Andrea. Dogovorili so se, da se bo Ciska s svojim vozom odpeljala v Bruggerjevo delavnico. Se prej pa ji je narekoval in pojasnil navodila za delavce. Preden se je odpravila, je na stežaj odprla okno v dnevni sobi in pokrila Bruggerja s toplo odejo. Andrea mu je prinesla kozarec mleka, Ciska pa se je spomnila, da je čas, da vzame tablete za lajšanje bolečin. »Kako dobro se mi godi,« je zadovoljno mrmral, »ko mi kar dve čedni dekleti strežeta in me razvajata.« »Ciska, slišiš — tudi jaz sem čedno dekle,« je zaklicala Andrea in brž dala poljubček najprej stricu Mihaelu in nato še C iški. »Oba vaju imam rada, oba enako,« je zagotavljala. Ko sta se s Cisko že odpravili na pot do delavnice, se je še enkrat vrnila k stricu, ga objela in mu zašepetala (Se nadaljuje) NAPOVED HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SRS VREME Se nadalje prihaja nad naše predele nizek zračni pritisk, ki bo vplival na slabo vreme v naših krajih. xx! ii iiiiiiiEPiigiiliil* fci rM W: Ustanovljen decembra 1941 — Glasilo občinskih odborov SZDI. Hrastnik Litija. Trbovlje, Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni ln odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK Naši upokojenci na morju (F. K.) TRBOVLJE — Na,pobudo trboveljske podružnice Društva upokojencev Slovenije bodo tudi upokojenci z minimalno pokojnino iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja preživeli letos zasluženi oddih na morju v poč itnišlccm domu ZB Trbovlje na Velem Lošinju, in sicer v dveh skupinah po 10 dni. Leto vanje bo brezplačno! Prva skupina je že na morju, prihodnje dni pa bo odpotovala tja še druga skupina upokojencev. Glavno zaslugo pri tem humanem dejanju ima predvsem trboveljski Komunalni zavod za socialno zavarovanje, ki je predlog o brezplačnem letovanju z razumevanjem sprejel in ga finančno podprl, prav tako pa tudi predsedstvo ZB NOV Trbovlje, ki nudi v svojem počitniškem domu upokojencem vse ugodnosti. Treba pa je pohvaliti tudi nekatere gospodarske organizacije, ki so omogočile letovanje še ostalim ■ upoko- 1 jencem v svojih počitniških domovih po turistični sezoni in po znatno znižanih cenah ZASPAL JE ZA VOLANOM (žak) ZAGORJE — S ceste II. reda med Zagorjem in Trojanami je 8. septembra ob 2.45, zapeljal osebni avto, s katerim se je vozil Milan Dolanc. Pred naseljem Podvine je voznik za krmilom zaspal, avtomobil pa je zaneslo dva metra globoko pod cesto, v potok Medijo. Šofer se ni ranil, škodo na avtomobilu so ocenili na približno 230.000 dinarjev. seveda. To je razveseljivo predvsem za upokojence z minimalnimi pokojninami ln zelo lepo hi bilo, če bi tem primerom v prihodnji sezoni sledile še ostale gospodarske organizacije, pri katerih so letos predlogi Društva upokojencev iz neznanih razlogov naleteli na gluha ušesa. S komedijo »Zakonski vrtiljak« so Radečani v nedeljo zaključili s praznovanjem krajevnega praznika. Radečani so za svoj praznik pripravili več prireditev, ki so bile vse dobro obiskane. V nedeljo so mnogi Radečani pohiteli v Jagnjenico, kjer so odprli gasilski dom, in pod Kozje, kjer je PD Radeče odprlo Gašperjevo kočo. Radeče je prejšnji teden obiskal tudi naš reporter. O obisku pišemo obširneje na 6, 7 (sredinski) strani. Železnica je z letošnjim avgustom uoed- dobro! Blagajničarka na železniški pola precejšnje kazni za tiste potnike, ki staji o Litiji uredi vedno tako, da pride-nimajo voznih listov. Ce se potnik javi jo vsi do kart. Kadar prideta naenkrat sam. mora plačati 500 din, če ne, pa ob- dva vlaka in je pred blagajno gneča, da čutno več. najprej karte tistim potnikom, ki potu- Toda, ali si lahko vedno potnik kupi jejo s prvim vlakom, nato pa še drugim, vozni listek. Zadnjič, bilo je i. avgusta, Morda bi jo kazalo posnemati! —1— se je zgodilo nekomu o Zagorju, da listka skorajda ne bi dobil, čeprav je prišel 15 minut pred odhodom vlaka v željeno smer. Krsta je bila precejšnja; uslužbenec pa se tudi ni znašel, da bi dal najprej vozne liste za en vlak, nato pa še za drugega, ki je prišel deset minut pozneje. V soboto, 5. septembra, bi se ob desetih in še nekaj čez dogodilo nekaj podobnega tudi o Trbovljah Ce se potniku mudi na vlak, da mora s tistim vlakom odpotovati, zakaj nai plača tako visoko kazen, če, je sam storil pravzaprav vse, da pride do voznega listka Verjetno bi morala železnica najprej zagotoviti te pogoje, nato pa šele uvesti take drastične ukrepe. No, in da ne bo samo slabo naj bo še Jesen res prihaja, toda marsikatera gostišča oz. gostinski obrati še strežejo gostom na vrtovih. Zadnjič, menda je bilo 10. septembra, so prišli gostje na ort hotela *Kums v Zagorju. Na njem so bile še mize, stolov pa ne. Natakarju so rekli, da bi radi sedeli na vrtu. V odgovor pa so izvedeli, da na vrtu nič več ne strežejo (čeprav so na njem še mize) in ,da naj gredo v gostinske prostore, če želijo biti postreženi. 10. september je bil namreč lep, sončen dan in verjetno ne bi bilo pretežko prinesti na vrl nekaj stolov in prt. Tako pa... Vprašanje je. če sc držijo tako natančno strežbe n poletnih mesecih na vrtu, kadar dežuje? ANONIMNOST, TODA ZAKAJ? Povsem razumljivo . se nam zdi, da se, kadar govorimo z nekom po telefonu, najprej predstavimo, in tudi kadar pridemo v kakšen urad, storimo enako. To sodi k dobri vzgoji in je, kot rečeno, nekaj povsem razumljivega. Manj razumljivo pa je, da ravnamo tako samo eni — na tej strani linice, če tako rečemo. In čeprav anonimnost, s katero imamo opraviti v neštetih ustanovah, od pošte do občinskih uradov, skoraj brez izjeme pri vseh, ki poslujejo z občani, ne sodi k dobri vzgoji, pa je postala že ustaljena, čeprav nič kaj lepa praksa. In nič kaj razumljiva. Čemu mora državljan, ki pride v ustanovo, povedati, kdo je in kako se piše, ne da bi hkrati vedel, s kom govori? Tako se nam dogaja, da se obračamo na zaposlene v upravi in raznih ustanovah kot na nevidne, odmaknjene nam ljudi, ki jih pogosto še deli od stranke zamegljeno steklo. In ko človek razloži, čemu je prišel in kaj bi rad, se pogosto iztegne skozi linico le roka, vzame papirje in zadeva je opravljena. Ne samo, da ustvarja tak način nelagodnosti pri človeku »na tej strani linice«, saj zanj velja avtoriteta ustanove ln dolžnost, da pove svoje ime, tudi v praksi, ki prinaša nekatere nevšečnosti. Kadar se namreč zadeve zataknejo ali je kako drugače narobe, potrebuje človek kopico besedi, da bi povedal, pri kom je bil in s kom je imel opravka. »Tovarišica v sobi pet pri mizi desno, tista z rjavimi lasmi in modro jopico ...« Opis, pri katerem je potrebnih še precej besed dodatnega pojasnjevanja, da bi slednjič ugotovili, za koga gre, kar jemlje čas in priznajmo, tudi ni preveč lepo. Ali ne bi lahko ob robu vsake pisalne mize človeka, ki ima opraviti s S omentiram strankami, postavili majhno vizitko z imenom? Ali ne bi storili tako tudi na linicah na pošti, bankah, ali ne bi bilo prav, če bi se nam na tak diskreten način predstavile prodajalke v trgovinah, pa nemara tudi sprevodniki v avtobusih? Pravzaprav je to malenkost, pa vendar smo pozabili nanjo. Povsem razumljivo se nam zdi, da vemo za ime zdravnika, pxj katerem smo bili, ne vemo pa, kdo je bil človek v tej ali oni ustanovi, ki smo mu izročili morda pomembne dokumente oziroma se obrnili nanj v zadevi, odločilni za nas. Tudi to je ena poli, da se izognemo birokratskemu pojmovanju odnosa državljan—uprava, da odmaknemo zaveso anonimnosti. izza katere sta se včasih skrila tudi neodgovorno ravnanje in samovolja. (V.) _ KAKO JE S PRESKRBO Z OZIMNICO? (g) ZAGORJE - Tudi v Zagorju so poskrbeli z ozimnico, da se bodo lahko gospodinje založile z vsem, kar potrebujejo. »Povinina« je priskrbela 20 ton paprike po 75 din za kilogram; večino te paprike so že prodali. Prodali so skorajda že tudi 25 ton krompirja sorta cvetnik, po 45 din; dobijo pa še 40 ton krompirja po ceni od 35 do 38 din za kilogram Zraven tega pričakujejo 100 ton grozdja (75 do 80 din za kilogram, 30 ton zelja (25 do 30 din) ter 15 ton jabolk in 5 ton sliv. V Samopostrežbi »Prehrane« v Zagorju imajo trenut- no na zalogi 4 tone krompirja po 43 din; ostalo ozimnico pa bodo priskrbeli, kolikor bodo to želeli kupci. Pri čiščenju stroja se je vžgal bencin (žak) Hrastnik — V podjetju Sijaj v Hrastniku se je včeraj ob 13.45 vnel stroj, ki ga je obratovodja Feliks Sar-lan čistil z bencinom. Pri tem sta se opekla 18-letnl Ignac Duša ln Franc Skuša, oba iz Hrastnika. Ponesrečenca so odpeljali v trboveljsko bolnišnico »ZASAVSKI TEDNIK« Trbovlje — Uredništvo in uprava: Trbovlje, Trg revolucije ll/II — telefon 80-191 — poštni predal 82 — žiro račun pri SDK v Trbovljah 600-13-608-1 — Naročnina: posamezna številka 20 dinarjev, mesečna 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev in letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji in tisk OP »Mariborski tisk«, Maribor.