B^ § 3. Tatvina in goljufija Ko sern vas zadnjič svaril pred grdim grehom, ki se mu pravi laž, omenil sem pregovora: »Kdor laže, ta krade«. In res je laž v bližnjem sorodu s tatvino. — Najprej je laž grda sestra še bolj ostudni sestri »go-Ijufiji«. Goljufati se namreč pravi: z lažjo bližnjega kaj oškodovati v lastno korist. Goljuta namreč oni, ki pri kupčiji lažnjivo hvali svoje blago, zamolčuje slabe lastnosti, dobre pa si izmišljuje; oni, ki ima lažnjivo mero, lažnjivo tehtnico, lažnjiva pisma, lažnjive priče; oni, ki lažnjivo zahteva za slabo in lenobno delo velikega plačila... Kdo bi mogel pač naSteti vse goljufe — lažnike! Pa tudi tatvina v pravem pomenu je laži močno podobna: kakor si pomaga goljuf z lažjo, tako si ponvaga tat s temo in skrivanjem. Saj še oni, ki najdenih reči nazaj ne da, ni nič boljši od talu in goljufa. Žato pravijo nekteri, da »tat tam išče, kjer ni nič zgubiU. Otroci! ko govorim 0 tatvini in goljufiji, bi si želel, da bi imel oblast. nad gromom in bliskom, in treskom in ukazal bi, da bi začelo grmeti in treskati, tako, da bi se tla pod vami zdrizala, kakor se je tresla gora Sinajska lakrat, ko je vsemogočni E5og med groraom in bliskom zaklical: »Ne kradi!« Z ognjem bi vam raje zapiaal te besede, kakor pa z navadnim črnilom! — Znabiti se vam bo čudno zdelo, zakaj tako ostro go-vorim; a ne morem drugače. 7'atvine in goljuflje, lcrivice j in nepoSlenosti je toliko na svetu, da moramo strmeti« 'in vprašati: kam je zginil strah Božji?! n Le pomislite sami, kako bi mogel 0 taki hndobiji Se z mehko besedo govoriti; v napisu berete: »šola rajske nedolžnosti« — tako krasno ime! Zdaj pa primerjajte temu rajskemu imenu ostudna imena: tat, — goljufM — krivičnik!! Ali se vam ne vzbuja stud v srcu?—-I 1'ovejte mi torej sami, kako naj vas podučim, kako po-M svarim, kaj vam naj še rečem, da bode kaj izdalo, —M 30 da nobeden, prav nobeden izmed vas ne bode nikdaJ zaslužil tega grdega imena?! Pomislite vendar, koliko kri-J vičnost škoduje že na zemlji, kaj pa še le v večnostil Že na zemlji nikjer ne raarajo za takega človeka, kn ima predolge prste, ki ni »zvest«; v večnosti pa ne bode Boga gledal, ako ni krivice po svoji moči povrnil. Kako« težko pa je večkrat, poravnavati krivico, zlasti na zadnjcl uro; kako lahko se zgodi, da krivičnik ostane krivičniM in umrje krivienik ter bode v večnem ogn.ju gorel vsled| krivičnosti svoje! Ali ni stokrat pametniše, nikdar ničesaj ne premakniti, kakor pa toliko trpeti? Bodite tedaj modri. in kakor oni srečni, ki so nekdaj v rajski šoli kršeanske pravičnosti nedolžno živeli in po smrti v nebesa prišli, sklenite tudi vi, raje umreti, kakor komu škodo in kri-, vico delati! I Sveti Benedikt Labre, I ki so ga sedanji sv. oče Leon XIII. med svelnike pri§telil je imel strica duhovna. K temu blagodušnemu duhovnia se je preselil, ko je bil dvanajst let star, da bi tam učenje nadaljeval. — Stric so iineli na vrtu lepe velike jagode. Nekega dne ukažejo Benediktu, naj jih gre na-birat. Tii pride sederuletna dekliea na vrt za njim in ga prosi, naj ji da nekoliko jagod. Denedikt se izgovarja, rekoč, da brez stricevega dovoljenja ne sme nobene dati; le naj gre strica prosit. Deklica gre, pa kmalo spet pride in pravi: »Nisem dobila dovoljenja; pa vendar mi jih kar daj, stric tega ne bodo zvedeli«. — »Pa Bog vidi«, odgovori Benedikt. — »Saj jih nočem veliko«, pravi deklica, »le dve ali tri mi daj; kaj bo ta rnalenko^)^« — »Malenkost? Kaj praviš?« se oglasi Benedikt, »ali more bili malenkost to, kar Boga žali? Pa tudi: z malimi rečmi začnemo in polagoraa pridemo do velicih; danes je le nekaj'jagod, pa kmali se bodo jemale reči veee vrednosti. Danes bi ukradla šivanko, drugi pot škarje; potem bi ti bilo mogoče že jemati drage reči. Obžaluj tako misel in le kmali se je spovej!* A s tem kralkim, prijaznirn opomiujevanjem še ni bil zadovoljen, marveč ko je pozneje videl deklico v cerkev k spovedi iti, jo je še enkrat opomnil na tisto reč. To opominjevanje se ji je vtisnilo tako globoko v srce, da ga Se v po- znejših letih ni mogla pozabiti, ko je bila že sprejeta vB raostan za nuno. I Kar je pa Benedikt drugim branil, tega se je satnB ss vso vestnostjo varoval. Nikoli se ni na slricevetn vrLuB sadja dotaknil, če rau ni bilo posebej dovoljeno, ludiH tacega ne, ki je po tleh ležalo. — Neki dan je bil zl nekterimi dečki na deželi. Ti so bili na sosedovem vrtu ¦ jabelk nakradli. Menili so Renediktu se prikupiti in so uiu jili ponujali. On pa jim brez strahu prav resnoJ 1'i-avi: »Ta jabelka so ukradena; ni dovoljeno jih jesli ;¦ ne maram nobenega<. Urugikrat mu je prinesel tovarišl češenj, ki jib je bil vzel v hramu svojega očeta. BenediktB tako dolgo ni hotel nobene sprejeti, dokler mu ni po-1 vedal, da jih je vzel z dovoljenjem očetovim. Zdaj jihB je sicer sprejel, pa da bi se v zatajevanji vadil, jih jefl nabrai na nit in na okno obesil. I Kravji zvonec. ^H Svetemu Medardu je nekdo kravo ukradel, ki jeB imela zvonec na vratu. Ukradeno kravo je peljal tat« domov; zvonec pa je zmiraj zvončkal, če je tudi krava pri miru bila. Tat se boji, da bi ga zvončkanje ne izdalo, brž gre in zainaši zvonec s senom; pa zvonec le še zvoni. Kaj je sloriti? V hlev gre pa kravi zvonec odveže in ga v omaro spravi; pa tudi tukaj ne neha zvončkati.! Zakoplje ga v zemljo, pa ludi pod zemljo še dalje zvončka. Ves preplašen pelje zdaj tat ukradeno kravo nazaj k «v. Medardu: zdajci utihne zvonček! *Kdor si ptuje blago pridržuje, se mu vedno oglaSa zvonček nemirne vesti, ki mu pravi: »Če ptujega blaga ne povrneš, boš vekomaj pogubljen.« H Pobožna sestra. ^^ Jakec in Ančika sta bila sama doma. .Takec reč{ " neiki: »Pojdi z rnenoj, bova si kaj dobrega poiskalž ,,i si kaj slaslnega prtvoščila«. Ančika odgorori: »Ako me pelješ na tak kraj kjer nas ne bode nihče videl, grem s feboj«. ^•Pojdiva tedaj v ralečnico,« reče .lakec, »tam bovi ¦¦'lizala polno skledo smetane«. I Ančika pravi: »Tam bi naju videl sosed, ki nar dvorišči drva cepi«. »No pa pojdiva v kuhinjo,« reče Jakec, »v kuhinjski omari je poln lonec strdi, kruh si bova pomakala vanjo.« Ančika odgovori: »Tam naju lahko vidi soseda, ki pri oknu sed-i in prede«. »Pojdiva tedaj doli v klet jabelka jest,« rece Jakec. »Tam je tako tema, da naju gotovo nihče ne bode videl«. »0 moj Ijubi Jakec!« reče Ančika, »mar ti res misliš, da naju v kleti nihče ne vidi? Ali nič ne veš za ono oko nad nama, ktero zidovje prešine in tudi v temi dobro vidi?« Jakec se prestraši in reče: »Prav praviš, ljuba sestra! Bog naju vidi tudi tam, kjer naju nobeno človeško oko ne more videti. Nikjer tedaj nočeva delati hudega«. Ančika je bila zelo vesela, da si je Jakec njene besede k srcu vzel; podarila mu je lepo podobico, na kteri je bilo nasltkano božje oko in pod njim zapisane te-le besede: »Bog vse vidi, Bog vse ve, • Greh se delati ne sme«.