TABOR je glasilo Združenih slovenskih protikomunistov • TABOR je last in vestnik Zveze D. S. P. B. Tabor »Mnenje Z. D. S- P. B. Tabor predstavljajo le članki, ki so .podpisani od glavnega odbora Zveze. • Izdaja ga konzorcij. Predsednik inž. Anton Matičič. • Urejuje uredniški odbor; odgovorni urednik Adolf škrjanec, za lastništvo Ivan Korošec, upravnik Jože Jenko-
TABOR is the voice of the Confederation Tabor of the United Slovene
Anticommunists
TABOR es organo de la Confederacion Tabor de los Anticomunistas Eslo-venos Unidos. • Director: Ing. Antonio Matičič, Ramdn L. Falcon 4158, Buenos Aires Argentina
Imprenta: Talleres Grafieos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425. Buenos Aires, Argentina, T. E. 33-7213
Registre Nacional de la Propiedad Intelectual No. 1.060.634
Naročnina: Južna Amerika 10 pesov Ley 18.188, odn. enakovrednost v do-larju; USA in Kanada 4.— dolarje letno, zračno 6.50 dolarjev; Anglija in Australija 1 funt šterling; Evropske države 3 dolarje.
Naročila, reklamacije in nakazila pošiljajte na naslov upravnika: Jose Jenko, Pedernera 1075. Villa Madero, prov. Buenos Aires, Rep- Argentina
Vse dopise in ostalo pošto pošiljajte na naslov: inž. Anton Matičič, Igualdad illO. Vilia Ballester FNGBM. Pela- de Buenos Aires, Argentina
NASLOVNA SLIKA:
Ker je b'l v najgroznejši dobi naše zgodovine zares svetopisemski dobri pastir svoje črede, je ostal škof dr Gregorij Rožman s svojim očetovskim zgledom trdna opora slovenskih svobodnjakov tudi potem, ko so po danes že poveličani vetrinjski žaloigri slovenskega domobranstva leta 1945 na križevem potu svobode trpeli lakoto in brezpravnost begunskih taborišč in tako postali za pozne rodove opomin da je za Boga - Narod - Domovino potrebno in vredno doprinesti vsakršno žrtev.
Narod naš gre v dan
zoritve,
domobranec stopa v
bitv.e.
Diciembre 1970	BUENOS AIRES	December 1970
VICTIMAS DEL COMUNISMO
El dia 30 de octubre ppdo. el Senado de E. E. U. U. ha publicado un estudio sobre cuantas victimas humanas ha cobrado la revolucion bolchevique.
Segun esta publicacion el namero de victimas, desde los comienzos de la revolucion bolchevique en Rusia, hasta el dia de hoy, es de 21.5 mi-Hcncs. Pero otro comentarista y conocedor estima que la cifra mas exacta y verosimil es de 45 millones de vidas humanas.
En el periodo revoluciomirio de 1919 a 1923 han sido asesinadas 1-00.000 personas y en el periodo Staliniano este niimero alcanzd a dos mi-llones de asesinados. Entre los anos 1930 y 1936 han muerto en los cam-pos de comentracion tres millones y medio de ciudadanos, pero en el periodo de 1936 a 1953 la muerte en los campos de concentracion cosecho doce millones de vidas humanas.
A los muertos, enumerados precedentemente, debe agregarse tambien el numero de fallecidos por el hambre en los anos treinta y que alcanzan a tres millones y medio de vidas inocentes.
De acuerdo a los datos que suministra el otro comentarista esta suma de 21.5 millones debe incrementarse en un 50%. Igualmente deben entrar en este calculo las victimas de la revolucion mišma, que se estiman en nucve millones de muertos en acciones belicas, fusilamientos masivos, fie-bre tifoidea, como asi tambien los muertos en el primer periodo de hambre 1920—1921.
Tenemos que recalcar que el precedente calculo se refiere solo al te-rritorio de la URSS.
Ya es tiempo de reflexionar, de pensar y sacar conclusiones logicas al preguntarse: iAdonde Heva el comunismo a la humanidad?
A los libres del mundo queda un solo camino, el camino que se resume en solo tres palabras:
Dios — Pueblo — Patria
Pozdrav, obilnost božjega veselja ter polnost božjega blagoslova v Novem letu — vsem članom Tabora, kakor tudi njihovim družinam.
v.'	1 '	' *’ ..... •' C - -/V'.
Nevarnost časa
u i-. v...;- .v
' Kljub vsem težavam in problemom naše moderne družbe, čas gre svojo pot naprej, in vsa naša dejavnost, ali nedejavnost se izliva v preteklost. .Zgodovina se piše, več ali manj objektivno s primesjo človeškega elementa, vsaj glavni dogodki so zaznamovani za poznejše rodove. Praktično, leto je za nami, le še božično veselje nas bo napolnilo, in stali bomo na pragu novega leta. Vetrinjsko leto je precej mirno, brez vsakega večjega duhovnega prenovljenja, zatonilo v preteklosti. Občutek, da smo prezaposleni, tare nas vse in tako marsikaj, kar bi bilo v korist nam samim in drugim, ostane nedovršeno. ..Prezaposlenost1* je pač moderni izraz za nehotenost. Idealizerp izgublja tla — in beseda žrtev je konservativno ime preteklosti. Današnja modema družba si je prisvojila in nekako postavila za svoj program besedo „UŽIVAJ“ in lahko vidimo kako se vse peha za uživanjem ■ in zabavo, za kar je vedno čas na razpolago, kakor tudi sredstva. Uživanje dosledno; počasi a gotovo, uničuje človekovo telesno zdravje, a še vse bolj 1 človekovo moralno zdravje in tako si človek z uživanjem gradi in utrjuje nesebičnost in napuh, ki človeka zaslepijo, da ne vidi več moralnih principov in polagoma zavrže najosnovnejša moralna načela zdrave družbe; vse to se opraviči v luči modernega napredka. Vse kar služi človeku pri njegovem tuzemskem napredku, kakor, da je človek ustvarjen zgolj za tostransko življenje, je dovoljeno, upravičeno in koristno. Znanost skušp na-■dorrreščati Boga in tako se človek obrača striktno k materiji, ki mu zadošča v vseh njegovih podvigih, in zlasti še, ker mu „dovoljuje“ izzivanje nižjih človeških nagonov. S tem pa je odprta široka pot v komunizem, ki jasno, načrtno, dosledno in brez ozira na žrtve, čaka da bo sad sam padel z drevesa nemoralnosti v njihove roke. Tn kje je naš doprinos k temu? Ali ne pomagamo komunizmu do svojega cilja s svojo nedejavnostjo in s svo-- jim molkom, ko se moralna tla naše družbe majejo in je precej jasno pisano na steni, Mane tekel fares!
Naša civilizirana in napredna družba se javno vmešava in dejansko podpira omejitev rojstev in pospešuje, zagovarja, in odobrava splav, ali kratko ubijanje nedolžnih otrok in to gre v milijone. To se ne dogaja samo V Ameriki, to se dogaja v Evropi, pri nas doma in med Slovenci v tujini. S tem se izpodkopava osnovni temelj družinske morale, torej je družina obsojena na počasno umiranje. Če so družine moralno gnile, potem je narod ki se sestoji iz takih družin, moralno gnil in obsojen na smrt. Rimska zgodovina, nas precej jasno uči, da rimski imperij, ki so ga smatrali celo za božansko ustanovo, ni propadel zaradi sovražnikov od zunaj ampak zaradi moralnega propada od znotraj. Družinska nemoralnost je kakor rak, ki počasi, a gotovo razjeda temelj družine in nujno povzroča smrt. Vsak narod.
kakor, vsak človek ima priliko in bo imel priliko, da se spokori in spreobrne r pd svojih dejanj, „kajti Bog ne mara smrti grešnika, ampak, da se spokori in zivi“ vendar posameznik kakor tudi cel narod lahko zavrže Bogu, Kar nam zgodovina precej jasno priča. Pravijo, da se narodni grehi maščujejo na narodu tukaj, ker narod kot narod ne more biti obsojen na drugi strani. Lahko trdimo s precejšnjo gotovostjo, da je narod, ki pospešuje, zagovarja ■in odobrava ter celo finančno podpira moralni propad družine, osnovna celica naroda — je obsojen na smrt; (seveda, ako se ne spokori).
Samo nekaj dejstev: 1. Omejitev družin. Učenje Cerkve v preteklosti je bilo, in to je tudi učenje sedanjega papeža Pavla VI., da je vsako materialno oviranje spočetij dejanje proti naravnemu zakonu, kar pomeni, da'niti papež kot vrhovni poglavar Cerkve ne more dispenzirati od tega zakona, torej ne more dati dovoljenja ali privoljenja za uporabo omejitvenih sredstev. Učenje zakonite Cerkve je precej jasno. Da ne omenjamo drugih verstev, v naši katoliški Cerkvi, po precej točnih podatkih, več kot polovica družin uporablja sredstva za omejitev družin. Res je, da nekateri duhovniki sami na svojo roko, zagovarjajo to in tako izpodkopavajo cerkveno avtoriteto. Ljudje pa, ki so bolj za uživanje, ki jim so materialne dobrine vse bolj važne kot duhovne, radi prisluhnejo tem „krivim prerokom,Mči prihajajo k nam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi,^ kakor nas Kristus sam opominja, ti ljudje, ki se smatrajo za dobre • katoličane, vsaj nekateri, zagovarjajo moralno zlo in tako sodelujejo pri moralnem razkroju družin, naroda in, indirektno pomaga kotnunizmu do uspeha. Vzrok, da smo prišli tako daleč je v tem, da je vsak smišel za sa-mopremagovanje, za žrtev in ža moralno disciplino, nekaj zastarelega, ravno to kar se modema družba danes hoče znebiti z izgovorom svobode. Komunisti, ki hočejo demoralizirati naše družine, imajo čudovite uspehe pri tem delu jim mi sami pomagamo. Višek hudobije pa je v tem, da tako ljudje delajo zoper svojo dušo, kot pravi naš pokojni škof Rožmart: „To so vsi tisti, ki živijo vodoma, včasih celo namenoma v grehu strežejo strasten1, teptajo božje zapovedi, iščejo srečo in mir v tem, kar je Bog prepovedal/1 — Zamislimo se!
2. Splav — ali umor nerojenih otrok. Posamezne države v Ameriki se trudijo da uzakonijo legalno moritev nedolžnih otrok, zločin, ki kliče v nebo po maščevanju. Lahko smo prepričani, da bo božje maščevanje prišlo nad nas vse zaradi tega. Večina ljudi se ne zgiba in ne protestira proti temu in tako z molkom pri tem strašnem zločinu sodeluje. Pred 25 leti so naši lastni ljudje na oblasti pomorili brez vsake obsodbe tisoče naših najboljših ljudi, in to nas je navdalo z grozo in to upravičeno. Danes pa pomorijo na milijone nedolžnih otrok, ne samo v Ameriki, ampak tudi doma, brez vsake obsodbe, ali ni to zločin, ki mu ni primere v zgodovini in vse to pod krinko svobode, modernega napredka in znanosti. Kar pa je v ozadju je gon za uživanjem in izživljanjem v nemoralnosti. Drznil bi si reči, da mi, s svojim molkom pri tem sodelujemo, odobravamo, dasi notranje se ne
skladamo s takim početjem. Upam, da med Slovenc] v tujini, takih dcto-momih dejanj še ni in Bog daj, da bi jih nikdar ne bilo. Slovenski narod krvavi iz mnogih ran, in človeku se krči srce ko bere o tem načrtnem, počasnem izumiranju našega naroda doma in v tujini.
Ko se veselimo božičnega razpoloženja, naj bi nas letošnji božič navdal samo z eno mislijo; in ta je: z vsemj močmi se upreti pogubonosne-mu materializmu, ki nas vodi v uživanjaželnost in družinsko nemoralnost. Ako ljubimo Boga in ako ljubimo narod, naš dragi slovenski narod, potem ljubimo v dejanjih, ne zgolj v besedah. Potem pokažimo najprej z življenjem, da ljubimo Boga in narod. Spregovorimo in ne molčimo; stopimo na stran tistih, ki si, ali se bodo, postavili pogumno na stran Boga in se borili, da Mu vrnejo mesto v sedanji družbi; na stran tistih, ki se bodo odločno postavili na stran zakonite Cerkvene avtoritete in sledili brez pridržka njenemu učenju, pa četudi bomo zaradi tega morali trpeti. Kristus je začel življenje brez vsega in končal živlienje na križu. Vse svoje življenje se je boril proti materializmu v prid duhovnega, kajti mi nismo samo materialno bitje, smo, in to primarno, duhovno bitje, saj smo ustvarjeni , ro božji podobi*', kot beremo v Svetem pismu.
Vsak član ndše organizacije naj se po svoiih močeh bori proti sedanjemu nemoralnemu zagonu, ki je delo, sicer skrivno, podtalno, delo ko munizma, ki z vsemi sredstvi načrtno prizadeva izpodkopati osnovne temelje družinske morale kajti potem bo de'o osvajanja lahko. Pomagaimo sebi, narodu in drugim, kajti vsi smo dolžni storiti ne samo kar moramo, ampak to kar moremo, kajti časi so resni in nevarnost komunizma ni nič manjša kot je bila, ko smo zapustili preleno Slovenijo.
Naj vas vse Kristus, katerega rojstvo bomo praznovali, navduši za aktivno delo na tem polju, preko organizacije. Nai vas vse podpira, vodi in hrabri v tej naši borbi proti brezbožnemu materializmu.
Ljubite Boga v dejanjih, kakor sami svoj narod!	„
Fr. Gaber
Na XIV. rednem taboru (občnem zboru) DSPB TABOR-Argentina, dne 22. novembra 1970 je bil izvlojen sledeči novi odbor
Predsednik, Ivan Korošec, podpredsednik in članski načelnik; Jože Jenko; strokovni načelnik in soc. pomoč., ing. Anton Matičič; gospodarski načelnik, Božo Šuštaršič; tajnik, Rudi Vidmar; zgodovinski in kult. referent, dr. Srečko Baraga; tiskovni referent, Dušan Dimnik; odborniki: Jože Grabnar, Janez Kožar, Ivan Ahlin, Polde Lah, Marjan Amon; namestniki: Jože Repar, Lovro Tomaževič, Franc Oblak; nadzorni odbor: Ivan Makovec, Bogdan Kosančič in Vencel Dolenc; razsodišče: Miloš Prelog, dr. Stanko Kociper in Franc Gričar; kurat, č. g. Jože Guštin.
Podrobneje poroilo o 14. rednem občnem zboru bo v prihodnji številki Tabora.
RDEČA ZGODOVINA
Kaj so vredne vse nagrmadene skladovnice rdeče zgodovine v domovini, je poleg neštetih drugih dokazov sedaj potrdil tudi znani dolenjski komunistični priganjač izza prvih dni revo. lucije Ivo Pirkovič-čort. Za Dolenjski list (18. in 25. jun. 19701 je napisal prispevek Tradicija NOB na trnovih poteh in v zasebnem zakupu, ki ga zaradi izredne poučnosti o načinu in metodah komunističnega zgodovinopisja prinašamo za naše bralce dobesedno in brez komentarja. Tako, kot jadikuje užaljeni ■Pirkovič, namreč doslej v domovini zgodovine niso posiljevali samo preprosti vaški gobezdači in polinteligentne učiteljice kot Podbevškova v svojem „!?iv. Urhu“, ampak predvsem tudi vsi izobraženci in uradni zgodovinarji z dr. Stanetom Mikužem na čelu. Toda čas gre neusmiljeno svojo pot in vso resnico o zlagani NOB, ki jo skuša po svoje pobarvati seveda tudi Pirkovič, rodovi novih Slovencev že odkrivalo. Ker bodo pazljivi bralci v prispevku odkrili tudi stvari, ki jih Pirkovič v svoji rdeči zaslepljenosti seveda ne vid', naj mu svoje komentarje — če se jim zdi vredno — pošljejo kar naravnost na naslov, ki jim ga je dal na koncu. — Op. ured.
Kronist, ki se loteva zgodovine NOB svojih krajev, se znajde dostikrat v nemajhni zadregi, ko mu najpomembnejšega gradiva manjka ali pa je tako popačeno, da v njem ne najde prave podobe resničnega dogajanja. Na terenu pripovedujejo, da so od njih že večkrat po vojni zahtevali, naj zbero spomine in drugo gradivo iz časov zadnje vojne. Delo je bilo opravljeno vedno v naglici, površno, nekritično in hitro zopet pozabljeno. Ali ga je kdo izkoristil, kje danes leži in ali se je sploh ohranilo, dostikrat ni mogočo dognati.
Dogaiale so se neverjetne stvari. Z najzgodnejšim in zato tudi najdragocenejšim gradivom v Novem me"tu niso vedeli kam, pa so ga spravili na podstrešje okraja. Ko pa so debili v kominformski krizj gasilci nalogo, naj podstrešje očistim vre gorliive navlake, je tudi tisti voz. kot so mj rekli, najbogafejših zgodovinskih virov NOB izginil: najbrž v Vevče.
No, pozneje so še večkrat znova zb:rali. Po naključju sem vide1. kaj je posebna ekipa prinesla z večdnevnega zapisovanja po podbočenskih krajih. Zapiski so za zgodovinarja, na todi za li*erafa nraktično brez vrednosti. VideM je, da zbiralci niso vedeli, kaj in kako nai iščem. Pač niso dobili od nikoder strokovnega pouka. Gradivo, zbrano za Gorian°ki bataljon, ic seznam golih imen. ki zn^domnamu umemr ne p^mda, pe bi k imenom d"dali vaj še preverjene podatke, kdo1', kje in v kakšnih okoliščinah so žrtve p "dl e (do"ti zanesliiv vir so domači in soborci k bi zgpdmdni ohranili dragocen arhiv za včasih pozabljene boje in spopade, ki ne bodo tako morda nikoli
zapisani v naši najznamenitejši zgodovini. Seznam borcev bi postal še zanimivejši in pomembnejši zgodovinski vir, če bi pri vsakem borcu dostavili njegovo starost, socialno poreklo in poklic, kakor sem svoj čas zaman predlagal za vso, Slovenijo. Zgodovinar bi potem lahko proučil marsikaj, na primer odgovoril tudi na tisto pereče vpršanje, odkod se je rekrutiral naš prvi upor proti fašizmu, odkod socialna revolucija, da nam ne bi bilo treba prepisovati tujih teoretičnih dogem. Predragocene bi bile rubrike, kdaj, kam in v katero edinico je partizanski prostovoljec prišel, saj bi tako dobivali podobo časovne rasti upora, zvedeli za prava taborišča itd. Res je danes mnogo nepopravljivo zamujenega, ni pa še vse, če bi ustanovili krajevne kartoteke partizanov in jih stalno, ne le kampanjsko izpopolnjevali.
Po vsem tem se ne smemo čuditi, da’ je kronist nenehoma v nevarnosti za verodostojnost svojega pisanja; saj beremo lahko celo tam, kjer poklicno goje tradicije NOB, včasih čudno ,.zgodovino". TV-15 je 11. marca letos napisal nekaj uredniških besed o znani tragediji četrtega Cankarievega bafaliona 16. marca 1944 na Javorovici. Tam beremo: „Potem (kdo?) so obkolili in razen nekaj borcev uničili zasedo na Ržišču, so udarili na Javorovico. .. Začel se je strašen boj, obkoljeni bataljon se je bojeval od hiše do hiše. Nazadnje, ko so borci spoznali, da so popolnoma obkoljeni, so se odločili za juriš proti gozdu." Bilo je čisto drugače!
Komandir partizanske zasede na Ržiščah Suga mi je pripovedoval, da ga je sovražnik neopazno obšel. Bataljon v resnici ni bil ..popolnoma obkoljen" ,saj niso tisti, o katerih TV-15 pravi, da so iz obroča jufišali, na svojem umiku proti Pleterjam v resnici nikjfer naleteli na sovražnika. Žal se je tja umaknila le majhna skupina, ne bataljon, kot beremo, če bi res bataljon jurišal, bi bile žrtve mnogo manjše. V prepričanju, da je obkoljen, se je ostanek bataljona po siloviti'bitki v resnici predal. Sovražnik je zajete postavil v dolgo vrsto in razorožene jetnike s strojnicami pbkosil, kot ie prvi poročat neki Nemec, ki je bil pribežal k partizanom in se iz pokošene krvave redi trupel ranjen rešil. To je bilo gotovo eno največilh domobranskih vojnih hudodelstev, ki sj ga hiti zet in propagandist 'generala Rupnika Stanko Kociper, ki je bil sam na Javorovici in piše daheS v Južni Ameriki trilogijo „Na božji dlani", hi mogel izkoristiti za propagando. (Cankarjeva brigada je pomorjene 'tovariše maščevala z uničehjenv domobrancev na Igu).
Rajonski obveščevalec Žan Jordan-Pilat je Cankarjevce pravi čas obvestil o pripravljajočem se napadu. Bataljon se je umaknil na špiler-jevo špico in se prehitro zopet vrnil na Javorovico, zahtevajoč, hni 'se paničarski obveščevalec javi pri njih. Sredi poti v bataljon je' Pilata ustavilo divje strellanje. 'Po petindvajsetih letih ne vidim nobenega razloga več za pačenje zgodovine NOB. Le čemu bi se po dobljeni vojni svojih napak sramovali?
Drugo poglavje je ponarejanje zgodovine NOB iz posebnih razlogov! Tipičen tak primer je popačenje resnice o množičnih osvobodilnih de-
monstracijah proti Italijanom, ko je za Prešernov praznik 1942 šeilfjer-nejski rajon Osvobodilne fronte z vaških lip in farne ter podružnih cer-: kva izobesil slovenske zastave, črno fašistično sežgal in zasipal ceste s' političnimi in kulturnimi gesli. Presenečene Italijane je drzna odličnost za mesec dni demoralizirala in ohromila. Načrt je v vseh podrobpostjh izdelal in vodil rajonski odbor OF, ki je skrbel za široki teren šestil) sta-, rilr občin. Z aktivisti so tudi, odborniki prevzeli vsak svojo nalogo, nihče od vodstva ni samo od daleč gledal. Demonstracija je bila velikega političnega pomena, ker je prvič združila z OF proti tujcu tudi tiste omahu-. joče ljudi, ki so pred lotom dni še zaslepljeni tavali za nacističnimi zastavami. Po tem valu uporniškega prebujenja, ki je pomenil nekakšno množično glasovanje za vstajo, smo vedeli, da je stvar osvobodilnega boja dozorela, in smo začeli pospešeno pošiljati prostovoljce v gozdove. Zgodovinsko resnico o demonstracijah moramo zato še posebno skrbno varovati. No, pred dvema letoma se je našel človek, ki je novinarju povedal, da je šlo za eno zastavo, ki da jo je on s starejšimi (le s.kom neki?) sveto-, val mlajšim, naj jo izobesijo. Mož je odločno zgodovinsko zmago vstaje z enim stavkom v uglednem dnevniku prestavil s tirov množične Osvobodilne fronte na svoje zasebne kolesnice. (F.,E., Globoke so revolucionarne korenine, Delo, 27. junija 19G8).
V nedeljo zvečer 18. januarja 1942 je rajonski orožar Vid Kušljan iskal po vasi konja. Zjutraj je nameraval, preoblečen v sejmarja, prepeljati velik zaboj s 30 puškami, 30 bombami, pištolami, 2 do 3000 naboji in zalogo hrane na Antonov sejem v Novem , mestu, kjer ga bqdo z drugim vozom čakali Mirnopcčani. Zaboje so na Kušljanovi žagi, kjer je danes vzidana spominska plošča, že popoldne pripravili in naložili na Homanove sani rajonski odborniki in aktivisti. Konje je orožar dobil zvečer pri mlinarju Jereletu. Ker pa je tam zvedel, da bo sejem šele v torek, je sani zapeljal pod mlinarjev kozolec in jih zametal z ajdovico.
Drugi dan popoldne so v mlin prišli trije aktivisti, da bi sani pripravili za dolgo vožnjo in jih zamaskirali s sejmarskim kurnikom. Ker pa so prav tedaj prišli v mlin Italijani, so morali počakati, da je patrulja odšla, nato so sani potegnili izpod slame.'	t
Poročilo o dogodku je mlinar v članku Ples za življenje v TV-15 od 12. marca 1969 priredil takole: Aktivisti so na sani nakladali orožje, ki je bilo uskladiščeno v mlinarjevi kleti (1), ko se pojavijo Italijani. Mlinarju, ki jih je iz hiše zagledal, je „skozi možgane preblisnilo, da so Izdani, da bodo preiskali hišo ter našli orožje in ranjenca “ (Janeza Lovšina iz Ribnice) . Mlinarica re je pognala skozi vrata, „pograbila prvega, vodjo patrulje, mladega, drobnega in majhnega seržanta pod pazduho in ga potegnila v hišo. Bil je doma s Sicilije, najbrž kak študent... Že sta se žena in seržant vrtela, možiček je bil Več v zraku kot na tleh “. Medtem ko so Italijani „natepali še topel, domači kruh" in kvartali, je mlinarica „plesala, kot bi jih godel sam Paganini", ona pa je pozneje dejala, „da
je plesala za življenje nas vseh poroča Jerele. če jih ne bj bili tako spretno speljali, bi Italijani „našli orožje in strelivo, ujeli vse tri fante, pri preiskavi bi našli še ranjenca... hišo požgali in nas vse postrelili."
Članek je dvignil med ljudmi precej prahu in negodovanja (dobil sem več protestov), kajti tisti mali laški seržant, danes Jereletov sorodnik, ni prišel v mlin preiskovat, požigat in streljat, ampak je že več kot pol leta hodil k mlinarjevi nečakinji Štefki Coltesovi, s katero se je pozneje tudi poročil. Vojake je jemal s seboj, kakor da gredo v patruljo, šli so pa radi zaradi kruha. Ni, končno ne bi zanimalo nikogar, niti zgodovinarja, da si mlinar neko komedijo prekroji v napeto dramatično zgodbo, če ne bi tistega nočevanja zabojev z orožjem pod slamo obenem izkoristil za trditev, da je on, mlinar Jerele, „soorganiziral tri čete (Gorjanskega bataljona) z orožjem'1. Toda tiste tri čete so bile ustanovljene šele dobre tri mesece pozneje in orožje sploh ni bilo poslano njim. Zapisan ponaredek krajevne zgodovine (s še nekimi izmišljotinami) leži že v nekem ljubljanskem arhivu kjer ga berejo kronisti in zgodovinarji.
Še nekaj pripomb o Janezu Lovšinu iz Ribnice, ki se mu je v mlinu odprla stara rana, ko je pri delu dvignil težak čeber in ležal. Konec avgusta 1941 ga je pri partizanih na Travni gori prijatelj po nesreči ranil. Po operaciji v Ljubljani ga jo njegovo dekle poslalo na okrevanje k svoji sestri v Jereletovem mlinu. Ker je prišel prav na dan po bitki na Bučki, 3. novembra, so se ga ustrašili in prosili, naj ga prevzame OF. Rajonski odbor ga je prenočil, zjutraj pa sem ga s svojim poročilom o-krožnemu odboru poslal v Novo mesto. Tam so ga vzeli v „Monte Carlo“ na podstrešju Perove gostilne, kjer je imela svoje prostore Jakše ova mladinska organizacija. Strogo so mu prepovedali skrivališče zapuščati, vendar je Lovšin lahkomiselno posedal v gostilni, kjer ga je prijela italijanska patrulja. V zaporu si je Ribničan prerezal zaceljeno rano in pozneje iz kandijske bolnišnice s pomočjo usmiljenega brata Andreja pobegnil nazaj v Jereletov mlin.V naših krajih smo imeli okoli pet tisoč beguncev z nemške strani in za tujca na nogah ni bilo preveč nevarno. Lovšin je silvestroval še pri meni. Ko se je poškodoval, mu je dr. Dušan Reja nudil zdravniško pomoč. 22. februarja pa se je odpeljal v Ljubljano. Zakaj je napravil to novo, nerazumljivo napako, ko smo pošiljali ogrožene l'udi (ranienega Francka Packa, Edija Zidariča...) že od jeseni na svo:e varno osvoboieno ozemlje, ni nihče razumel. V Ljubljani je Lovšina seveda zajela racija. Bil je interniran in pozneje zaradi ovadbe obtožen, da je bil v partizanih. Na sodišču je izdal Jereletovo, ki so jo aretirali, vendar do sodbe zaradi kapitulacije Italije ni več prišlo. Lovšina je umorila črna roka pri Sv. Urhu. Jereletova se je umaknila na Jesenice, kjer je v službi v Paarovem hotelu počakala konec vojne.
Za zaključek prosim vse, ki še hranijo lastne zapiske ali drugo zanimivejše gradivo za NOB, da se oglasijo na moj naslov (I. P., Ljubljana, Kocenova 7) .
Peter IM., kralj Jugoslavije
bum... bum...“ so pokali topovski streli nad mestom in naznanjali mladi državi rojstvo prvenca v kraljevi družini. Veselje je zavladalo ne samo v kraljevski rodbini, temveč v vsej državi. Imeli smo prestolonaslednika.
Rezko so odjeknili po svetu streli v francoskem pristanišču. Jugoslavija je izgubila svojega tvorca, prestolonaslednik pa očeta. Postal je kralj. Zagladala je žalost in zaskrbljenost. Kralj je bil mlad, premlad. Otrok. In kot vsak otrok, se je tudi on šolal in vzgajal. Toda njegof/a vzgoia ni bila takšna, kot bi pričakovali. Vzgajali in vzgojili so ga pod tolikšnimi in različnimi vplivi, da se mu je to vse življenje poznalo.
Nekega jutra, 27. marca 1941. leta je bilo, je še v svoji otroški postelji poslušal „svoj“ govor in proglas, da je postal polnoleten. O vsem tem poprej seveda ni vedel ničesar. Govor in prevzem so bili delo drugih, ki so odgovornost enostavno naprtili mlademu kralju na ramena. Država je bila po treh tednih napadena in razkosana, kralj pa je moral v tujino, od koder se ni več vrnil.
Taki in podobni dogodki in intrige okrog vladarja so med vojno in tudi po njej bile značilne. Sam, neizkušen in obdan s slabimi svetovalci, je postal orodje v tujih rokah prepričan, da je pač tako najbolje.
Ni imel v samem sebi dovolj moči, da bi odločil svojo ženitev, ki se je izvršila v času, ko je domovina krvavela v komunistični revoluciji pod tuio okupacijo in so v tisočih umirali njegovi pristaši.
Tudi ni bil v stanju, da bi se v odločilnem trenutku uprl sporazumu s komunisti. Podlegel je nasvetom svojih svetovalcev in tuiemu pritisku. Ti so si pa potem, ko se je slabo končalo, enostavno po Pilatovsko umili roke in proglasili: „Kralj je odgovoren! Kralj je kriv!“ Toda ti isti svetovalci niso poznali stanja v okupiran j domovini, niti komunistov, ne njihove revolucije.
Ali smo mogli pričakovati kaj drugega od tako vzgojenega in s takimi svetovalci obdanega mladeniča, ki je bil kralj ?
Postal je žrtev svoje okolice. Krivdo pred ljudstvom in zgodovino pa je treba pravično pripisati vsem, ki so v tistih hudih in usodnih dneh odločali o bodočnosti naše domovine, a zvalili odgovornost za vse na ena sama, čeprav kraljevska ramena, d. d.
Ing. A. Matičič
SEVERNA AMERIKA - VETRINJE
(Osnutek predavanja Ligi “Žena-Mati” v San Martinu dne 26. nov. 1970)
Opisal in povedal vam bom nekaj o mojem potovanju v Združene države Amerike in Evropo, kamor sem potoval letos ob priliki velikih proslav ob 25-letnici slovenske protikomunistične tragedije na Koroškem.
Proslave so se vršile v Buenos Airesu, Clevelandu in Vetrinju.
Moj namen je, da vam poleg opisa spominske proslave v Clevelandu in spominskega izleta v Vetrinje orišem nekoliko tudi življenje in delovanje Slovencev v Severni Ameriki, v kolikor sem si to lahko v tako kratkem času zabeležil in zapomnil..
Za dobro pojmovanje in razumevanje okolja in življenja v katerem žive naši sorojaki, bi nujno potreboval veliko več časa, razgovorov in pripovedovanja. Žal pa s časom nisem razpolagal tako kakor bi jaz hotel; skušal pa bom vendarle zajeti smisel in življenjsko okolico ter delo naših ljudi v Združenih državah. Morda bo zato moj opis nekoliko omejen in kratek, vendar bom podal najvemejšo sliko naših ljudi tam na severu.
Dne 5. julija sva z Vencljem Dolencem odletela v USA in tako naredila takozvano trikotno vožnjo: Argentina — USA — Europa — Argentina. Polet iz Ezeize do New Yorka je bil direkten. Pristali smo na največjem letališču sveta “Kennedy”. Tu so se najina pota ločila za nekaj dni. Vencelj je šel obiskat sestro v Minnesoti, dočim sem jaz nadaljeval pot v Cleveland.
V USA sem se zadržal 8 dni v Clevelandu, 2 dni v Rochestru, 1 dan v Philadelphjji ter nekaj ur v New Torku.
Mesto Cleveland ima skoraj 1 milijon prebivalcev; enako imajo ostala predmestja Clevelanda. Le del mesta — center — ima nebotičnike; os'alo so pritlične ali enonadstropne lesene hiše. Zaradi tega ima mesto in predmestja ogromen obseg. To je mesto številnih in ogromnih tovaren. Podnebje je precej slično našemu v Buenos Airesu (vlaga — jezera); seveda z ostrejšo klimo — snegom. Pokrajina okoli Clevelanda je precej podobna naši Dolenjski.
Kot so mi pravili, živi v Clevelandu okoli 75.000 Slovencev in so po nekaterih okrajih strnjeno nasoljeni.
Večina naših ljudi je zaposlenih po tovarnah. Le mali del je zaposlenih v Samostojnih podjetjih, na kmetijah, v trgovini, bolnicah itd. Tudi večina žena je v službah. Vzrokov, da tudi one delajo, je več: Visok življenjski standart zahteva Več denarja. Ena plača pri družini ne zadostuje. šolanje otrok po privatnih šolah je drago; a državne so slabe. Potreba po lastni strehi, ker je najemnina precej draga. Da imajo lastno pokojnino.
: 'Vzdrževanje avtomobilov, ki jih nujno potrebujejo radi nezadostnih javnih
transportnih sredstev. Je pa tudi pohlep po denarju — dolarjih, kakor ga imamo tukaj in po drugih državah. Veliko ljudi opravlja poleg tovarniškega dela še kaka postranska dela kot: zidava, pleskanje, postrežba itd. Običajna plača je od 3—5 dolarjev na uro ter so razlike med delavcem in navadnim uradnikom malenkostne.
Način življenja je pač amerikanski, ki so se ga morali priučiti, kakor smo se morali mi privaditi argentinskim razmeram. INa delu se dela s hitrostjo in točnostjo ter se delavna moč zelo izkoristi.
Čas in način prehrane je različen od tega, ki smo ga vajeni tukaj. •Zajtrk je (med 8.—10. uro) precej obilen: šunka, jajca, kava in razni sokovi. Kosilo je opoldne precej skromno, a večerja je že med 5.—7. uro zopet obilna. Goveje meso je precej drago; zato se konsumira veliko kokošjega, svinjskega in ribjega mesa, da ne govorim o vseh mogočih hranilnih produktih v konzervah. Veliko se popije piva, posebno v poletnih mesecih, kakor tudi mleka v vseh različnih oblikah.
Hiše imajo lesene. Hiša iz materiala je zelo draga, dočim so lesene poceni, udobne in ugodne ter zdržijo do 60 let. Te hiše so povečini eno ali Jvonstanovanjske — pritlične in enonadstropne. Pod hišo imajo navadno klet, ki jim služi za shrambo in pralnico. V pritličju, ki je za kak metei dvignjeno nad zemljo zaradi vlage, je kuhinja, kopalnica, obednica in par sob. Oprema hiš je v vseh ozirih na višini. Telefon ima vsaka hiša. Zveze so direktne po celi državi in delno tudi s Kanado. Z zunanjim svetom se je mogoče zvezati hitro ter je pogovor zelo dober.
Kar se tiče oblačil in mode, je pač amerikanska; posebno, kar se tiče barv; a je veliko naših ljudi, posebno starejših, ki se še držijo starinske mode. Garderoba posamezne osebe je vsaj trikrat večja kot smo je navajeni tukaj.	.
čistoča mest in hiš je na višini. Domačih živali, kakor psa in mačka, se skoraj ne vidi, ker so zelo stroge odredbe proti kaljenju nočnega miru.
Promet je zelo dobro urejen, posebno kar se tiče glavnih cest. Voz-njki so zelo previdni glede križanja cest in prehitevanja. 10 let star otrok lahko vozi avto s predhodnim izpitom; seveda z odgovornostjo staršev. Prestopki se strogo kaznujejo z denarno globo in z odvzemom dovoljenja za vožnio. Ob sobotah in nedeljah ne prodajajo alkoholnih pijač v javnih lokalih, da se tako preprečijo prometne nesreče zaradi pijanosti. Povezava cest z letalskim prometom je dobra, dočim je vožnja z vlaki skoraj odpadla in pravijo, da se z vlakom vozijo le siromaki.
Družabno življenje je različno od tukajšnjega. V glavnem so ljudje 'vezani na cerkev, oziroma na cerkvene dvorane. Cerkev se vzdržuje sama, t. j. potom svojih vernikov z njihovimi mesečnimi prispevki. Tako" se v cerkvi — cerkveni dvorani — vrši versko, družabno in kulturno življenje. Drugače je povezava posameznih družin po njihovih domovih in piknikih. :Zelo dobro je prišel nakup Slovenske pristave, ki je last delničarjev in je kako uro z avtom oddaljena od -Clevelanda. Tu najdeš vse: kapelo, Orlov
vrh, kantino, prostor za balinanje, bazen, vinograd, gozd, potok itd. Ob sobotah in nedeljah se tu zbirajo Slovenci in tako skupaj prežive svoj tedenski prosti čas. Važno vlogo ima slovenska radijska ura, ki je vsak dan od 6.—7. zvečer. Program je pester, dober in izpopolnjen z novicami iz Clevelanda, domačih krajev in iz ostalega sveta; seveda poleg gospodarskih in trgovinskih vesti. Program spremlja izbrana, lepa slovenska glasba.
Svoje prihranke vlagajo ljudje precej različno. Banke dajejo majhne obresti. Bolj se splača kupovanje delnic, stavbenih parcel, stanovanj ali hiš za oddajo. Kupujejo zemljišča in hiše v bližini mesta za sobo'no-nedeljski počitek. Več primerov je, da se ljudje s pokojnino preselijo iz USA v domači kraj ali pa si izberejo Evropo, predvsem Avstrijo, kjer s prihranki in dolarsko pokojnino ugodno žive.
Pri vseh ugodnostih,ki jih imajo v USA, pa je velik problem črncev Iz časopisnih poročil si človek ne more predstavljati tega problema. Kjer se naseli črnec, pade cena zemljišču in hiši. Poleg nizke kulture, lenobe in pijanosti, najdeš med njimi veliko kriminalcev. O čistoči in redu ni govora ter je pogled na te črnske predele slabši kot tukaj na naše “villas mi-serias”. Nočni sprehodi po teh predelih niso nič posebno varni; posebno za ženski svet. Rešitev tega problema bo vedno težja; posebno zaradi tega ker je prirastek pri črnih mnogo večji kot pri belih.
Omenil bi še tri zanimive obiske; namreč: cerkev Sv. Vida, ogled tovarne Kodak v Rochestru in razgled z najvišjega nebotičnika na svetu v New Yorku.
V	Clevelandu sem srečal poleg že znanih brocev veliko več ljudi, ka terih osebno preje nisem poznal, vendar sem se med vsemi dobro počutil. Vesel sem bil srečanja z dr. Meršolom na Pristavi. Obiskal sem v bolnici g. Jakoša, znanega branilca Kočevja, kjer je bil na trenutnem zdravije-niu, ker boleha na srcu. Bil sem tudi pri znani bolničarki Ireni-Ivanki Primožič in pri g. Lončarju, ki je pred kratkim umrl. Skupaj sem bil tudi z njegovim zetom Jožetom Žnidaršičem, ki je svoječasno živel tukaj v San Justu. G. Leon Debevc me je povabil na svoje lepo posestvo, kjer kmetuie in dela na svoji farmi skupno s svojo gospo Darinko. Dobil sem se na Pristavi s sinovoma pokojnega glavarja Maršiča, kakor tudi Milanom Benegali, ki se je nedavno poročil. Ravnotako sem se srečal z bivšim glava nem Novega mesta Abramom in njegovo soprogo ter z družino Martinčič iz Kanade. Lahko pa bi še našteval celo vrsto znancev in prijate-teljev, toda vrsta bi bila predolga.
V	dneh 13.—14. junija je bila svečana spominska proslava na Slovenski Pristavi.
Poudarek letošnie proslave je bila navzočnost maioria Barre-ia in dr. Valentina Meršola. Major Barre je bil v Vetriniu vojaški poveljnik civilnega taborišča, a dr. V. Meršol predsednik taboriščnega odbora. Predvsem dr. Meršol — kot tudi major Barre — imata glavno zaslugo; da se
..Preko praga svobode" bi mogli za isati pod to sliko, kajti nikdar premagana domobranska vojska je že na tleh Slovenske Koroške, polna upov in zaupanja v bodočnost. Toda prevara in izdaja sta že bili na delu in mesto v svobodo so naši nep,-emagani junaki odšli v mučeniško smrt
je takrat preprečilo vračanje slovenskih civilnih beguncev. 'Na prorlavi so obema izročili v zahvalo spominski album z več stotimi ] odpi i slovenskih beguncev iz USA, Kanade in Argentine. Proslav so se udeležili poleg Sloven ev iz USA tudi Slovenci iz Kanade. Pri otni so bili trije rešenci iz
jam: Franc Dejak, Franc Kozina in Milan Zajec.
Za soboino večerno proslavo so postavili 6 križev, ki so predstavljali vračanje šestih transportov v Titovino. Zadnji, t. j. šesti križ je predstavljal zajetje in pokolj ranjcniškega vlaka pri Lescah in pa spomin na novomeško skupino, ki ji ni uspelo priti v Vetrinje, temveč je bila doma polovljena in pobita.
Rešenci iz jam so pred vsakim križem prižgali večni ogenj, nakar je salva pušk dala pobitim pred 25 leti zadnji pozdrav. Nato se je vršil sprevod z nad 300 bakljami do ogromnega Evharističnega kr'ža, ki jo bil za to priliko pos avljen na Orlovem vrhu, kjer je zaključil sobotno proslavo kurat č. g. Franc Gaber.
Za nedeljsko proslavo smo odšli zjutraj iz Clevelanda v pogrebnem sprevodu preti Pristavi. Na prvem zbirališču jo že bilo okoli 40 avtom— bilov, a ostaK so se pridružili med potjo, tako da nas je bilo v sprevodu 101 avtomobil. Vsak avtomobil je imel slovensko in ameriško zastavo. Ve
ličasten sprevod je nemoteno in z zanimanjem Amerikancev prispel do Pristave — Orlovega vrha. Tukaj so najpreje protikomunistični borci položili vence pred oltar. Na mestu je bilo zbranih nad 1000 ljudi z nad 100 narodnimi nošami. Sv. mašo je bral rev. Gaber, a med mašo je bilo ljudsko petje. K Gospodovi mizi je pristopilo nad polovico prisotnih.
Po sv. maši je bila glavna proslava na kateri je med drugimi govoril major Barre, ki se je zahvalil za povabilo, pohvalil slovenske rojake, njihovo delavnost in dosedanji uspeh ter jim želel vso srečo tudi v bodoče v njihovi novi domovini, ki bo obenem tudi napredek za državo, kjer živijo.
Po teh dopoldanskih svečanostih je bilo kosilo. Takoj po kosilu smo se odpeljali z ing. Grumom v Rochester a na Orlovem vrhu so bile še litanije.
Prišel je čas, da se poslovim od Amerike. Z najlepšimi vtisi o proslavi in življenju naših ljudi v Ameriki sem odpotoval. Prekratko je bilo moje bivanje med njimi, prehitro je minil čas in obljubil sem, da jih bom še kdaj obiskal.
Pot preko Atlantskega oceana je bila prijetna in hitra; dež nas je sprejel v Evropi. Moja pot me je nato peljala preko Pariza in Milana v Trst.
Tukaj sem doživel prelepo in prisrčno snidenje z mojo 86-letno materjo. Veliko je bilo najino veselje in ostalo mi bo za vedno v prelepem spominu, zakaj dolga je bila najina ločitev —• celih 28 let.
Iz Trsta sem se napotil v Celovec in Vetrinje.
Prelepa Koroška me je sprejela v vsej svoji lepoti in domačnosti. Tukaj živi mnogo beguncev-Slovencev, še več jih pa prihaja na delo, obiske in izlete iz domovine. Žal slovenska zavest odmira in le redke močne slovenske kmetije ostajajo trdne, kakor na primer rod Miklove Zalo v št. Jakobu.
Vsi ti kraji, ki so zibelka slovenstva, se nam odkrivajo vedno in vedno s svojimi jezeri, gozdovi, polji in gorami kot del naše domovine. Ko sem hodil po Vetrinjskem polju, sem se spraševal, zakaj je moral slovenski narod ravno tukaj pričeti svojo Kalvarijo. Ravno tukaj je zamrla pesem naših borcev. Tukaj je izginil smeh z njihovih obrazov.
Do letos mi je bil ta, za nas protikomuniste zgodovinski kraj, nepoznan. Idejo za spominski izlet so dali borci iz Severne Amerike. Zaradi nezadostnih prijav je pa ta prvotna misel propadla. Glavni vzrok malih prijav je bil ta, da v tem letnem času nimajo v Severni Ameriki rednih do • pustov. Po moji vednosti so prišli od tam v Vetrinje le kurat Gaber in g. Jakoš s sinom. Prihod iz Argentine ni bil skupen. Midva z V. Dolencem sva prišla iz ZDA, medtem ko so g. Korošec z družino, g. Jenko in kurat Guštin prišli vsak zase iz Argentine.
Poleg navedenih je bilo nekaj ljudi iz Avstrije in celo iz Švice. Prišlo je tudi večje število ljudi iz domovine.
Avstrijske oblasti so bile opozorjene na obisk Vetrinja ter so izja-
vile, da dovolijo le cerkvene proslave, ker žele imeti dobre odnose s svojimi sosedi.
V	vetrinjski cerkvi smo se v molitvi spomnili na te vrnjene in muče-niško pobite junake. V cerkvi se še nahaja vzidana spominska plošča, ki je bila pred leti odkrita v spomin pobitim. Cerkev sama je v precej slabem stanju, kakor tudi grad, ki ga je sedaj prevzela država. Obhodili smo Vetrinjsko polje, ki ima po pripovedovanju onih, ki so bili tukaj pred 25 leti, čisto drugo lice. Večji del polja je pozidan. Bili smo pri potoku, kjer se je vršilo nakladanje transportov na kamione. Delno smo tudi prevozili pot, po kateri so bili nasilno vračani in kasneje pobiti naši bratje.
Molče smo se vračali; naše misli pa so poromale tja daleč preko Karavank, kjer čakajo vstajenja in pravice naši — junaki.
V	trajen spomin na vetrinjsko tragedijo smo vzeli s seboj nekaj zemlje, da ostane z nam; košček dogodkov, ki so se odigravali pred 25 leti.
G. Korošec je filmal in slikal vse najvažnejše trenutke te skromne, vendar globoke spominske proslave v Vetrinju.
Zapustil sem Koroško in odpotoval na sever, kjer sem obiskal še invalida g. Potokarja v Hamburgu in sestro g. Laba v Monakovem.
Poln vtisov in spominov na vse te dogodke, ki so se razvijali s filmsko naglico v zadnjih treh lednih, sem se obrnil proti jugu — domov — v Argentino. * v
Vsem,
ki so na širom sveta z nami
v našem nenehnem boju za
BOGA - NAROD - DOMOVINO
ter bratom in sestram, ki še ječijo v rdeči sužnosti, naj novorojeni človek-Bog
z blagoslovom božiča
nakloni toliko zdravja sil in dobre volje, da bi preko naše vztrajnosti v združenih naporih
novo leto 1971
pomenilo tudi novi, velik korak bliže k
svobodi.
Želijo: Zveza, društva 'n glasilo TABOR
IMI
laai
aaaaaa
T. N.
]\ixoi> v Jugoslaviji
Kot vse kaže, grenka čaša slovenske politične emigracije še ni dopolnjena do vrha; saj druga za drugo padajo vanjo kaplje pelina in jo grenijo do poslednje mere.
Številne prošnje, pojasnila in protesti so ostali brezuspešni: predsednik največje demokratične države na svetu sc je odločil za obisk v državi, ki ji stoji na čelu človek krvavih rok... čemu je bilo to potrebno?
Odveč bi bili zdaj čustveni izlivi; edino, kar je možno, je neko trezno presojanje ozadja te Nbtonove odločitve.
Kot je jasno označila tudi uradna Amerika, Nixon predvsem izpolnjuje s tem korakom svojo obljubo, da bo dobo konfrontacij zamenjal z dobo poganjanj. V iskanju formule za boljšo ureditev sveta pa je potrebno čim popolnejše razumevanje sovjetske politike. Jugoslovanski komunisti se zdijo ameriškim uradnim krogom primeren vir informacij, ki ga je treba izkoristiti od vrha navzdol.
Spričo znane Brežnjevljeve doktrine in spričo dejstva, da bo diktator Tito morda že v bližnji bodočnos i izginil s svetovnega pozorišča, te zdi obisk ameriškega predsednika v ogroženi Jugoslaviji v neposrednem interesu njenih narodov. To velja še po ebej z ozirom na Titovo odločitev, da še za časa življenja sam uredi vprašanje svojega nasledstva.
Ne v Jugoslaviji, ne v svetu nc more ostati prikrito, da govore ameriška uradna poročila o fNixonovcm obisku Jugoslaviji, ne pa dik atorju Titu. To naj bi bil nekak ameriški odgovor na Titovo vztrajanje, da prva objava tega obiska ni imenovala Jugoslavije, ker je bilo staremu krvoloku „pod častjo", da bi bil imenovan istočasno s španskim diktatorjem Francom.
Trpki pelin pa seveda ostaja.
K temu še Vatikan sklene pogodbo s komunistično Jugoslavi'o; pred ljubljansko stolnico pa ostane sramotilni napis o škofu Rožmanu...
Ameriški pred ednik, nekak simbol resnične človečanske svobode, obišče deželo, v kateri je kakršnakoli svoboda samo — „smešna krinka"..
Če pa so pred 25 leti naši najboliši legali v slovensko zemljo, da bi svoje pričevan'c proti komunizmu po'rdili s svoio lastno krvjo ter dali s tem svojemu narodu dotlei nevozna.no zgodovinsko ve'ičino, polem nai bi tudi m'm, ki smo njdiovi bratje po krvi in prepričnniu, ne bilo rrc c.Tco, sprejeti tudi ta udarec, zlasti še, če bo v svojih končnih posledicah le pripomogel k nekemu boljšemu svetu.
Ob priliki Nikonovega obiska v Tkovino je bilo s atrani Zvc-e DSPE-TAROR poslanih več spomenic z obrazloži'vijo, kaj jo Titoizem in kdo bo imel od obiska koristi. Vse spomenice ao bile protestnega značaja. Med drugimi so bile poslane: Senat
majority leaderju, Senat in House minority leaderjem, predsedniku Nbconu, State Departmentu, W. Buckleju — uredniku „National Review“ in znanemu protikomunistu — ter raznim senatorjem in poslancem. Zveza DGPB-TABOR je prejela več odgovorov; med drugimi tudi uradni odgovor State Departmenta. Nekatere teh odgotrorovt.bomo ob priložnosti objavili v naši reviji. V pripravi je daljša spomenica na State Department z objektivno analizo stanja'v domovini. — Op. med.
' kr:
.VS	.	.	■
Jonec
Rcorgitnizsicija jiigosl»vaiiskc vlade
Prezidij Zveze komunistov Jugoslavije je glavno vodstvo partije, mod em ko je Eksekutivni komite izvršni organ prezidija. Obema aparat torna predseda Tito, ki je in ostane tudi še po reformi vlade predsednik dr ta ve. Ta položaj mu je jamčen do smrti, v kolikor ne odstopi po svoji želji. Kadar bo reorganizacija izvršena, bo vloga predsednika Tita dokaj drugačna; in tako naj bi re nadaljevalo potem, ko Tita ne bo več na teh položajih.
'i o novo, takoimenovano kolektivno vodstvo bo sestavljeno na sledeči način:
V. e republike, kakor tudi obe avtonomni pokrajini, bodo v državnem p^edsedništvu zas'opane po dveh ali treh poslancih, katerim se bodo pr družile še neke druge osebnosti. Temu predsedništvu bo (razen Tita) vsak nadaljnji prod ednik smel predsedati samo eno leto in bo imel naziv zveznega pred ednika.
Zaenkrat še ni čisto ja"no, v katerj meri 1k> to predsedništvo prevzelo rdrrink trati-ne in legislativne funkcije. Tito vsekakor meni, da mu morajo b ti d-nes vse možnosti za aktivno politiziranje. Preciznejših definicij o tem pa tudi Prezidij, ki je zasedal pred kratkim, ni podal. Vsekakor pa. jo vrhovni prez dij kolektivno vodstvo z navdušencem pozdravil. Tako končno preo t"ne samo še formalna odobritev partijske konference.
V r.voVri govoru ra prezidijskem zasedanju je Tifo dejal, da reor-gani-rera državne konPe, novo definiranje funkcij p"rl."menta, vlado in par. i iškega. zp"ra'a rme’o slediti šale po temePitih šudiiih. Nadaljeval je, da re morajo ne samo Zvezi, temveč tudi vsaki posamezni republiki joirči i vre pravice in zahteve. Menil ja, da so doma in v svetu s tem v zvezi že nastali prvi nesporazumi in da so trezni premisleki prvi pogoj za. reorganizacijo.
Parlament in vlada tvorijo enenn, partija pa drugega. Tretji steber pa bo D”žavni nvo*-, bi mora na podlagi svoje sestave skrbeti za to, da po Titovi Smrti Jugoslavija ne razpade.
t
JOŽE MUSAR predsednik zavetišča dr. Gregorija Rožmana je po hudi nesreči umrl 1. decembra 1970.
'Sv. maša zadušnica bo 27. decembra 1970 ob 11. uri v zavetišču.
Buenos Aires, 3. decembra 1970
Odbor
IZ DRUŠTEV
TORONTO
25-letnica Vetrinjske tragedije v Torontu
Kot vsako leto, smo preživeli domobranci v Torontu tudi letos priredili prav lepo uspelo proslavo. 25-letnici Vetrinja smo hoteli dati večji poudarek. Zato smo izbrali Slovensko Pristavo pri Boltonu, 40 milj 'V, Toronta.
Že v soboto popoldne, 20. junija, je bilo na Pristavi živahno pripravljanje. Izrezani napisi „Vetrinje, Teharje, Kočevski Rog“, ki smo jih obesili po drevju okoli kapelice, so dali ki-aju pečat neke skrivnostne mogočnosti, ki je vsa klicala k zbranosti in resnobi. Posamezniki so se ozirali okrog, kot da bi bili v samem Rogu, potem pa zamišljeni odhajali. Že to je bil živ opomin, ki je šel do srca.
V nedeljo je č. g. dr. Franc Blatnik bral sv. mašo za vse žrtve revolucije. Popoldne je bila svečanost, kateri je prisostvovalo zelo veliko ljudi. Recitacije in pesmi ob napisih najbolj poznanih množičnih grobišč so nas spremile na zadnjo pot naših junaških domobranskih bataljonov, ki so bili poklani šele po zločinski izdaji in vrnitvi. Govornik je našim junakom tako med pridigo kot v govoru dal mesto med mučenci, kar je edino prav. Nekaterim to sicer ne gre v glavo, a ker svetovna politika in tudi Cerkev danes za ceno trenutnega miru in farizejskega soglasja ubirata pot, ki zločinsko pomorjenih žrtev ne ceni, jim dajmo priznanje vsaj mi,
ki smo jih poznali in vemo za njihovo mučeništvo. Moški pevski zbor je pod vodstvom g. Dušana Klemenčiča pel pri maši; in tudi pri proslavi je odpel tri žalostinke. Soborec France Jereb je s svojimi zvočniki omogočil, da se je vsa Pristava daleč naokrog spremenila v eno samo veliko misel na naše pokojne. „Slavčki“ so mogočno zaigrali našo himno „Oče, mati, bratje in sestre," katero je poprijela vsa velika množica.
Žalostno je, da so nekateri naši emigrantski listi 25-letnici te velike morije pos\vtili tako malo ali nič pozornosti, še bolj nerazumljivo pa je to, da so na domobrance med prvimi pozabili tisti, katere so domobranci reševali. Ko so začeli padati duhovniki in je bila v nevarnosti vera, so naši fantje šli v boj, se bojevali in za te dragocene svetinje naših staršev tudi umrli. Danes, po 25. letih pa se nekateri trudijo, da bi na vse to pozabili. Kje je ostala ideja!? In ker o ideji ni mogoče več govoriti — kje je vsaj značajna doslednost? — Ker ni niti doslednosti, ni čudno, da vera v svetu tako zelo peša; kajti obračanje po vetru tudi trdnost verskih resnic spreminja v mučen dvom brez odgovora...
Nerazumljivo popuščanje in poštimovstvo zadnjih let — ko je misel na pozabljenje postala nekaj vsakdanjega, a se nobeden ne dokoplje do spoznanja, da je to le ukaz komunistične partije, — na množične grobove naših domobrancev prižiga novo luč, ki postavlja na laž vso komunistično propagando o izdajstvu in boju proti narodu. Ko odpadajo polovičarji in tisti, ki za pogled domov prodajajo svojo nekdanjo „zavednost“, s tem znova potrjujejo, da boj za Boga — Narod — Domovino slovenskim fantom ni bil ukazan. Na okope niso šli zaradi župana ali župnika, za orožje so prijeli gnani od notranje sile, ki je za narod zahtevala svobodo in pravico, katere je v človeško srce položil Stvarnik sam. Za te ideje so padli!
Na njihovih onečaščenih grobovih ni sveče, ne križa; toda mladj rod novih Slovencev vsak dan glasneje odklanja propagando in zahteva svobodo, prav tisto in tako, kakršno so komunisti v juniju in juliju 1945 zasipali v jarke okoli Trbovlja in pehali v rove Kočevskega Roga. Ti grobovi so rak KP in to komunisti sami najbolje vedo. Skriti in onečaščeni so blagoslov domovini; zato režimu doma gre vse tako zelo narobe.
Upajmo, da ni več daleč dan, ko bo na teh zastreljenih kotaniah postavljen križ in se bodo čez slovensko zemljo razlile hvalnice Bogu m njim, ki so hoteli biti orodje Njegovih rok in so prav tako vdano sprejeli tudi najvišjo žrtev.
Zahvala in slava snominu vseh znanih in neznanih junakov, ki so svobodni in verni krov tako vroče ljubili, da jih tudi smrti ni bilo strah.
V soboto, 26. septembra, se je precej hudo ponesrečil naš soborec Lojze Babič iz Toronta. Na poti iz Peterborougha je voznik zgubil kontrolo nad avtomobilom, pri čemer je bil Lojze najbolj ranjen. Prvo pomoč je dobil v bolnici v Peterborough, čez dva dni so ga pripeljali v Toronto, kjer so
ugotovili še druge poškodbe: zlomljena 4 rebra, ključnica, izpahnjena rama in porezana glava. Soborci mu želimo skorajšnje vrnitve domov.
3. oktobra smo imeli naš tradicionalni banket, ki je zelo lepo uspel. Čisti dpbiček bo šel v invalidski sklad. Zahvaljujemo se vsem, ki so napolni i dvorano, posebno tistim, ki so prihiteli nad 200 milj daleč, kuharici, našim ženam in odbornikom društva, med katerimi je treba posebej imenovati blagajnika Antona Štiha, ki je delo vzel tako resno, da se štirinajst dni ni posmejal in je zato tudi toliko dosegel. Banket je spet en dokaz več, da kjer je volja, se nekaj še da narediti. Navzočnost starih znancev in novih, mladih obrazov pa nam daje upanje, da bomo rdečim šli še nekaj časa za nohte.
Iz zvezL.ega tajništva. Stopamo v 16. poslovno leto organizacije in je prav, da se zamislimo v to, kako organizacijo poživeti, jo dvigati in )i dati sodobnih pogledov. Vsi za enega in eden za vse, je nekoč bilo naše geslo; zakaj ne bi to držalo tudi danes! Ako bo vsaka organizacija, vsak zastopnik in vsak član samo s prstom mignil, bo organizacija res naš ponos, naše zadoščenje in naša opora v sedanjih razburkanih časih.
Za em mo nauke preteklosti in izkoristimo jih za naloge, ki so pred nami! Če kdaj, je prav danes in v bodočnosti povezava med nami nujna. Če :e tu in tr m opaža maloduš e ne odnehajmo, ker je pač človeško, da je ta ali oni kdaj pesimist. Kadar re zdi, da hiramo in da nam je vsa od/eč, tedaj pomislimo na one, ki so pred 25. leti omahnili v kraške jame; na tiste, ki so bili tedaj ranjeni in žo 25 ali več let prenašajo trpljenje; na tiste raztre ene borce po svetu, ki jih naš duh, naša revija in naše delo poživljajo; na one doma, ki s ponosom zasledujejo naše delo in našo borl>o. Ako nas vse to ne gane, pomislimo še na tisoče mater in žena, ki so izgubile svoje najboljše.
Vse to nas mora ganiti; če pa nas ne, je jasno, da smo utonili v velikem materialističnem svetu in smo postali odmrla veja svojega naroda.
Bratje, na plan! Tesno, vsak dan tesneje se oklenimo organizacije, ki je naša, Tvoja in moja, in ki mnogo koristnega lahko stori za nas same, pa tudi za splošno slovensko stvar! Vse pa zavisi od nas; in to od vseh nas, ne le nekaterih posameznikov.
Po občnem zboru:
Prejeli ste zapisnik občnega zbora. Zapisnik je obširen in zapisan zato, da bo preko vas vsak član lahko videl organizacijsko delo. Preštudirajte rrp snik in glavne točke porrad ijte članom na vaših članskih sestankih ali na krajevnih zborih. Opozarjamo zlasti na tista porcčPa, ki kažejo sliko organizacijskega d3'a (pred cd likovo, socialnega refcranta, ti ka, zgodo ine in tajnika). Prebe i'e in preštudirajte predloge in resolucijo. Zlasti vas opozarjam na predloge b, c, d, e, in f! Skušajte posredovati in iz-
vršiti, kar je bilo sprejeto, kajti to nas sedaj obvezuje. Izvršitev posebnih proslav drugo leto, pisanje o življenju in novicah iz vaših krajev, duhovne obnove po krajevnih organizacijah so nujnost, ako hočemo z novim zagonom naprej.
Ne položite zapisnika vstran, pač pa ga predebatirajte in komentirajte! Tajništvo vas nujno naproša za komentarje, ki bodo potem predloženi naslednjemu občnemu zboru.
Naše bodoče naloge:
V tej poslovni dobi se je treba posvetiti predvsem tistim našim nalogam, ki s ozaradi obilice drugega dela bile v preteklem letu postavljene ob stran. Pritegnitev vsaj nekaj mladeničev, sinov brocev, v vsakem kraju in pa gospodarski del organizacije naj bodo v naših mislih stalno.
Tisk, pisanje člankov v smislu sklepa občnega zbora, zlasti pisanje novic iz vaših krajev in komentar'! o dogodkih doma naj zajamejo glavni del aktivnosti vsakega odbora. Istočasno je naša skupna naloga razpečavi doma in v svetu naše publikacije iz pretekle poslovne dobe: Matico nirtvih, Belo knjigo, White paper, revije, če bo vsak član vsaj en izvod razpečal, bomo v sijajni situaciji in sredstva za bodoče delo bodo na razpolago. Misliti je namreč treba o objektivni knjigi, ki bo v angleškem jeziku obdelala našo tragedijo.
Napeti je treba vse sile v tem letu, da poživimo zanimanje članstva, in za pridobivanje novih članov in naročnikov. To pa bo mogoče le, ako bomo rami pokazali aktivnost in privlačnost z novimi programi. Naše seje, družabne prireditve in članski sestanki naj bodo taki, da bodo pritegovali mladno. Na razpolago so filmi o komunističnem delovanju tu, filmi o tehnoloških napredkih itd. Izrabimo to za članske in širše javne sestanke in prireditve. Pokažimo, da živimo!
Glavni odbor se bo v smislu sklepov občnega zbora potrudil, da premisli reorganizacijo našega statuta; da bo organizacija sodobna in dovolj •lastična in privlačna za vse.
Na kratko: to leto naj bo leto notranje preureditve in leto planiranja za naprej, kakor tudi leto razpečevanja naših del in podpore naši reviji.
Zveze med nami:
Vsi odbori in zastopstva se tem potom naprošajo, da vsakega 1. v mesecu pošliejo kratko poročilo na tajništvo. Tako poročilo je lahko kratko, toda pride naj, da ustvarimo tesno zvezo med nami. Tajništvo in glavni odbor sta vam vsem vedno na razpolago in pripravljena pomagati pri vseh vaših programih, če nimate kaj drugega, komentirajte mesečne okrožnice, ki vam bodo prinašale tudi novice o delu glavnega odbora.
Slovenačka “Kola knjiga9*
Kakor je znano, se je proslave 25-letnice Vetrinja na fio-venski pristavi 13. in 14. junija 1970 udeležil tudi zastopnik srbskih Dobrovoljcev Bor. M. Karapandžič, ki je imel tam tudi nagovor, ki je bil objavljen v Taboru.
G. Bor. M. Karapandžič izdaja ..Književni vestnik*1, “organ slobodnih jugoslovenskih književnika”. Ta list je v svojem izvodu za mesec september 1970 (št. 49) prinesel tudi poročilo o slovenski Beli knjigi. Poročilo je napisal sam g. Bor. M. Karapandžič in ga v nadaljevanju prinašamo v celoti. — Op. ured.
Na pravoslavne duhove ove godine nacionalni Slovenci okupljeni u Sa-vezu Slovenačkih antikomunističkih boraca TABOR, održali su na Slovenski pristavi kot Geneve Lejk impozantna 25-godišnju komemoraciju žrtvama Vetrinjske tragedije. Tom prilikom, u čast svetlih i mučeniških žrtava palih od bezdušnih komunista, pojavila se slovenačka Bela knjiga.
Kako je uzmete u ruke, ova knjiga prosto fascinira čoveka. Kako je otvorite, u vama se budi sve ono što je ljudsko i humano u čoveku. Zatu-peri vam svečelo biče nad svim neobičnim spomenikom, koju su živi Slovenci podigli svojoj umorenoj brači. Večeg, Ijepšeg i veličastvenijeg spomenika padlim Slovencima zaista nije moglo biti. Ova Bela knjiga je najlepše priznanje živih — mrtvima.
U Beloj knjiži, koja ima 446 stranica, samo su pet—šest strana teksta zajedno sa slikom negda ponosne i slobodne, a danas porobljene Ljubljane.
'Teh nekoliko stranica-teksta bile su neophodne, da bi se čitaocu pre-zentirala ova neobična knjiga. A odmah posle tih stranica, dolaze na stotinama i stotinama Matice mrtvih. Redjaju se na 440 stranica hiljade i hiljade imena! I to ne samo hiljade pobijenih u zajedničkoj grobnici u Kočevju, več j hiljade drugih slovenačkih boraca palih od 1941. pa sve do konca maja 1945. godine. Hiljade i hiliade imena! Hiliade i hiljade znanih i neznanih grobova! Hiljade i hiljade tužnih istorija, koje sve skupa čine slo-venačku Goljgotu, koja je po mučeništvu ravna onoj Hristovpj,
Matice mrtvih rediaju se po godinama. 1941—1942, 1943, posebno 1943, kada su domobranci imali silne okršaje s partizanima, do 1944 nastalo tnalo zatišje, pa da bi onda 1945. počele da se rediaju na hiliade i hiliade žrtava) koje su bile sve brojišne ukoliko se rat bližio kraju. I godina 1945.' je najtužni.ia i' najkrvavija. Naročite nesrečni mesac maj 1945. kada je prevarom izvršena partizanima predaja Slovenača sa vetrinjskog togo* ra kod Celovca. : r '	'	. ■	;	' b	i.t
Ova slovenačka Bela knjiga je jedinstvena po svojoj gradji. Tu su samo imena i prosti podaci o umorenim, koji baš tom svojom jezgravitom prostotom fasciniraju čitaoca. Tu npr. stoji: Adamič Lojze, vodja Kat. akcije, Brankovo, Vel. Lašče, umorjen doma od partizanov, spomladi 1942; Ili: Ambrožič Janez, Goreča vas, zaklan 10. novembra 1943. Ili: Adamlje Ana, Primskovo, sežgana 5. januarja 1943, tik pred porodom. Ili: Mlakar Ana, Goropeke, Žiri, mučena in vržena v vodnjak 1944. Pa onda dolazi le gija umorenih 1945 u kočevskim šumama sa imenom in prezimenom i oda-: kle je: Pšenica Franc, Sodražica; Debevec Franc, Borovnica; Hren Janez, Brezovica; Urbančič Alojz, Sevnica — i tako redom mnogo hiljada imena! Imena boraca! Imena mučenika! Imena svetaca cele jedne nacije! Kažimo svesno svetaca: jer svi su pali za BOGA - NAROD i OTADŽBIiNU SVOJU!
Zajedno s Belom knijigom štampan je na engleskom jeziku poseban dodatak od dvadeset stranica, koji s edeli uz knjigu za strane čitaoce. Tu je kratko i jezgrovito dato objašjenje Bele knjige.
Preživeli slovenski domobranci su punih 25 godina kao mravi i kao neumorne pčele sakupljali ima po ime, dodatak po dodatak o svojoj umore-noj bradi, da bi sve to na 25-godišnjicu Vetrinjske tragedije objavili u svojpj Beli knjiži.
Zato je ova slovenačka Bela knjiga u istini najveličanstveniji spomenik koji su živi Slovenci mogli podiči svojoj paloj brači. Mi ovu knjigu najtoplije preporučujemo, a nacionalnim Srbima i Hrvatima ukazujemo na ovaj divan primjer slovenačkih boraca, koji su se najdostojnije odužili svojoj paloj brači. I
I DSPB-TABOR — BUENOS AIRES
r.	'	v 1	■	1	,
23. decembra ba v. krogu svoje, sedaj že kar številne družinice, praznoval GO-letnico naš član in sodelavec “Tabora” g. Radivoj Rigler, bivši aktivni častnik Jugoslovanske kraljeve vojske.
Ob sovražnem napadu na Jugoslavijo 1941. leta je uspešno izpolnjeval dobljena povelja, toda vojna je le kratko trajala in odšel jev ujetništvo, i od kcder se mu je posrečilo preiti v Švico. Seveda so ga tudi tam interni-■ rali v taborišče. Ni vedel za razmere v. domovini, toda svoji vojaški pri-segp je ostaP zvest in se po koncu vojne ni vrnil v Jugoslavijo, temveč si 1 je izbral težavno pot begunstva, ki ga je pripeljala v Argentino. Tukaj sT ie kmalu našel prijateljev in somišljenikov ter pristopil v organizacijo protikomunističnih borcev že ob njenih začetkih. Bil je dalj časa odbornik ih predavatelj, s članki pa sodeluje v “Taboru”.
Ob’tem lepem življenjskem jubileju se pridružujemo tudi mi s svoji-1 “(ni čestitkami in mu kličemo: Še na mnoga leta!'
Mladina na delu
Ko po eni strani gledamo, kako prišepetovalci svetovne rdeče zarota zlorabljajo idealizem in borbenost dela mladine da z rabukami in nasilno razbrzdanostjo služi njihovim zločinskim namenom, smo pa na drugi strani tudi priče, kako pretežna večina zdrave mladine tudi ne drži več križem rok ampak je prav tako borbeno na delu za večne ideale svobodnega človeštva. Med drugimi dokazi za to zvemo, da je tudi flamska mladina v Belgiji organizirala svoj Flamski akcijski odbor za Vzhodno Evropo (Naslov: P. 0. Box 336, Antvverpen) ter izdala poziv na mladino sveta v katerem med ostalim ugotavlja:
..Hudobija in krivice so na svetu, odkar človek pomni. Toda prepričani smo, da to ni tako zaradi tega, ker naj bi bilo na svetu vedno mnogo hudobnih ljudi, ampak samo zaradi tega, ker je pretežna večina dobrih ljudi indiferentna. Ne smemo pozabiti da bodočnost sveta ni odvisna samo od vlad. Zgodovina je polna dokazov, da so hrabra, junaška dejanja enega samega moža trdne volje in močnega dinamizma spremenila tok dogodkov — ne glede na vladne aparate in druge materialne sile. To je poziv vsem, ki zavračajo surovo fizično silo, vsem, ki verujejo v človeka in njegovo dušo, vsem, ki so pripravljeni izpričati svoje ideale z dejanji, ne samo z besedami, in ki so za to pripravljeni, če bi bilo potrebno, žrtvovati tudi svojo osebno prostost. Dobro se zavedamo krvic, ki mrgolijo okoli nas, in jih tudi pobijamo z vsemi svojimi močmi. Toda naš poglavitni cilj je boj proti totalitarizmu, ki je glavni izvor vseh krivic in nasilja. Naši očetje predobro poznajo in se še spominjajo strahot in trpljenia, ki ga je prinesel človeštvu zavojevalni hitle-rizem. Starejši naše generacije prav tako pomnijo žaloigro madžarskega naroda Ie*a 1956. Vsi pa smo bili avgusta 1968 priče, kako je končal poskus humaniziranja komunizma na Češkoslovaškem. Vemo pa tudi že, da danes živijo ljudje v sami Sovjetski zvezi, ki junaško povzd’gujejo svoj glas v obrambo pravice do svobodnega mišljenja in pa v obrambo pravice, to mišljenje tudi javno povedati. Desetine teh junakov so v tem boju že žrtvovale svoio osebno prostost za višie ideale. Žrtvoval io je npr. general Grigorenko in bil zaprt, ker se je odkrito in junaško postavil v bran čehoslovakov ter krimskih Tatarov. Anatolij Marčenko je na kazni v taborišču za prisilne delavce napisal knjigo „Moje pričakovanje", da bi ljudje vsega sveta
spoznali strahotno resnico in da bi tako prinesel vsaj nekaj tolažbe svojini sotrpinom. Ko je pisal to knjigo, je dobro vedel, da to pomeni novo, dodatno dobo kazni v taborišču. Toda ti junaki svobode, ki jih je seveda še mnogo več, vedo, da danes niso več sami, da na „korumpiranem Zahodu" živi mladina, ki se je pripravljena bojevati ramo ob rami z njimi za vsesplošno spoštovanje človeških pravic. Danes smo upravičeni, da se jim pridružimo ponavljajoč: Svoboda ni deljiva!"
Prepričani smo, da tako misli predvsem tudi mladi rod naroda, ki je preko svojih domobranskih junakov o pravem času vsemu svetu pokazal pravo pot, in je zato z mladostnim idealizmom in borbenostjo že na delu za Koga - Narod - Domovino.
Lov na čarovnice?
V zvezi z gornjim je dobro zabeležiti, da je bil poznani sovjetski pisec Andrej AinalDk sredi novembra t. 1. zaradi svojih spisov o razmerah v Sovjetski zvezi ponovno obsojen na tri leta zapora v taborišču za prisilne delavce. Kljub temu je Andrej Amalrik svojim sodnikom neustrašeno za brusil v obraz:
„Moja obsodba je lov na čarovnice! — če je srednjeveško gonjo proti odpadniškim idejam možno delno razložiti z verskim fanatizmom, si je vse, kar se dogaja v Sovjetski zvezi, mogoče obrazložiti samo s strahopetnostjo režima, ki vidi nevarnost v vsakršnem izrazu mišljenja ali ideje, katera ni v skladu z vladajočo birokracijo. Prepričan sem, da sem večji rodoljub kot vsi tisti, ki gromko oznanjajo svojo ljubezen do matjuške domovine, pa pri tem mislijo izključno na svoje osebne privilegije. .."
Če se spričo Amalrika idr. v sami Sovjetski zvezi zdravemu človeškemu razumu upira verjeti, da so na svetu še svobodni liudje, ki brez privilegijev partijskih izbrancev ne storijo ničesar proti rdečim režimom in pred njim celo strahopetno stiskajo repe med noge, potem se trezni človeški pameti lahko samo gabijo klavrne figure poštimovcev in koristnih budal, ki s poneumljanjem svetovnega javnega mnenja temu odvratnemu in za normalno človeško sožitje nemogočemu sistemu celo pomagajo, da se podtalno tihotapi v svobodni svet. In povrhu hočejo veljati še za — inteligentne ljudi...
Križa teža in plačilo!
Papež Pavel VI. se je v nedeljo, dne 15. septembra 1970 v svojem nagovoru na trgu sv. Petra zbranim množicam vernikov pritožil nad nerazu-
mevanjem in celo pritiskom, ki ga zunanje sile izvajajo nad Cerkvijo v različnih delih sveta. Toda še vse bolj grenke so bile papeževe besede, ko je z ozirom na razmere, ki vladajo, znotraj same Cerkve, moral ugotoviti:
„In kaj naj rečemo o notranjih razmerah v Cerkvi? Gotovo imamo tudi čudovite primere vitalnosti, poduhovljenosti in svetosti. Toda prav tako imamo nedvomne razloge za začudenje, bol in škandaliziranje, kadar je kazno, da se ravno znotraj Cerkve skrivajo pojavi agitacije in pomanjkanja vere, ki mnogokrat prihajajo prav s strani tistih, kateri bi zaradi svoje zaobljube in posvečenja morali pričevati največ vere in biti zgled. Zaradi nekaterih odtujitev njenemu nauku, zaradi nekaterih moralnih škandalov ter zaradi nekakšne brezbrižnosti njenih sinov do discipline, je zato včasih notranje trpljenje Cerkve še vse bolj boleče kot ono, ki ji ga povzročajo zunanje težave."
Ob tej papeževi zaskrbljenosti se nujno spomnimo, da je naš nepozabni pastir-yidec Gr. Rožman tudi v času največje groze, ki se je zgrnila nad Cerkev v njegovi majhni domovinici, pa v letih preganjanja in nerazumevanja do svoje svetniške smrti živel in delal po vodilu: Križa teža in plačilo, ker je vedel, da je Kristus zmagal samo na križu in preko katakomb, ne pa na baržunastih sedežih postimovstva. . .
JVAŠ1 MRTVi
Dne 24. oktobra 1970 zjutraj je umrl dobro poznani in spoštovani g: Rudolf Lukež, bivši Svetnik na finančni direkciji poštne uprave. Za njim njim žalujejo sinovi: Rudolf, Branko in dr. Franc. G. Lukež je bil člkn naše organizacije in vidna osebnost med clevelandskimi „novimi“ Slovenci. Rad se je ponosno imenoval ,,najstarejši domobranec". Ob smrti je bil star 78 let.
Doma na Ježici je umrl znani telovadec Ivo Kermavner, bivši ilegalni komandant mesta Ljubljane (Slovenska legija). Star je bil 76 let. Živel je zadnja leta na Koroškem.
Oktobra je umrl v Clevelandu Lončar Franc iz Horjula. Partizani so ga napadli ko je peljal drva v Ljubljano. Ranili so ga v vrat in roko, da je posledice nosil vse do svoje smrti. Bil je poštenjak, zastopnik in razpečevalec naših knjig, revij in časopisov ter spoštovan in čislan pri vseh.
Vsi naj počivajo v miru!
DUHOVITOST V DIPLOMACIJI
„šlagfertig, šlagberajt ali promptere“, to so tuje spačenke, ki so jih v starih časih radi uporabljali ljudje iz malomeščanske ali podeželske polizobražene družbe, kadar so hoteli „nobel“ povedati, da je bil kdo pripravljen s hitrim odgovorom na besedno zadanje in je duhovito zavrnil napad. Slovenski pravopis ga imenuje „odrezav“, kar ni prav točno, ker ima beseda odrezav tudi slab pomen. Skoraj je bolje reči opisno; pripravljen na hiter odgovor ali pa duhovit. Ta način besednega dvoboja jo važen zlasti za diplomate. Ne sme pa biti hiter odgovor nikoli žaljiv, kakor tudi anekdota ne sme biti žaljiva. Vse mora zveneti duhovito, šaljivo in kratko.
I.
Vodilni nemški državnik 19. stoletja, Otto v. Bismarck (1815—1898) je bil dolgo let pruski ministrski predsednik in zvezni „kancler“. Združ'1 je Nemčijo, Avstrijo je potisnil v ozadje, ni ji dovolil „balkanske avanture", do Rusije je vodil politiko sporazuma, prijateljstva. V notranji po ■ litiki pa je bil . precej avtokratično razpoložen, proti liberalni večini v parlamentu je uveljavil pravico prepovedi vladarja - krone.
Med neko debato v parlamentu mu je pekoč uspešno ugovarjal poslanec, krščanski socialist, dr. V.,ki je bil pa zelo majhne postave. To ugovarjanje je Bismarcka, ki je bil močne postave in je imel brke, spravilo iz tira, da je zavpil proti dr. V.:
,,Vi, malj mož pa molčite, če ne, vas bom vtaknil tukaj v moj žep.“
,,Možno, ekselenca," odgovori dr. V. „samo vedite da boste potem imeli . več pameti v žepu kot pa v glavi."
II.
Eden izmed italijanskih kraljev je hotel zunanjega ministra prido-fliti za sklenitev neke zunanje politične pogodbe, ki se je zdela ministru škodljiva. Zato se je uprl. Kralj re jo rarjezil in je hotel zunanjega ministra ponižati, ker je bil trgovec po poklicu, zato mu je zabrusil vi obraz:
„Se vam vidi, da ste trgovec!.'
„Prav zato, veličanstvo, ne delam slabih pogodb." se odreže minister.
III.
Napoleon je zelo sovražil novo obogatele ljudi, katere je imel za kramarje.
Nekoč se je na nekem dvornem plesu pojavila žena po vojni oboga-telega bankirja zelo razkošno oblečena. Napoleon jo je sovražil, pa jo ji hotel osramotiti. Pokazal je njeno obleko in rekel:
„Gospa, zelo ste bogati!"
Toda dama mu je mirno odgovorila:
„Da, veličanstvo, zelo sem bogata, imam devet otrok."
Napoleon se je moral ugrizniti v ustnice, ker on ni imel z Jožefino nobenega otroka. Obrnil se je in molče odšel.
IV.
Med bivšimi jugoslovanskimi diplomati je užival velik sloves poslanik Ž. Balugdžič. Bil je tudi svetovalec kralja Aleksandra.
Naslednjo anekdoto nam je leta 1935 povedal pokojni Jack Nikolič iz Novega mesta, ki je bil Balugdžičev tajnik poslaništva v Berlinu leta 1928, pozneje generalni konzul v Nemčiji.
Poslaniki imajo navado da se enkrat mesečno vsi zberejo pri prijateljski večerji. Tako so se tudi dober mesec dni po Radičevi smrti zbrali leta 1928 v Berlinu. Med večerjo, ko se je razvil prost razgovor, je madžarski poslanik s precej visokim glasom vprašal poslanika Balugd-žiča na fin, pa zelo strupen način:
..Povejte mi, no, gospod kolega, ali pri vas v parlamentu res ne gre drugače kot z revolverjem?"
Dne 20. junija 1928 je namreč Črnogorec, Puniša Račič ubil v parla • mentu v Beogradu Pavla Radiča, dr. Dj. Basarička, smrtno ranil Stjepana Radiča, ki je umrl 8. avgusta in ranil poslanca Grandjo.
Jack Nikolič je pripovedoval, da je nastala smrtna tišina. Vsi so se ozrli proti Balugdžiču in nestrpno čakali, kaj bo ta odgovoril.
On pa mimo odloži pribor in se ironično nasmehne in začne:
„Veste, gospod kolega, politične borbe so zelo različne. Nekdo se bori z revolverjem, drugi pa zopet s ponarejenim denarjem!"
,.Bravo, Balugdžič, bravo," so vsi zaploskali in se hudomušno smejali.
Madžari so bili namreč malo prej vrgli na svetovni trg nekaj sto milijonov ponarejenih dolarjev.
Tako je Balugdžič potolkel madžarskega poslanika, ki se je čutil zelo užaljenega in je pritekel k Balugdžiču, mu ponudil roko in rekel:
„Gospod kolega, jaz nisem prav nič slabega mislil!"
„Jaz tudi ne, gospod kolega," mu odgovori poslanik Balugdžič.
PRVI! LASTOVKE?
Poli ični opazovavci letošnje volivne kampanje v Združenih državah so pri svojih poizvedovanjih prišli do presenetljivega zaključka: skoraj vsi republikanski kandidati, zlasti oni z izrazito konzervativnim programom, so se pohvalili, da jim je pri njihovem kampanjskem delu pomagalo neko skoraj neverjetno število akademske mladine.
Istočasno, skoraj v nekem matematičnem razmerju, so se številni kandidati Demokratske stranke, predvsem poznani liberali, pritožili, da jim manjka te vrste pomoči.
Iz tega je možen en zaključek: ameriška akademska mladina se je slednjič naveličala radikalne umazanosti in nasilja ter je pričela s svojim aktivnim delom pomagati tistim kongresnim kandidatom, ki zagovarjajo stroge ukrepe proti takozvanim „študentom“, ki so jim bombe važnejše od knjig.
Pot do splošnega iztreznjenja v Združenih državah je seveda še dolga; obstaja pa vendarle upanje, da cena tega iztreznjenja le ne bo previsoka.
IZ PISEM
Pueblo, Colo., nov. 1970
V deseti številki lista TABOR opisuje dr. Meršol domobranski sanitetni vlak in Lesce maja 1945. V tistem vlaku sem bila tudi jaz. Vse je res, kar se tiče premikanja vlaka. Enkrat smo mislili, da bi pobegnili iz njega, ko se bo vlak ustavil. Tako smo tudi naredili. Ker je bila tema, sem padla v cementno jamo, katero so imeli za čiščenje vagonov. Udarila sem z glavo ob beton in se močno pobila. Tisti, ki so bili za menoj, so mislili, da že ni več življenja v meni. Ko so me potem vso s krvjo oblito zopet postavili na noge, so tudi mene dodelili k ranjencem, da me je domobranski zdravnik obvezal. Vse je bilo v temi; le eden je svetil z baterijsko svetilnico, da je zdravnik videl, ko me je obvezoval. Pol obraza sem imela stolčenega kot mehka hruška, ko pade z drevesa. Še v Vetrinju sem hodila na preobvezovanje. Saj sem imela glavo vso pobito; le eno oko sem imela prosto, drugo pa s krvjo zalito. Jesti nisem mogla dolgo nič. Dobri domobranci so mi dajali po malem limonado, da sem vsaj nekaj zaužila. Na obrazu bom nosila znak vse življenje v dokaz našega bega pred komunisti iz rodne domovine. Brezijanska Marija me je rešila pred njimi. Rešila pa me je tudi pred zastrupitvijo, katere so se vsi bali, ko so videli, kam sem padla. Napisala sem to zato, da kot preživela priča lahko vedno potrdim vse, kar je zapisal dr. Meršol.
Bodite lepo pozdravljeni!	Fr. škrjanc
Tamp., Finska, september 1970
Pisal sem na Mednarodno zvezo pravnikov v Ženevo v Švici in jih zaprosil za proučevanje Titovih zločinov. Pravkar sem dobil odgovor. Pravijo, da se prvenstveno zanimajo za mučenja in preganjanja v sodobnem svetu. Lepo prosim, zaprosite preko vseh vaših časopisov in organizacij vse, ki kaj vedo (vštevši stare grehe rdečih telovajev), da podprejo to akcijo. Naslov: International Commission of Jurist, 2 Quai du Cheval-Blanc, 1211 Geneva 24, Svvitzerland.
Lepe pozdrave!	V. K.
DOMOBRANCEVI ZAPISKI
i
‘~rt 1"ve ' ,	..	- , : - .	-	.. :	rv-
Hinko Zupančič
Iz dni groze pred 25 leti
Ko smo hudo ranjeni ležali tistega žalostnega maja 1945 v vojaški bolnišnici v Lendorfu pri Celovcu, so nas večkrat obiskali slovenski četniki (meni znan je bil Ernest Hirschegger). Prinesli so nam sporočila, kako se imajo naši soborci-domobranci na Vetrinjskem polju, kako se govori, da jih bodo poslali v Italijo, da imajo malo hrane in da se morajo še vaditi. Nekega dne so zopet prišli; to pot že po slovo, kajti bilo je določeno, kdaj gredo prvi transporti v Italijo. Med nami je ležal težko rajen domobranski poročnik iz Ljubljane (žal se imena več ne spominjam). Imel je prestreljena pljuča in je moral vedno ležati. Odločil se je in odšel s četniki. Ostali smo bili zelo žalostni; skrbelo nas je, kaj bo z nami. Odločili so, da ostanemo toliko časa, da se vsaj toliko pozdravimo, da bomo sposobni za pot; potem pa nas pridejo oni iz Italije iskat.
Čez nekaj dni po tistem so napravili Angleži v naši sobi temeljito preiskavo. Ni jim namreč ugajalo, da je „pobegnil“ domobranski oficir. Preje so bili naproti nam domobrancem kar naklonjeni; saj .so nam celo radio dali na razpolago, da smo ga imeli v' sobi. Po tem dogodku so nas pa vedno grdo gledali pobrali so vso obleko, kar je je kdo imel. Jaz nisem imel drugega kot domobransko bluzo, katera je bila vsa krvava; iz nje sem strgal domobranski grb, katerega še danes hranim.
V naši sobi je bil tudi ruski vojak — Vlasovec — brez obeh rok. Neko jutro so prišli angleški vojaki in ga na šilo odpeljali iz sobe. Malo je manjkalo, da jim ni skočil skozi okno. Hrvatje, ki niso bili tako hudo ranjeni in so hodili okrog, so pravili, da so videli, kako so angleški vojaki s silo pobrali ruske ranjence, jih natrpali na kamione in jih odpeljali. Rečeno je bilo, da morajo vsi nazaj v Rusijo; zato je razumljivo, da so se silno branili. Vsem nam je bilo nekako tesno pri srcu in vsak je imel nek čuden občutek. Tako smo poslej tudi mi Angleže bolj z zaničevanjem gledali.
Minil je teden, minil je mesec; toda od naših soborcev-domobrancev iz Italije ni bilo glasu. Ugibali smo, kako jim gre in zakaj se ne oglasijo.
Rolniška sestra Marica Hirschegger, katera nam je stregla, je šla večkrat v Celovec in tam zvedela, da se v št. Vidu na Glini nahaja večje taborišče Slovencev. Koncem julija se je odločila, da gre v taborišče, kjer bo kaj zvedela, kako gre domobrancem v Italiji.
Čez par dni po njenem odhodu so nam ukazali, da pospravimo svoje stvari, ker nas bodo drugo jutro prepeljali v Graz. Tistim, ki nismo imeli nobene obleke, so dali nemške vojaške uniforme.
Tako smo se prihodnje jutro v začetku avgusta spravili v kamione angleškega rdečega križa, katere sta vozili po dve Angležinji v vsakem
» kajnijonu. Bilo nas je-okrog-deset na (Vsakem kamijonu, ki je bil zaprt in kar udoben. V našem kamijonu je bilo tudi par Hrvatov, kateri nišo Angležem prav nič zaupali. S sabo:so .imeli velike nože. Pazili so pri malem okencu v kamijonu, v kaiero smer nas bodo vozili. Ako bi krenili proti Jugoslaviji, bi Angležinje pobili, sami pa ušli. Tistim, ki smo bili brez nog, ni bilo mogoče misliti na beg; saj še z berglami takrat nisem mogel dosti hoditi. Bil je velik » transport; sto avtomobilov. Med kamijoni pa so vedno švigali angleški vojaki ,'ua motorjih; zdaj naprej, pa zopet nazaj. Vsem nam je bilo tesno pri srcu.
'llo smo se vozili že nekaj ur, smo se ustavili pri velikem vojaškem taborišču. iam so nam postregli z dobrim kosilom. Od nemških vojakov, ki : so tani bili v službi, smo zvedeli, da se ta kraj imenuje Leoben in da cesta vodi v Graz; tako smo se kar malo oddahnili in opustili misel, da bi nas peljali v Slovenijo.
Amalu smo odšli naprej in prispeli v Libenau, majhen kraj v predmestju Graza. Naselili smo se v veliki stavbi, katera je preje služila kot vojaška šola. Bila je precej razbita od bombardiranja; saj se je cela stena zamajala v sobi, kadar je kdo močno zaprl vrata. Zato ni bilo nič kaj prijetno ležati za tako steno. Vendar so nas kmalu premaknili v drago bolj varno sobo. Tukaj nam je bilo kar lepo; hrana je bila dobra in dosti je je bilo. Poleg stavbe je bil smrekov gozdiček, kamor smo se hodili hladit. Bilo je tudi kopališče; tako smo se imeli res lepo.
- ■ Toda naše misli so še vedno uhajale k našim soborcem — domobrancem v Italijo. Zaman smo čakali, da bi kdo od nekod prišel in nam sporočil novico, da lahko gremo tudi mi za njimi. Sami smo se’ počutili že toliko zdrave, da bi lahko šli na daljšo pot. Tudi bolniške sestre Marice ni bilo za nami; in nobene vesti, kje se nahaja. Stregla nam je, da bi nam niti rodna sestra rte mogla tako. Saj je bila prve tedne pri nas podnevi in ponoči, nam dajala jesti in piti. Tisočkrat ji hvala, kjer koli se že nahaja!
Hrvatje so šli večkrat v Graz. Nekega dne so prinesli vest, da so zvedeli od Hrvatov, ki so jih našli v mestu, da so Angleži vse ustaše vrnili Titu. Spraševali smo jih o usodi domobrancev, pa niso vedeli kaj povedati. Kar , nas je bilo domobrancev, smo še vedno upali, da so naši soborci in četniki v Italiji. Primerjali smo domobrance in četnike z ustaši; saj to je bila velika razlika. Četniki so imeli kralja v Londonu; naša vlada jo bila tudi tam. Imeli smo zveze z Angleži ter reševali njihove pilote; torej je rtemogoče, da bi domobrance in četnike doletela ista usoda kot ustaše. Taka je bila naša tolažba.
Ko so nas kmalu potem koncem septembra preselili v Graz v bolnišnico v Grabenstrasse, smo kmalu dobili zvezo s slovenskimi študenti, ki so študirali na univerzi, stanovali pa prav blizu bolnišnice na Hoehsteingasse. Od njih smo zvedeli vso žalostno resnico, kaj se je zgodilo z domobranci; ki so jih hinavski Angleži z zvijačo spravili komunističnim morilcem v roke. Najprej so jim odvzeli orožje, potem pa jih pod pretvezo, da gredo v Italijo, vrnili Titovim morilcem.
šele takrat sem se zavedel: ko bi ne bil hudo ranjen, bi gotovo odšel s poročnikom, kateri je umrl na Vetrinjskem polju; tako mu je bilo vsaj
prizaneseno mučenje in poniževanje, katerega bi bil deležen pri podivjani Titovi bandi.
Tako smo skoro po pol leta šele zvedeli za nesrečno in žalostno usodi> naših soborcev-domobrancev.
Poteklo je 25 let, odkar so dali mlada življenja na mučeniški oltar. Kdo je kriv? že zdaj ni razjasnjeno — in verjetno nikoli ne bo. Največ so krivi veliki narodi, katerim so mali narodi drobiž, če bi ne bilo toliko pomoči od zapada, komunisti pri nas ne bi nikoli zavladali. Tudi ne bi bilo. Koreje, Kitajske, Kube in Vietnama, za katerega mora tudi Amerika plačevati krvni davek, akoravno ona nosi levji delež pri vseh zasedbah od strani komunistov. Bog daj, da bi spoznali zdaj to, kar smo mi in naši soborci-domobranci spoznali pred 28 leti, in da mučeniška kri, ki je bila prelita po krivdi zapada pred 25 leti, ne bi bila zastonj.
Vam, dragi soborci-domobranci, kateri ste pred 25 leti dali mlada življenja, pa naj sveti večna luč in počivajte mimo v slovenski zemlji, za katero ste se borili, jo ljubili in zanjo bili tudi pomorjeni.
Slava Vašemu spominu!
DAROVALI SO:
Za zavetišče
(Pesov ley
Oblak Hnos., San Justo .... Jagodic Florjan, San Justo . Tomazin Vinko, San Justo . . Tomazin Vinko, San Justo ..
Fraz Polde, Haedo ...........
Lipar Franc, Cap.............
Jeločnik August, R. Mejia .. Jenko Janez, San Martin ...
Dolinar Lojze, Cap...........
Malovrh Pavle, San Justo ..
žužek Lojze, R. Mejia .......
Pintar Valentin, R. Mejia .. Tomaževič Lovro, R. Mejia . Msgr. Orehar Anton, Cap. ..
Erjavec Ida, San Justo ......
Zupan Herman Si. A., R. M. . Brumen dr. Vinko, Hurlin. . . Brumen Ljudmila, Hurlin. .. Šušteršič Janez, Hurlingham Šušteršič Bogoslav, Hurlin. .
18.188)	Matičič Lina, V. Ballester .. Janežič Janez, San Justo ... Intihar Matko, San Justo ..	100.— 26.— 50.—
428.—	Amon Marjan, Munro 		26.—
6.—	Amon Janez, Munro 		100.—
76.—	Rovan Anton, San Justo ...	76.—
26.—	Vodnik Ciril, Haedo 		100,—
50,—	Košir Jože, San Martin ....	26.—
150.—	Vester Franc, R. Mejia 		76.—
76.—	Simončič Anton, V. Ballester	6.—
76,—	Rev. Guštin Jože, Cap		30.50
100.—	Miklič Stane, Ezeiza 		81.—
50.—	Gorjup Janez, Ezeiza 		1,—
26,—	Gladek Viktor, Ezeiza 		6.—
76.—	Sašek Jože, Ezeiza 		1.—
100,—	Kožar Janez, M. Grande ....	1.—
50,— 50.— 500.—	Matičič-družina, V. Ballester namesto cvetja za pok. Ivanko Gregorčič 		20.—
1 —	Logar prof. Vinko, Ituzaingo	72.—
1.—	Zneski, kj plačajo člani za	člana-
1.—	rino se ne vnašajo v seznam	daro-
1.—	valcev.	
V Invalidski sklad so darovali:
Ob spominu na našo veliko tragedijo so naknadno darovali za naše invalide (darovano v Torontu od 29. marca do 3. oktobra 1970):
Franc Tomšič, Toronto ...... 12.—
Rudi Kus ................... 2.—
Ivan Zakrajšek ............. 10.—
Fr. Zrimšek, Arnprior, Ont. 10.—
Franc Koščak, Toronto ...... 5.—
Franc Anzelc ............... 1.—
Anton Ferkul ............... 10.—
Vilko čekuta ............... 5.—
Matija Lebar ............... 5.—
Marjan Novak ............... 5.—
Ga. Justi Vale ............... 1.50
Ga. Mara Krmelj ............ 5.—
Eng. Medved ................ 2.—
Viktor Zakrajšek ........... 5.—
Martin Slapničar ........... 5.—
Jože Ovčjak ................ 4.—
Janez Krnc ................. 2.—
Lojze Zupančič ............. 2.—
Jože Mihevc ................ 5.—
Franc Osredkar ............. 6.—
M. Gimpel, Oshawa, Ont. .. .	20.—
M. Giorkeš, Oshavva .......... 4.—
Andolšek, Oshawa ........... 10.—
Tomšič, Oshavva ............ 10.—
J. Matašič, Oshavva ........ 10.—
R. Tekavčič, Toronto ....... 5.—
I. Jakše, Guelph, Ont....... 10.—
Skupaj (v kanadskih dol.) 175.50
Za invalidski sklad ZDSPB-TABOR:
Darovano od 28. maja 1970 do 19. septembra 1970.
Kolman Ludvik, Waukeegan .	10.—
Karapandžič Bora .......... 5.—•
Bivši poveljnik taborišča Ve-trinj, Major P. H. Barre ... 100.—
Na mesto cvetja pok. Marjanu Šušteršiču darovali:
Lunder Ivanka .............. 10.—
Slapnik Jim ................ 5.—
Pičman Janez ............... 5.—
V počastitev spomina pok..
Franca Sfiligoja:
Guštin Anton, Chicago ...... 5.—
Jakopič Marijan ............ 10.—
Cimerman Leo, St. Louis ...	1.50
Hočevar Matevž ............. 3.—
Od večerje na Pristavi......	6.—
Žele Franc, Conn............ 2.—
Kolman Ludvik, Waukeegan .	10.—
Suhadolnik Jože ............ 5.—
Skupaj (v USA dol.) .... 187.50
Člani iz Oshavve, Kanada .. .	58.—
DSPB-TABOR, Toronto ----- 120.—
Plut A., Hamilton ........... 1.50
Palčič I., Hamilton ......... 1.50
DSPB-TABOR, Toronto, _______ 20.50
DSPB-TABOR Windsor, nabirka ...................... 20.50
Bah dr. Stane ............. 5.—
Bernik Vinko .............. 5.—
Grašič Silvester .......... 15.—
Grašič Silvester, za sv. maše 15.—
Grebenc Janez ............. 9.—
Hrovat Janez .............. 4.—
Hrovat Vencelj ............ 5.—
Jakše Janez ............... 40.—
Jerše Tone ................ 5.—
Korošec Stane ............. 2.—
Martinčič	Ferdo ........... 30.—
Martinčič	Franci ......... 20.—
Martinčič	Ferdi ml...........10.—
Martinčič	Jože ........... 10.—
Štravs Maks ............... 2.—
Urbanija Franci ........... 20.—
Žagar Jože ................... 5,—
Žagar Lojze ............... 3.—
Skupaj (v kanadskih dol) 400 50
VSEBINA
VIctimas del comunismo ......................
Nevarnost časa (F. Gaber) ...................
Rdeča zgodovina .............................
Peter II. kralj Jugoslavije (dd) ............
Severna Amerika — Vetrinje (inž. A. Matičič)
Nixon v Jugoslaviji (T. N.) .................
Reorganizacija jugoslovanske vlade (Jonec) ..
Iz društev ..................................
Mnenja in vrenja ..............................
Za beležnico ................................
Naši mrtvi ..................................
Zanimivi paberki ............................
Iz pisem ................................1...
iDomobrančevi zapiski .......................
Darovali so .................................
oM ■	TARIFA REDUCIDA
|š|i<	Concesi6n N9 8133
	
o ? 3 <« m	FRANOUEO PAGADO
< <0 = w	Concesi6n N9 2619
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 1.060.634.
321
322
325
329
330
336
337
338
342
344
346
347
349
350
352