Poštnina plačana v gotovini. 16 strani. — 2-— dinarja MILKI LETO II. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 16 Tekoči račun pri Poštnem čekovnem nradu v Ljubljani, Štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—. Tote novice Stalin izginil iz Moskve. Vse obmejne postaje so obveščene, naj ga takoj izslede, da si v grdem vremenu ne polomi kril in se ne vrne več. — Namreč veliki avijon »Stalin«. »Ta teden bo odločilen«, čitamo vsako nedeljo. In vsak teden je odločilen, vedno .se kje kaj odloči, le določenega še ni nikjer nič. Londončani se igrajo s papirjem. Kljub blokadi oblegajo Nemčijo z njim. Papir jim daje baje upravitelj konkurzne mase »Odbora za nevme-šavanje v španske zadeve«. Najmodernejšo metodo poučevanja geografije bodo uvedli na vseh šolah in sicer s pomočjo dnevnih časopisov. Če že države padajo, pravijo merodajni činitelji, ni potrebno, da bi padali tudi dijaki. Začetek svetovne olimpijade v Helsinkih na Finskem bo znatno prej, kakor so predvidevali. Slavnostno otvoritev bodo izvršile ruske podmornice. Na vprašanje ali bodb priznali novo poljsko vlado, so Japonci odgovorili, da zaenkrat nimajo časa o tem premišljevati, ker še niti prav ne vedo, kaj naj bi s svojo vlado storili. Bojni red Francozov na zapadni fronti: V prvi vrsti so prešiči, slede jim sloni, nakar pridejo tanki, za tanki črnci iz kolonij, potem' pa dolgo, dolgo časa nič, in nato eventualno Francozi. Vsem —Itschem: Kdo rojen prihodnji bo Tebi verjel, da nekdaj celo si med Nemce se štel? Ne hčere, ne sina po Tebi ne bo, ki dvigal nad glavo bi desno rok6, HEJ, „SLOVANI'*! Bratje! Mi stojimo trdno tu — ker več je kruha. Za pozive onstran meje slabega smo sluha. V DUHU ČASA — Si slišal, da je letos prva Grčija, takoj za njo pa pride Jugoslavija? — Hudiča! Kdo nas bo pa napadel?? Po-sredovanje Nihče danes ni več vnet za posredovanje, ker po sredi parkrat že prišlo je — kesanje. RADOVEDNEŽ Sinko: »Atek, ali so se že takrat tudi borili za petrolej, ko še niso poznali elektrike?« Na lapadnl fronti mečejo angleški bombniki še vedno letake... Bog vojne pri Stalinu S »Kadar bi jih človek najbolj potreboval, kot nalašč ne prileti niti eden!« — Primojdun, gospod Stalin, mene ne boste imeli za norca! Čakam, čakam na Vas, Vi pa vse nekam zlepa opravljate svoje podvige!« IZ AMERIKE Roosevelt je izjavil, da zato ne posluša več govorov iz Evrope, ker je zelo mehkega srca, pa se boji, da bi pod vtisom teh govorov ob priliki glasovanja za ukinitev nevtralnost-nega zakona morda celo ne glasoval — proti. _____ »WINDIŠ«. Posrečilo se nam je dognati, odkod izvira besedica »windiš«. Ko so prišli stari Germani na slovanska tla, so vzradoščeni vzklikali: »Po vin’ diši!« V skrajšani obliki se je tako ohranil ta vzklik do današnjega dne. KDO JE NAJVEČJI LOPOV NA SVETU? Tega še ne vemo. Za to izredno čast še — tekmujejo, , Prihodnja številka izide na praznik Vseh svetih, dne 1. novembra 1939. Vsem Slovencem! Ljubljanski humoristični list »Posebna izdaja« je prenehal izhajati. Tako je postal naš »Toti list« e d in i humoristični list v Sloveniji. Zavedamo se težke in nehvaležne naloge, ki nas čaka: postreči z veselo vsebino vsej Sloveniji. Mi bomo našo nalogo izvrševali po najboljših močeh. Vaša dolžnost pa je, da nam pomagate! Zato kupujte »Toti list«, naročajte se nanj in priporočajte ga svojim znancem! UREDNIŠTVO IN UPRAVA. Oj, zdaj gremo... Oj, zdaj gremo se vojskovat vsi za mandate v naš senat. Le vojska ta velika ni, . zato še Pero ne tišči za stranko svojo v bojni roj. Užival rajši bo pokoj. Najbolj se bo razgrela kri, ko ljudstvo skrinjice dobi spet za volitve v parlament; tedaj pa pride pravi šment! Po dolgem bo spet marsikdo oddal svoj glas s čisto vestjo, in marsikdo bo sam spoznal, (ki se z večino je bahal), da ljudstvo zanj ne mara nič, naj Pero bo aF Srečkovič aP pa sam Jevtič Bogoljub. Ker ljudstvo, sito vseh obljub, ne bo metalo krogljic stran. Volitve niso za vsak dan!! ZA PRIRODOSLOVCE V zadnjih časih se množe nove vrste ptic selilk najrazličnejših barv in pasem: poglavarji in ministri pokojnih držav brez državnega ozemlja in podanikov. Z njimi se selijo diplomatski zastopniki s svojimi ljubicami. Lačna jetika Po svetu se sprehaja mož, ki mnogo vase spravi, vse, kar zagleda, vse požre, kar vidi, z vsem se davi. Mu ne zaleže čisto nič, je vedno znova lačen. Enkrat pa morda bo le sit? Takrat, ko bo nagačen! CENJENI NAROČNIKI! Nas bojne vihre ne zanimajo. Mi smo nevtralni! In kot taki lahko izpolnjujemo svoje obveznosti. Mislite na to in pošljite nam naročnino. JAPONSKA MODROST Mi sodimo vse po pravici, ker služimo čisti resnici. Komur je smrt kazen poštena, ga prošnja ne reši nobena. In v kogar doslej se naš strel je bil sprožil, ta nikdar nikomur se ni več pritožil. Vpliv evropskega kratkega stila na ljudožrce Nemška poročila o padlih na fronti se kratko glase: »Ilir Mann (Solin, Bruder) ist gefallen. Heil Hitler! »Vašega sobrata misijonarja smo včeraj spekli. Bog žegnaj!« Za nov red se daje vesoljni svet. Najbolj so se Japonci zavzemali za to, da bi uvedli nov red v Aziji. Pa tudi po Evropi šumi parola o novem redu. A bolj ko se mujajo, da bi ga vpeljali, bolj je vse v neredu. Čudo prečudno, bi rekel Cankar. Hudiča so prehudičili? I)o zdaj je bilo z vsakim redom kaj enostavno. Predpisali so ga, pa — amen! Noben red ne drži večno, ampak nobenega tudi tako dolgo ne kuhajo. Kaj bi bilo, če bi na železnicah uvajali novi red tako dolgo in s takimi žrtvami, kakor ga Japonci v Aziji? Na jesen komaj poteče stari vozni red, pa imaš že novega. V šole pridejo s počitnic profesorji in učitelji in že je tukaj šolski red. Hišni posestniki so hišni red lepo natisnili'in zdaj visi v vsaki veži. Tovarnarji tudi ukažejo delovni red brez večjih težav. Vse gre v redu, le politika ]e v neredu. Toliko let že delajo v njej red, pa še zdaj nisd na jasnem, kakšen naj bo tu red. Japonci imajo svojega, Nemci svojega, Angleži spet svojega, potem so pa še Rusi na svetu; z njimi je baje največji križ, menda je prav zaradi njih vse tako navzkriž. — In tako smo doživeli novo čudo sveta preseljevanje grofov. Poljski grofje so se preselili z Ukrajinskega na francoska tla. Iz Besarabije se pa zdaj selijo v Bukarešto. Prav lahko se zgodi, da se bodo selili še od tam. Suj celo pri nas občutimo to preseljevunje: Celjski grofje so se preselili v — Muribor! In zduj na vsu ustu ruzlugajo, da je samo njihova pravicu resnična pravica. Zares, na vsa usta se širokousti-jo v — teatru! FRANCOSKA VLADA bi sklenila mir, pa se boji vojakov — namreč oženjenih. Uradno poroča v svet, da bi se vojaki uprli, ker niso šli za špas na fronto. Junaki, kaj! Kdo bi si mislil kaj takega od Francozov! Na fronti so z vsem preskrbljeni, tepejo se tako ne, in v kolikor se gredo Soldate, so pa na drugi strani rešeni večnih vojska z — ženami. JOŽETOVA SIMULTANKA V KREMLJU Smo pisali svoje dni, da se v Moskvo vsem mudi, zdaj tam gori je turnir, sta na kocki vojna, mir, Stalin je odprl zapah, da lahko igral bo šah. Simultanko je začel, mnoge je na muho vzel, z enim zaigra remi in že drugega dobi, hitro ga napravi pat; kdaj bo prvi padel mat? DALADIER, ki je pred letom dni igral zadnjo violino, je zdaj sila energičen. A kje? Doma! Sam hoče igrati na glavne inštrumente in je dal pospraviti vse kontrabase, ker mu gredo preveč na ušesa. Ker vlada v demokratični deželi, v parlamentarni republiki, ne mara sklicati parlamenta in jemlje poslancem poslanske mandate. MALI OGLAS Dajem stanovanje, kurjavo, brano, dve obleki letno in 1000 dinarjev mesečne plače mlademu človeku, ki bi znal ves dan odgovortjati na vprašanja mojega sedemletnega sina. Ponudbe pod šifro »Skrben oče« na upravo lista. .i ^,._j Padavine Padala nebeška mana Izraelcem je v puščavi, danes listki propagandni tolčejo ljudi po glavi. Narobe svet Zagovorniki vojnih ofenziv so začeli z veliko ofenzivo za — mir. V demokratičnih državah razpuščajo demokratične stranke, ki se bore za mir in za demokracijo. Pera Živkovič, ki je ustanovil jugoslovanski senat, se noče udeležiti volitev v ta senat. V Nemčiji izpuščajo komuniste, v Franciji jih pa zapirajo. Zagrebška policija je zaprla zagrebška policijska zaupnika Zwei-gerja in Beloševiča ter ju zaslišuje zaradi delovanja na zagrebški policiji. Angleška in francoska »fronta miru« je za brezpogojno nadaljevanje vojne. Pristaši popuščanja so proti vsakemu popuščanju. Balkan — večno ognjišče nemirov, je zdaj največji steber miru. Torej Balkan ni več Balkan. GLAS IZ ŽENEVE: Mednarodni urad dela je rešil vprašanje brezposelnosti za vse stanove. Med tem se je pa pojavil in ojačil nov stan: brezposelni ministri in diplomati. Da pa ti ne bi vršili kake revolucijonarne propagande in ogrožali zapadne kulture, jim bo Zveza narodov dala na razpolago svoje pisalne mize in tipkarice. Zaposliti jih hoče s pisanjem spominov iz lepih časov. Bivši poljski zunanji minister Beok izda spominski zbornik z naslednjimi članki: ; i ' i . Bil sem velesila. — Merjasci so se maščevali. — Zahteval sem kolonije, dobil sem Kolmanov žegen. — Bra- nil sem se ruskih vojakov, prišli so ruski tanki. — Vsi naši veliki pani so na veliko panani. Čisti dobiček diplomatskih in ministrskih spominov bo Zveza narodov porabila za vzdrževanje svojega tajnika, ki bo poslej vsak mesec enkrat očistil palačo Zveze narodov od pajčevin. Kajti lahko se zgodi, da bo sklican kongres miru in če bo palača zanemarjena, pojdejo zaposleni ministri in diplomati drugam: MEDNARODNI URAD DELA POROČA: Šiba modernega človeštva, brezposelnost, je prenehala. Zdaj je vse zaposleno. Eni pridelujejo koruzo, drugi municijo, tretji propagandne letake itd. Veliko jih je zaposlenih z izpraznjevanjem konzerv, z izdelovanjem senzacionalnih vesti, s pričakovanjem poročil o velikih zmagah, s konzumiranjem teh zmag in vesti. Vsakdo ima svoje delo, področje ljudskega udejstvovanja se je zelo razširilo. Brezposelni intelektualci so zaposleni v propagandnih uradih in pri popravljanju starih zemljevidov, ljudstvo ima pa poleg drugih vsemogočih začasnih zaposlitev še posebno panogo zanimanja: pričakovanje boljših časov. Anglija je nemške mirovne pogoje obsodila že vnaprej na smrt. NA POSVETU ZGODOVINARJEV v Švici so se mnogo prepirali o tem, kako bi označili dandanašnjo politiko v izročilih za poznejše rodove in je večina sklenila, naj se politika zadnjih časov imenuje ping-pong t politika. IzrlečeH iz poročil tiskovne agencije »Rumena raca«: Najnovejše zmagovite operacije japonske vojske na Kitajskem so usmerjene v smer rakove strategije, to je hrbtnega prodiranja, ki ima to prednost, da namestu ljudi izgubiš nekaj sto kvadratnih kilometrov zemlje za toliko časa, da sovražnik pokoplje mrtvece, ki jih njegov sovražnik pusti na bojišču. Zapadna fronta v Evropi utegne zapasti še hujšemu mrtvilu, če morski prešički ne bodo požrli vseh min, ki so jih nastavile velesile na morjih. Mine namreč ovirajo dovoz japonskih pisalnih strojev in nalivnih peres, ki so pri današnji vojni tehniki edino preizkušeno zagotovilo zagotovljenih zmag v velikem obsegu. Tatarska poročila o Rusiji bodo poslej po možnosti prihajala iz Tokia. Očividci boljševiških grozot, ki so sedeli čez dvajset let v Varšavi in Rigi, se preselijo v Tokio, središče azijatskega novega reda. KNJIGO ki vsebuje 135 karikatur Iz našega javnega in političnega življenja morate imeti tudi Vi! — Stane samo 15'—dinarjev. Naroča pa se na naslov: Štefan Jerko, Ljubljana BEOGRADSKA ULICA 49 RUMUNSKA SENZACIJA ni v tem, da so postrelili vso »Železno gardo«, ampak v tem, da so odkrili novo železno gardo in te ne bodo takoj postrelili. Vsaj dotlej ne, dokler skupno z vlado ne napišejo nestrpno pričakovane knjige »KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE, SAM VANJO PADE«. Kakor vemo, padajo v jame ministri in gardisti. Brezdomcem (Prosto po Drinu) Streho vam do zdaj dajala ljuba mati je narava, ki vas kmalu deložira, ker prihaja zima prava. Milost blagih, imovitih, naj pozimi vas obseva, saj v zavetju miloščine ni sramotna vaša reva. Presenečenje sv. Petra Sv. Peter: »Odkod si pa ti? Z Marsa? Duša: Ne! Z zapadne fronte.« IZ TEH DNI Sinko je vprašal očeta, kako se vnamejo vojne. »I,« je odgovoril oče, »misli si, da nastane med Anglijo in Francijo nesporazum.« »Ampak,« se je vtaknila mati, »med Anglijo in Francijo ne bo nastal nikoli nesporazum.« »Vem,« je rekel oče, »jaz sem napravil samo primero.« »Že vem!« je odgovorila žena. »Ali tako vcepljaš otroku samo napačne pojme.« »To je nesmisel!« »Kaj boš! Tako je, kakor jaz pravim.« »Ne, tako je, kakor jaz pravim!« »Zdaj pa že vem, papa!« se oglasi sinko. »Prav dobro razumem, kako se vnamejo vojne.« DOBRA VOLJA Zagovornik: »Ali ne morete začeti čisto novega življenja?« Klient: »Kolikokrat pa še! Gospod doktor, saj sem že petič začel pod drugim imenom.« Britanska serenada ob važni obletnici, ko je prišla v modo angleška niarela. Levu britanskemu glava ne klone, v našem imperiju sonce ne tone. Ko na Angleškem je črna tema, indijskim slonom se sonce smehlja. Večno pa tudi nam sonce ne sije, ker ga oblačna politika skrije, daje marela nam dosti dežja, leto in dan se ves svet ji hahlja. Nam pa resnično ne gre več na smeli, težko poplačali bomo vsak greh. Diplomatsko razkritje Eden glavnih vzrokov rusko-nem-škega nenapadanja in sodelovanja so ugotovili nevtralni raziskovalci v tem, da imata Rusija in Nemčija kljub razlikam marsikaj skupnega. Rusija je komunistična, Nemčija narodno - socialistična, kakor pravijo. Ampak v Moskvi ni le sedež delov-sko-kmečke vlade sovjetov in delav-ske-lzmečke armade, kakor pišejo, tam je tudi sedež tretje in t er -n a c i j o n al e, a Berlin je prestoli-ca t r e t j e g a Rajha. T rikrat tri je pa devet in september je deveti mesec v letu. V letošnjem letu je pa september mesec rusko-nemškega sodelovanja in mesec mdskovskih presenečenj. Torej je matematika tudi v politiki in politika v matematiki, v visokih računih. Nekateri računajo prav, drugi se pa uračunajo. Kriza v krizi Presneta kriza nekaj let straši že naš razburkan svet. Denar je ves pobrala ves svet je razmajala. Na trgih robe je preveč, so delavce poslali preč, in banke so v konkurze šle, so mnogim vloge zmrznile. In kje je zdaj kultura? Ji bije zadnja ura! Celo diplomacija, se v krčih krize zvija. Kjer mir ni nič več v modi, še krizo jemlje zlodi. Kje si modrost človeška, ki sila jo nebeška je čisto zapustila? Vsem si jo zasolila! Si kriza v krizi sama! Je burka to? Ne! Drama!! Velikanska razlika i ANGEL VARUH »Le pridna bodi in lepo spi! Mama pojde na koncert in po treh urah bo spet doma.« »Mama, mene je tako strah. Ali ne bi mogla ostati pri meni Tončka?« »Ne, dete moje! Tončka mora v kuhinji lupiti krompir. Le nikar se ne boj, tvoj angel varuh je pri tebi.« »Mama, ali bi me ne mogla raje varovati Tončka, angel varuh naj bi pa lupil krompir?« MODERNI ČASI... Katehet: »Zakaj je Kajn ubil Abela?« Učenec: »Ker ga je Abel močno udaril!« »Ti falot, zakaj si nabunkal tega dečka?« »»Ker mi je rekel Naci!«« »Le počakaj! Kako ti je pa ime?« »»Nace!«« Božo Poletje prešlo Je, je ... Poletje prešlo je, jesen že prihaja; to vem, ker na levi spet nogi nagaja mezinčev ozebek mi. Prorok odličen! Od samih prorokb je že ves skrotovičen!! Mezinec je moj in ni vreden omembe. Bolj važen kazalec toplotne spremembe za Maribor spodnja je tabla na cesti, ker strogo kulantno zna stanje navesti: DANE S PARK-KONCEPT * j. . Q. A i ». • «■ Takrat, kadar tabla visi na vogalu, nahajamo v vročem, poletnem se valu: ko table ni videti nič več na steni, zavedajmo se, da smo v hladni jeseni. V poletnih večerih ta tabla je kriva, da narod slovenski se v parku preriva. Za operne arije, razne tolkače poleti gre marsikak dinar od plače. šSSŽSii Im! ih- ' To slike poletne so iz našega purku... Prišla zdaj jesen je — brez toplega žarka, raz drevje polagoma listje odpada, tihota, praznota po purku že vlada. Poslednji se parček na klopi še stiska, prezebel, nebogljen bog Amorček piska: »Če ne zbog morale, pa vsaj zavolj mene naj paznik ta parček že enkrat prežene/« Zato pa povsem so drugačne živali. Glej, parku so zvesti labodje ostali... Ne morem si kaj: ko tak hvalim labode, nemškutarske naše se spomnim gospode: Na ves glas pred kratkim še drugim je vpila. Naenkrat pa spet se je k nam obrnila! Odkodi prišla je ta hitra potuha? Spoznala gospoda je vrednosti — kruha... Ker, morate vedeti: dinar vstopnine se v parku tedaj za stojišče odrine; po dinarja dva je pravica sedenja, sicer ta užitek se s — paznikom jenja. te Ko muzika v parku zvečer je končana, domov se odpravi starina zaspana. Mladina pa — v dvoje — tja v noč prolongira, s pušicami Amor jo kar — bombardira. Ne zmeni se paznik za parček presneti. Premišlja, kak čudno je vse na tem sveti: Kako za nečem vsi ljudje ponorijo, čim pride sprememba, pa spet Odletijo. In, ne da bi vedel, v politiko pade! To, kar on premišlja, vedo že vse vlade! Čast, slavo užival boš — če boš kaj nudil, ko nimaš več, sam boš! Čemu bi se čudil? Kaj hitro zvestoba ljudi je pri kraju. To, kar si na ves glas še hvalil bil v maju, naenkrat ne maraš več, Griiss Gott! Adijo! Na hitro roko» se ljudje prelevijo ... GENTLEMAN Julka je prišla vsa solzna domov, padla mami v naročje in rekla: »Vidiš, imama, trikrat sem imela z njim sestanek in deset zaušnic mi je dal; dvakrat so naju vrgli iz kavarne, ker ni imel s čim plačati, a danes mi je iztrgal torbico z denarjem in odšel. ..« »Hm, in kako se imenuje?« »Ne vem!« »No, ta mora biti res pravi falot, da se ti ni niti predstavil!« VZTRAJNOST Mesec je vzhajal in gospod Šivanka, krojač za gospode, je hodil okoli vile bogataša Repiča. Službujoči stražnik je pristopil h krojaču: »Kaj pa stikate stalno okoli te vile?« Pa odgovori krojač Šivanka: »Čakam gospoda Repiča. Pet let ga že hodim opominjati za neplačan račun, toda vedno se mi skrije. Pred kratkim pa so mi sosedje povedali, da je gospod Reipič mesečen in tako ga čakam vsako mesečno noč, da prileze iz stanovanja!« IZ GOSTILNE Martin je pil in pil, nikakor ni znal najti iz gostilne. Doma je imel bolno ženo, pa se ni menil za to. Pride njegov otrok in mu govori: »Ata, pojdi no domov, mama je na smrtni postelji.« »Eh, pa jo na mojo preložite«, odvrne Martin in se nikamor ne spravi. Otrok ubere žalosten domov in kmalu potem se prikaže v gostilni soseda. »Martin, tvoja žena je čisto pri kraju!« »Eh, pa jo na sredo potisnite«, reče Martin in pije naprej. Turek ni Turek Ded mi je pravil, da je njegov ded poznal Turke na lastne oči in na svoji koži jih je bil izkusil. Bili so grozni, kosmati, krvoločni, nosili so velike turbane in krive sablje so imeli. Jahali so divje konje in vse so pomandrali, kar jim je prišlo pod kopito. Nič čudnega, da so vsak dan molili za rešitev pred Turki, kakor dandanes molijo za rešitev Rusije. Dedov ded je imel kmetijo, imel je ženo in hčere in nekaj krepkih sinov. Pa je prihrumela turška nadloga, mu požgala kme- tijo, poklala živino, ubila dva sina, vzela s seboj hčere in tretjega sina, le četrti je ostal in dedov ded s svojo ženo, ki sta za preostalega otroka toliko poskrbela, da naš rod ni izumrl zaradi turške nadloge. Moralo je biti sila hudo pod Turki. Cele vasi so rušili, cerkve požigali, gradove naskakovali in pred sam cesarski Dunaj so si drznili grdi pesjani. Toliko, da niso uibili avstrijskega cesarja, kakor so malo ipoprej srbskega carja. Dedov ded je pomnil te stvari in kako bi jih ne pomnil, ko so mu pa Turki toliko škode prizadejali. Pa ne samo škode, tudi sramote. Njegove hčere so morale s turškimi vojaki, temi kosmatinci, v sužnost. Kdo ve, kaj so počenjali z njimi, preden jih je nebo rešilo ponižanja. Ženske, ki morajo v svet, so še dandanes zelo izpostavljene grehu, kaj šele pod Turki, ki so jih zaradi greha vzeli s seboj. In iprav lahko so dedovega deda hčere prepisali v turško vero, a če že to ne, so jim prav gotovo kratili pred »mrtno uro pravo tolažbo in jih pogubili za vse večne čase. Dedov ded je molil za duše svojih hčerai upal jih je rešiti vic, za sina pa, ki sio mu ga Turki odpeljali, niti moliti ni upal. Kajti sin se je sam prikazal v domačo vas, prišel je z novo turško nadlogo, vzredili so ga za — janičarja. Odkar ni več turških nadlog v naši deželi, ne ve vsakdo, kaj je janičar. To je človek, ki skoči svojemu narodu za vrat in mu pije kri. Dedov ded je imel v svoji družini takega človeka in se ga je sramoval in še mene je sram, da smo imeli janičarja v rodu, četudi ni bil janičar po lastni krivdi. Dandanes ni janičarjev, vsaj takih ne, ki so jih na Turškem vzgojili. Moj oče se včasi jezi, da imamo janičarje, ki s.o se kar doma zredili in pijejo narodu kri, pa jim včasi narod vpije celo živijo, včasi jih pa -z jajci obmeče, kaj hujšega se jim pa ne zgodi. Druge kazni ni zanje, kakor ta, da čakajo v opoziciji holjših časov. — Sramote ne poznajo. Dedovega deda janičar ni ibil nikoli v opoziciji, zmeraj je bil samo v fronti, a sramote tudi ni poznal. S turško vihro je prilomastil v domačo vas, se spravil nad domačo hišo in lastnem« iočetu je odsekal — uho. Dedov ded se je res lahko bal Turkov, zanj ni bilo hujšega kakor turška nadloga. Tudi moj ded ni poznal bolj groznih ljudi. Mioj oče pa ve povedati, da Turki niso zmeraj Turki. Nekoč so res šli nad presvit-lega cesarja in mu hoteli vzeti blagoslovljeno glavo, pred petindvajsetimi leti so se pa skesali vseh svojih starih grehov in so šli nad cesarjeve sovražnike s prav tak« vnemo kakor junaški kranjski Janezi, In od tedaj so jim odpuščene vse stare grdobije Ko se je cesar z njimi zvezal, je res potem prišel na iboben s svojim velikim avstro-ogrskim cesarstvom, ampak tega niso bili krivi Turki. Vsaj moj ata pravi tako. Ded pa ni bil nikoli njegovih misli, še ob svoji krščanski smrti ni Turkom ničesar odpustil. Kadar je kaj slišal o požigalcih, roparjih in morilcih, je kratkoma'« zagodrnjal, da so — Turki. Kadar je slišal, da kje razsajajo grozne bolezni, je trdil, da so jih prinesli — Turki. Kadar je videl hudo kosmatega, strašnega, divjega človeka, je govoril o njem, da je kakor — Turek. Turek je bil zanj hujša stvar kakor je za mojega očeta boljševik, Že po tem si lahko mislite, kako grozni so bili zanj Turki. Bili so vse tisto, kar spravi človeku strah v kosti, kar mu požene lase pokoncu, kar ga pogubi. Dostikrat sta se z očetom sporekli zaradi Turkov in večkrat sem poslušal to sporekanje, pa se mi je zdelo, da imata obadva prav. Bil sem podoben slovenskemu volilcu, ki ploska vladi in opoziciji. Jaz nisem ploskal ne dedu ne atu, o Turkih sem pa dosti razmišljal in sem se zanimal za turško deželo. Ni dolgo tega, ko sem se dobil z Liipetovim Pepetom, našim svetovnim potepuhom. Obredel je že pol sveta, tudi na Turškem je bil in ni videl tam nobenega kosmatinca, nobenega krvoloka m divjaka, ampak same civilizirane, to se pravi, obrite ljudi, s klobuki pokrite. Pa sem si mislil, če ni vse tisto o Turkih samo lepa pravljica za odrasle otroke. Ker sem se naučil nekaj malega abecede, zdaj čitam časopise samo zaradi TurkoT. In tam berem, da so Turki prijatelji miru, da so takorekoč v fronti miru in res nikogar ne streljajo kakor oni iz fronte miru na zapadu, Čudno, prav res! Kosmati Turki so obriti, krvoločni Turki ne prelivajo krvi, divjaški Turki ne divjajo, ampak se šolajo in še sultana nimajo več, Pa se spoznaj v tej zmedi! Le nekaj je čudno. Družijo se z boljševiki! In za te vemo, da so prav taki, kakor so bili Turki v glavi mojega deda. Saj smo dosti brali, da jih je sama groza in lakota in kri in kuga. Zdaj pa beremo, da so za mir in res nima nihče z njimi vojske, kakor je nima s Turki. Pa se spoznaj! Turek ni 'več Turek in boljševik ni tisto, kar smo mislili, da je boljševik. Ampak skupaj držita, odkar so boljševiki pokukali na svet. In to je 'spet vrag! Moj papa se nič več ne spozna na to in bi mu bilo kar prav, če bi vsi s Turkom držali, če bi vsi za mir živeli in turško sabljo odložili. Tudi jaz sem za to! PO RECEPTU »No, ali ste spali ob odprtem oknu, kakor sem vam svetoval?« »Sem, gospod doktor.« »Pa ste se iznebili nahodla?« »Ne, samo .najboljše obleke,, denarnice in zlate ure.« Prispela ie velika izbira jesenskega in zimskega blaga za damske in moške plašče, obleke, kostume, huberluse, oficirske, financiiske in železničarske uniforme. Krojaške potrebščine. Velika odprodaja ostankov. Kakor vedno dobite po najnižjih cenah in v najboljši kvaliteti samo v »Češkem magazinu" Maribor, Ulica 10. oktobra (Zraven glavne policije). Nemška letalka Elly Beinhom, ki jc morala s svojim letalom zasilno pristati na tezenskem letališču, se je sicer zelo pohvalno izrazila o gostoljubnosti Maribora, le obsežnost velike Jugoslavije ji ni bila všeč. Kajti je lansko leto absolvirala rekorden let iz Berlina v Bangkok, ne da bi ji bilo potrebno taiko hitro spustiti se na zemljo. In še nekaj je pripomnila o indi-skretnosti naših novinarjev, ki so v vseh časopisih objavljali njenih 32 let... PROFESORSKA — Vaš dežnik sem našel, gospod profesor. Bil je v uradu za najdene stvari. — Čudno, pa nisem bil nič tam. Šentflorjanska kultura Nevtralnost v svetovni politiki ni preprečila, da se ne bi vojskovali na kulturnem bojišču za — mrliče. Cankar tako zmeraj stoji v križnem ognju naših kulturnikov, zdaj so zagrmele strojnice -za pesnika Gregorčiča in politika Tumo. Iz »Dejanj« je živi dr. Brecelj torpediral mrtvega Tumo, odgovoril mu je Kermauner iz »Sodobnosti« z veliko kanonado, ki je še ne bo konec tja do božiča. Potem je pa itak praznik miru in sprave. V Ljubljani so se spuntali, da bi Veliko puntariio igrali, zato so jo pa vzeli na program v Sarajevu, Nišu, Novem Sadu, Skoplju in celo v Banjaluki. Blagor Kreftu, da Dolina šentflorjanska ne teče od vzhoda pa do zahoda. Drama ljubljanska igra igre. Novitet, namreč slovenskih, ni v repertoarju. Morebiti jih je kaj v predalih? Bog ve! Vendar je nekaj novega v gledališki — kritiki. Pri »Slovencu® je zamenjal France Vodnik Koblarja, pri »Jutru« pa Borko Mrzela. Torej vendarle nismo brez — novitet! Nismo pa tudi brez Razodetja. Gol Ivan je vprašal človeka, od kod in kam. In v knjigi mu je sam, odgovoril, da telo razpada, duša pa ne gre na oni svet, temveč spi in se končno splazi v drugo telo z dobrim in slabim. Odkril je človekov življenjski žleb, do zdaj smo poznali davčne in druge žlebe. Napredujemo! Ivo Brnčič piše liriko in tudi kritizira liriko. Namreč tisto, ki je sam ne napiše. Nameril se je v Kranj, da bi lasal gimnazijce in hodil v vas k Prešernu. A glej, šmenta, zaradi slabe ceste se je premislil in se je obrnil na ministra za zgradbe, naj v inte-resu njegove lirike te popravi. Fant bo še naprej pisal liriko ali jo vsaj kritiziral. Bog mu daj sreče! ZNA ŠELE KADITI... ‘ * A 0 n 1 PUtPOVfcDftNO.j »Hej, vi, ka] ne vidite, da je tukaj prepovedano kaditi?« »Oh, nikar se no ne jezite, gospod policaj, veste, pobeek še ne zna brati.« IZ SLOVENSKIH GORIC Ob treh zjutraj se je vrnil Miha pijan domov. Pri vratih ga je čakala žena in pričela kričati: »Tako se brigaš za svojo ženo, nesnaga! Vso noč popivaš in se zabavaš, jaz uboga reva pa trpim in stradam doma.« »Kako pa veš, da sem se zabaval?« »Kako ne bi vedela, ko imaš pa vse polno bunk in brazgotin po glavi!« JE ALI NI... »Je milostljiva doma?« »Ne!« »Toda videl sem jo pri oknu.« »Da, tudi ona vas je videla.« .totmsi. Ne čitajte , Jotega lista" tako, temveč tako! — za delavce namreč — včasi le po 3 dni!... — Praznik živali je tudi bil. Na predvečer so bile zato gostilne zelo dobro obiskane. Napovedana proce sija pa je ob tei priliki odpadla. Ali ni bilo na razpolago dovolj živali? . — Krožijo govorice, da bodo Nem ce iz Jugoslavije preselili v Nemčijo Marsikdo bo zdaj čez noč spet slo venske matere sin in za preselitev vseh mariborskih Nemcev bosta menda dobra kar dva taksijčka .. . — Kdor ljubi križanke, rebuse in druge zagonetke, pa naj prebere o-znanila mariborske Glasbene matice o njeni denarni tomboli. Mogoče je pa prav v tej nerazumljivosti privlačnost? — Cirkus Wertheim je izgubil dve artistki, ki sta mu ušli. Za njima je sedai velika gonja. Morda bi kazalo za njima izdati tiralico in bomo v Mariboru prišli v lokalih vsaj enkrat do kakega dobrega programa ... — Emile Zola je bil zares vsestransko odličen film. To bi bili ljudje morali vedeti vpoprej, kakor hitro so vedeli, da ni nemški film ,.. — Volitve v senat bodo. Pri čemer je treba naglašati, da terminus »sen-at« ne pride od sen-ilosti! — V prosti naturi se gibati, je v mariborski okolici vedno bolj tvegano. Če te napadejo, zakrulijo kako pesem v takem jeziku, da moraš protestirati, nakar te nabodejo na pipec ali kuhinjski nož. Zlasti v Radvanju! V tej zvezi je bil zadniič neki hrvaški brivec (kateri brivec ni Hrvat?) zelo duhovit. Rekel je: »Neka ne ide v Radvanje, ko rad van je!« In je res tako! — Od prvega oktobra dalje poklicni mesarji ob nedeljah počivajo. Zato pa mesarijo ob nedeljah nepoklicni mesarji. Izdelke dobavljajo v bolnišnico . .. Ekspozitura oficirske zadruge in splošno krojaštvo_ VOJSK MARIBOR Slovenska ul. 28 Ko bi Bog hotel, da bi se ljudje naveličali življenja, bi jih napravil nesmrtne. > Strnjena demokratska fronta, ki naj bi nadstrankarsko privedla Slovence na pot resnične demokracije. Na levo? »Večernik«. 8. okt. 1939. Doktor Igor spet napisal je recept za naše čase, naj gospoda v zadnji uri z resno mislijo gre vase. Gospodarju imenitno mora se zato goditi, da so hlapci ob pogledu na njegov trebušček siti. A povejmo po resnici: doktor Igor ni trebušen in za veter, ki zdaj piha, advokat naš ni naglušen. pa uvodnike. Vojna vihra je oboje odnesla. Pa ne mislite, da je »Večernik« vojni list. Nikakor ne, kajti g. Ribnikar je za mir celo na tistem polju, kjer je doslej še vsak mirovni poskus propadel in kjer se bije večen boi, namreč med slovenskimi političnimi strankami. Že lani na Jurjevo je dal v svet oklic za mir med politiki, ki ga pa niso uslišali, Izbral si je napačnega svetnika: Sveti Jurij je bil vendar vojščak in kakor vemo, je z mečem pokončal samega zmaja KRONIKA Po njegovem naj gospodo reši stiske narod mili in zaveda se: vodniki so za njega vse storili. S kakšno žrtvijo gospoda naj zaupanje si kupi, to vodilo modrijanu se iz članka ne izlupi. Važna je samo parola: z doktorjem zdaj vsi na levo! To se pravi, naj po starem se zgara gospod za revo! TUDI V MARIBORU so padale granate. Vsaj ena je imela svoj učinek v uredništvu »Večemi-ka«. V mirnih časih smo brali na prvi strani kolono zanimivosti, na drugi Jesen je postala neznansko hladna. Menda radi tega. ker je Rusija toliko bližja Jugoslaviji in sibirski tokovi hlade vroče butice ... — Vojna je postala celo za Mariborčane nezanimiva. Zanjo se zanimajo edino še verižniki »in spe«. Toda te verižnike bo treba dejati v verige in potem bo z vojno — mir! — Grozdni teden mariborski je trajal 4 dni. Maribor sploh ne ve, da traja vsak teden točno — 7 dni: mariborski teden traja včasi 8, včasi 10 dni, tedni ipo tovarnah pa obsegajo „ZU-HABEN-BEJ“ Velečislani »Toti list«, Tukaj. Podpisani Janez Megla, kronski upokojenec in vdovec brez otrok, Vam javljam naslednjo zgodbo, ki sem jo sam lastnoročno doživel. Včeraj sem se vračal od šnopsla-nju, ki sem ga opravil s svojim najboljšim prijateljem Jurijem Kolovrat-nikom, ki je invalid na Teznu. Dobil sem 75 para in sem dobre volje stopal po blatu in brozgi naših lepili cest v moj rojstni kraj in pristojno občino Maribor. Sredi neke jame na Tržaški cesti je stal mlad moški in mi mahal. Ker tudi jaz ne znam plavati, mu nisem mogel iti na pomoč. Moški pa se je z velikimi skoki sam rešil pod moj dežnik, pri čemer je njegova modra montersku obleka postala rjava. Vprašal me je: »Prosim, gospod, ge je v Murpro-ki tisti Turek, keri mašin-olje odav-le?« »Takega ni v Mariboru,« sem odločno popravil njegovo zmotno mnenje, kajti svoj ljubi rojstni kraj poznam od svojega rojstva dalje in vem, da so bili Turki tu samo v zgodovini. »Pa je nekši Turek til. Napisa sen si jegovo ime.« Mož je potegnil iz žepa umazan košček papirja in bral: »Zu-haben-bej.« — Ja glili tak je: »Zu-haben- bej.« Zamišljeno je ponovil: »Zu-haben-bej.« »Kje pa ste dobili to ime? Mogoče niste prav prepisali?« Mladenič je zamahnil z roko: »Tari, na tisti žuti tabli, saj je ne daleč. Hote z menoj, ka te vidli, da sen se ne zmeša. Najprvo piše srbsko: »Dobiva se kod«, teko ražmim od Soldatov, ka je srbsko — potli pa »Zu-haben-bej.« Obrnila sva se in skakala preko luž na razoranem terenu, ki nosi ponosno ime cesta. Voda v čevljih je naraščala in z njo moja radovednost. Kdo bi mogel biti ta zagonetni Turek v Mariboru, ki ga kot starorojen in — upokojen Mariborčan ne poznam. Prideva do oglasne table, gledam, gledam in se čudim. V srcu se mi obujajo spomini na rajnega in pre-svitlega cesarja Franca Jožefa in na njegove dvojezične napise in razumel sem, kaj in kdo je »Zu-haben-bej.« Ob robu slovenskega Maribora stoji mili srbsko-nemški napis: D. GOFLJA: DOBIVA SE KOD : ZU HABENBEt' r. j _ A -s, 6 V album (V pomanjkanju prijateljev - neprijateljem!) Če si odkrit in poštenjak, kur pojdi koj v puščavo! Tam, kjer ni razen pesku nič, ohraniš živo glavo! Če revež pa obsojen si sredi ljudi živeti, nikar resnice ne povej, če ndčeš še umreti! Ker kolikor besedic boš odkritih spregovoril, prav toliko — sovražnikov si koj boš natovoril. In če drhal ne opravi nič, ker ji pač manjka mozga, poseže brž po gnojnici, ž njo vsega te obrozga. Pa se zgodi, da besni svet, ni{, mozgu že ubogi, oj čudež! — nima niti kdaj nič — gnojnice v zalogi!! Tedaj iztegne pač — pesti in prav krepko zamahne, na kar po zmagi častni tej globoko se oddahne. Tak je bilo, tako še bo, tako pač mora biti, ker brez barab se poštenjak, nima za kaj boriti!.., Pri teh subjektih to samo začudenja je vredno, da dano jim razrešiti uganko ni naslednjo: * Nič namreč ne razumejo, zakaj ta svet smrdeč je. Kaj bi ne bil, ko v glavah gnoj jim, v srcu smrad dušeč je!... Tivolski ptiči v Ljubljani so imeli protestni shod. Sklenili so, da pošljejo gospej Kasandri, ki se tako vneto zavzema za pravilen naslov njihovega doma, še kopico pritožb, da jih uvidevna gospa objavi nato v dnevnem časopisju. Sklenili so pa prav na tihem, da sprejmejo v svojo družbo tudi vsaj eno raco, ki bo nosila vso odgovornost za race, ki bodo iz tega nastale. Pred poroko vsaka obljubi, da bo poslušala. Po poroki pa se izkaže, da je mislila — radio! Največ sreče ima krava. — Ona najde največ štiriperesnih deteljic. DAME IN GOSPODJE ! Hanzic Rado, Maribor kroja«! - Aleksandrova cesta 24 Izdeluje v najmodernejši izpeljavi moške obleke, moške in ženske plašče ter damske kostume. l!llllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllll!llllllll{||l!llllllllllllllllllll!lll||||||||||||||||||||||||||||||lllllll!IIIIIIIIIHII!lllllllllllllllllll!!l!llllllllllll Karo+čevlji Maribor Gosposka ulica Stev. 13 Bogata izbira Zmerne cene IlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllO V baltskih državah: »Ti stara, poglej no v časopise in povej mi, v kateri državi smo že danes.« Od nove poezije Leto 1939/40. IV. Sol. naloga. Odanobelil: Danilo Goilja. Poezija je nekaj jako besniškega in jo proizvajajo razni pohemi in drugi reveži. Zato je po Navadi jako revna in nič ne stane. Zato imamo tudi na Razpolago tako bogato izbiro, ker kar nič ne stane, tega je zmeraj dosti. Tako imamo slovenci več tipof Poezije. Imamo sodobniško, katoliško, socijalistično, krščanskosocijalistično, demokratično, predvojno, vojno, povojno, ekspresjonično in presjonično, moderno, futuristično, rejali-stično, materalistično, romantično, . novo-stvarniško, bedagoško, otroško, mladinsko Poezijo itd. Pod »itd.« pa je razumeti najmanj še milijon vrst Poezije, ker ima vsak slovenec svojo Vrsto. Tako imamo 1 poslednjem Veku slovenci ogromno Žetef Poezije, pa malo pesmi. To pride praf gotovo od tega volo ven, ker imamo toliko Pojetov, pa malo Besnikov. Pa ima slovensko Človeštvo tudi premnogo Korist od uživanja mokrocvetočih novih rožic Pojezije. Recimo postavim mojo ljubljeno Teto Rozalijo. Ona že od rojstva Trpi zavoljo Nespečnosti vun. Ona je enkrat lastnoročno celo romala v belo mesto POHUJŠANJE Komarjev Peter dolgo ni razumel nauka o pohujšanju, ki mora priti, a gorje tistemu, po katerem pride pohujšanje, kajti bolje bi bilo, da bi se mu mlinski kamen obesil na vrat in ga potopil v globino morja. Ko je odrasel šoli, se je oziral za dekleti in se zagledal v brhko Pretnarjevo I-ojzko. Toliko časa je šavil okoli nje, da se mu je začela debeliti in morala sta v zakonski jarem. Lojzka se je debelila še potem in jo je bilo zmeraj več. Pa sitnarila je zmeraj bolj in kadar med njima ni bilo kaj prav, mu je zmeraj zasolila, da jo je on zapeljal in po-hujšal, da je sam vsega kriv. Včasi je bilo Petru, kakor da je v samem peklu, a pohujšanja je bil res kriv. Moralo je priti, a gorje njemu, kajti po njem je prišlo in zdaj mu je visela na vratu žena in včasi se mu je zdelo, da je težja kakor mlinski kamen. Ker Beli grad in je tam poslušala govore politi-kof, — pa še ni mogla priti f okrilje blagodejnega Spanja. Pa sem ji ono nespečno Noč pomolil pod nos zbirko najmodernejše Pojezije, in glej Čudo prečudno: naša Teta rozalija je takoj zaspala in se ni več hotela prebuditi in smo f Srcih gojili strah, da je postala trnulčica. Šele, ko smo spet zagledali njen obraz in ker vemo, da čaka že 40 let zaman na kakšnega Kraljeviča, smo se zavedli, da ni trnulčica in da se bo v doglednem času prebudila . Pa tudi druge Učinkovitosti vsebuje uporabljanje nove Pojezije. Moj ljubljeni Stric porabi vsak mesec polovico svojega s spanjem v uradu težko prisluženega Penzijena samo za francjožefovo Grenčico in za planinka Čaj. Vendar je neusmiljeno zaprt, bolj ko tisti, ki uživajo Dosmrtno Robijo. Pa je zadnjič preštudiral globoko neko novo mladinsko pesem. Polagoma se mu je zaprtje anuliralo, nakar je prišla poslednja kitica: »Jurček odpre vrečico, v njej je našel srečico, čudodelni ta zavojček vrnil mu je koj pokojček,« Nato je moj ljubljeni Stric takoj moral steči na Stranišče in je odslej vedno jako odprt. Sedaj čita samo Pojezijo raznih učitelje! in drugih bedakogof ter raznih mla- je pa Peter v gorenjskih hribih doma in je morje predaleč, nima te sreče, da bi nauk o pohujšanju do kraja izpolnil in se s svojim mlinskim kamnom potopil na morsko glo- bino. Kako si brihtni Janezek predstavlja Kneginjo Dolgoruko. dinskih Stričkol in ne rabi več Iranca jožela in planinka Čaja in Penzijon lahko uporabi za Gostilne in druge kulturne Ustanove. Tudi humoristična Pojezija jako uspešno cvete. Ta je jako koristipolna zlasti zato, da ima »Toti list« po zimi s čim kuriti. — Jako ganljivo vidi tudi moderna Pojezija vun. Ta je pa zdaj f modi, kakor svojčas z tinto pošpricane Bele nogavice, ali pa f zadnjem Rasdobju tiste Politične opaske po mariborskih Sekretih, ali pa tiste Kahle nad ženskimi frizurami, ki jim pravijo Tirolarski klobuki. V moderno Pojezijo se radi Mode volo vun štulijo zadnjo Rasdobje sami Fra. karji. Pri njih se točno vidi, da beseda še dolgo ni Konj. Tako pišejo nekateri strašansko pesjemistično o fabrikah in lakoti, pa niso nikoli videli nobene Fabrike od znotraj, požro pa na dan 3 kg kruha, 2 kg mesa, 5 koletof, 10 parof hrenofk, 3 litre vina, na koncu pa f baru z anemiranimi puncami še šimpanizirajo. Ob petih Zjutraj se majejo jako moderno pijani, oziroma nafdahneni dlomof in pretakajo britke Solze, ko srečavajo delafce, ki se podajajo na Trda delo. Drugi zbet pesmi kujejo o Bresposel-nosti in kupu otrok, pa imajo poleg svojega Profesjona narrnajn še tri druge Službe, otrok pa, vsaj zakonitih, nobenih ... Tako vidimo en strašno zanimivi Para- Jubilej na Pobreški cesti Požrešni bog Mars Preteklo petdeset je let, odkar že hodijo sedet in se za grehe pokorit za debel in zamrežen zid. Je petnajst let že od tega, (Klkar je za upravnika bil Vrabl tjakaj je poslan, z dosmrtno ječo kaznovan. SLABO PRIPOROČILO Kakor doma! Koren si hoče1 kupiti avto. Lep!, udoben, moderen avto. »Vzemite tegale,« mu svetuje prodajalec. »V njem sc boste počutili kakor doma.« »Kakor doma?« vpraša Koren in pogleda od strani svojo ženo. »Ne, rajši mi pokažite kaj drugega.« Marke žre, dolarje, franke, a od sebe da le — tanke. ^OBNOVA* F. NOVAK dobavlja: kompletne stanovanjske opreme, tapetniške izdelke, posteljnino, preproge, linolej, zavese, železno pohištvo in otroške vozičke, najceneje k M A R I B O R, Jurčičeva ulica 6 in Glavni trg 1 - Telefon interurban 29-05 doks. Vsa naša Pojezija je zadnje čase sira-šno Humoristična, in vendar je strašno težko dobiti kje kako humoristično Pesem. Je pač pofsod doba Rasula. Otroški besniki so bolj otročji Besniki, naši liriki so bolj de-lirik',, sploh je Povojna Pojezlija [večinoma zelo Povojna. Imenuje se namreč zaradi tega volo vun »povojna«, ker je tako pokakana kakor so pač fsi človeki f — povojih . .. Zdaj ko so hrvati dobili Aftomonijo, bomo tudi slovenci postali bolj samostojni. To pomeni tudi za našo Pojezijo velikanski napredek. Kajti zdaj bo dobil fsak slovenski Narod svojo Aftonomijo in svojo kulturo in ž njo tudi svojo Pojezijo. Tako bomo imeli štajersko, ikranjsko, primorsko, koroško in prekmursko Pojezijo. Eventujalno bi pot^m priključili kot Protektorat še Vestfalsko, belgijsko in amerikansko slovensko Pojezijo. O, lepši vek zdaj Pojeziji pride! In vse kaže, da bomo postali še bolj aftomonički, da ne bo imel samo fsak svojo Pojezijo in pojetič-no Revijo: celje in tako dalje. Tako bo kmalu pri nas več Revij, kakor bralce!, ker bodo sigurno še kakšno ustanovili na po-lulah per celji in eno za Literarni klumb f žabji Vasi. Sploh bi predlagal za Pojezijo še strožjo Aftomonijo. Fsaik slovenec naj ustanovi svojo lastno Revijo s naslovom »Aftomo-nist«. Sam naj jo spiše, oziroma zbžsni, salti naj jo stiska, sam naj jo cenzurira in na koncu naj se še toliko žrtvuje in naj jo tudi sam bere. Saj bo šlo, ker lastno B!ato nikoli toliko ne smrdi, ko tuje. — Živjo Pojezija! PREMETENEC Janezek sreča Tončka in ga zaprosi: »Tonček, daj, posodi mi pet dinarjev.« »Prav rad,,samo toliko časa počakaj, da se vrnem iz, Beograda.« »Kdaj boš pa šel v Beograd?« »Nikoli, anrpak kadar se vrnem od tam, ti gotovo posodim denar!« se odreže Tonček. CIRKUŠKA. Avgust: »Gospod ravnatelj, kaj mislite o meni?« Ravnatelj: »Mislim, da ste velik tepec, gospod Avgust!« Avgust: »Ja, sem tepec, gospod ravnatelj, a kaj ste potem vi?« Ravnatelj: »Jaz, jaz sem pa pameten človek.« Avgust: »Dobro! To se pravi, da stoji sedaj tu en tepec in en pameten človek. A kdo bi ostal tu, če bi pameten človek odšel odtod?« Ravnatelj: »Tepec.« Avgust: »No, potem pa zbogom, gospod ravnatelj!« VESTNOST Vestna strežnica: »Gospod Bun-kež, hitro se zbudite. Ura je deset in Vi morate ob tem času vzeti uspavalni prašek.« ZAKAJ GA NE NAŠEŠKA Učitelj: »No, Franček, ali te je oče včeraj kaj našeškal, ker si bil tako poreden?« Franček: »Ne, gospod učitelj, očka je rekel, da njega samega bolj boli, kadar me natepe, kot pa mene.« Učitelj: »Že vidim, da je tvoj oče preveč mehkega srca.« Franček: »Tisto ne, gospod učitelj, ampak revmatizem ima v rokah, revmatizem.« TEORIJA: — Janezek, sem slišal, da si zopet lagal. To ni lepo! Le resnico moramo vedno govoriti, pa četudi bi nam ne bila povšeči. IN PRAKSA: — Janezek, poglej kdo zvoni. In če le krojač, mu reci, da me ni doma. Izpod Karavank GORJANCEV NACE se jezi, da je »Toti list« spremenil njegov osebni avtomobil, s katerim hodi k mamicam po testo in jim potem dovaža pečene hlebe in štruce, v navadno tovorno škaljo, kakor da je kruh opeka ali gramoz. Kruh je dobrota, za katero molimo v očena-šu vsak dan, zato je prav, da ga prevaža Nace v lepem avtu. Le patentira naj svoj izum. »Toti list« si umije roke, če se ga bo poslužila konkurenca. Da ne bo česa kriv, je prvo podobo Nacetovega izuma malo skazil z drugo bo pa Naceta potolažil. KURJA SMRT v Kurji vasi je vznemirila vso desno obalo Save. Z leve obale je prišel debel mož in se zavzel za nesrečno kuro, ki so jo pobili neusmiljeni otroci. M.ož jim je pobral vse frače, kakor za stavo je dirkal od hiše do hiše, od otroka do otroka. Kura je bila tuje pasme. Mož se je njej v spomin tako spehal in otrokom in staršem je tako žugal, da ga bodo že zato ubogali. V Kurji vasi bo od sedaj naprej vladala glede kur nevtralnost, to se pravi, pobje bodo dali kuram mir, petelini se bodo pa po starem tepli zanje. V ZNAMENJU SOŽALJA nad kurjo smrtjo je sonce ustavilo svojo svetlobo za prebivalce v Kurji vasi. Dolgčas pa tam ni, kaiti v Kurji vasi je arena, kakor so jo nekoč imeli v Rimu, Še odletuje žoga v gol in mimo njega, a »Toti list« ne sme pozabiti v svoii kroniki, da smo imeli pred kratkim dva velika; športna praznika. Na enem so Bat'ovi čevljarji brusili podplate po jeseniških tleh in naši martinarji so vlekli za vrv. Kar dobro so potegnili. A koga? Svoje sodelavce! Pa čez plot so mnogi skakali pri belem dnevu! Vse v znargenju rimskega gesla »Kruha in iger!«, SREDI VOJNE PSIHOZE smo pozabili na triletni jubilej, odkar vlada sožitje med našimi tovarniškimi očeti in ljubljenci upokojenega Vodje. Od tedaj bdč na nami angeli varuhi s Kovačevega vrta, takrat smo spoznali dobra srca naših najvišjih, ki skrbe za naš blagor po vseh svojih močeh. Z nami vred so klečali seveda samo pol ure, mi pa klečimo še zdaj, a ne bomo vekomaj. MALA OGLASA Kdor je spravil nagačeno domačo žival, izobešeno lani v decembru pred kolodvorom v strašilo opozicije, naj se brez skrbi oglasi s pismom na poštno ležeče »Časi se obračajo«. Čaka ga nagrada. Gospod, ki ve povedati, kje se nahaja steber, v katerega so med vojno zabijali žebljičke za avstrijsko zmago, naj se javi Društvu narodov v Ženevi pod geslom: »Čez sedem let vse prav pride«. D. N. bo izlecitiralo steber na svetovni dražbi. Kdor ga bo kupil, bo takoj zmagal in tako se bo svet rešil krvoprelitja po jeseniški zaslugi. v Soštanjski hudomušnež flFSrnvRnciin GOll »Ali veste, gospod poslanec, kakšna je razlika med nama?« ??? »Jaz bi 11. decembra 1938 moral volit, pa nisem hotel; vi bi pa 12. novembra 1939 hoteli voliti, pa ne boste mogli. Iz Kranja DOHTAR JOŽE Bil nekoč je naš študent, črno brado nosil je, je napisal pesmi1 cent, zdaj mu lirika ne gre. S pravdami je ves zavzet, za pravico se daje, zanj politika je svet, ne pa mile pesmice. IZ SPOMINSKE KNJIGE UŽALJENEGA GOSPODA Ne misli, da nihče ne ve, da rad se preleviš, po vetru pač prepričanje si svoje spremeniš. P. s.: Prepis dovoljen vsem, ki so enakega prepričanja. FRANCOSKA VLADA bo naročila več vagonov pendrekov pri naši industriji gumija. Profit bo dvojen. Naša industrija bo spet bolj oživela in francoska demokracija bo bolj disciplinirana. Iz Škofje Loke MILA VIŽA Kaj z denarjem bi berači? Se bankirji niso zanj! V skrinjo brž denar potlači in podgane pošlji nanj. Iz Trbovelj EPIDEMIJA PARATIFUSA Ko se v jamah pridno gara, druge zunaj tifus para. Duše para od telesa, jih pošilja v nebesa črna jama dolgo let: Kar že tlači knap naš svet. Kinč nebeški ANDREJ V GLEDALIŠČU Seveda je bil to naš Andrej, vsem znan in povsod dobrodošel. Žejala ga je ljubljanska kultura, ki jo prodajajo v teatru. Kupil je karto za zadnjo vrsto in, ko je sedel na svoje mesto, mu je gospod; s kapo pripognil sedež in Andrej je bil kakor baron. Prevzela ga je muzika, še bolj so ga omamila gola bedra, ko je pa spet posvetila luč, je Andrej vstal in se ogledal na vse strani. Med tem se mu je sedež, ki je bil na vzmeteh, sam dvignil, a Andrej ni tega opazil. Ko je spet hotel sesti, je obsedel na tleh kakor je dolg in širok. Študentje na stojišču so se mu zarežali, Andrej jih je pa grdo pogledlal, pokazal je svoje bele zobe in najbližjemu gorko primazal okoli ušes. »Take špase pri nas v Gorjah takole plačamo!« Mislil je, da so mu izpodmakuili stol, pa je naredil v teatrul svoj teater. Še dandanes sc rad s tem pobaha. Iz Litije BOMBARDER NA MOSTU Zagrmelo je bum-bum, kakor da bog vojnih trum prišel ,3 gromom je nad nas, pa je bil te velik špas bombarderja živega, ki med nami je doma. Vse potegnil je možak, bil res dneva je junak, zdaj pa mora ričet jest, je postavi padel v pest, nam senzacij ne servira, le — s fižolom bdmbardira. DSmola Okoli mize v zimski noči družinica je zbrana vsa, po vrstnem redu tem sedijo tam: žena, mož in svakinja. Po običaju liter vina pred njimi v čašah smeje se, ker sicer kot pri vseh Slovencih, pogovor nič od rok ne gre. Mož silno je redkobeseden, ker zraven - žena pač sedi, mu tekel jezik bi ko raglja, če s svakinjo bil sam kje bi! Tako pa pijejo pač tiho, molče glasno trobentajo in vsi trije kar istočasno pregrešne misli predejo, Nad njimi zastarel lestenec kar vse premočno siplje luč. Mož kolne jo - sevč na tiho: »Tema je le do sreče ključ!« Tedaj se usmilijo nebesa: ugasne v sobi luč na mah, mož svakinji se brž približa, od sreče mu zastaja dah ... Objame jo. Nič se ne brani prelestna svakinja moža, Za vsak poljub na vroče ustne mu ona kar tri svoje da. Mož je preblažen, zašepeče ji na uho: »Kateri bik elektriko si je izmislil, ko je vse lepši - kratki stik!« Falska ele Popotnik, ki potuješ na Koroško stran, ozri se skozi okno, ko zakliče sprevodnik: Fala. Zagledal boš veliko elektrarno, zelo veliko elektrarno. Poglej pa tudi na falski kolodlvor, zagledal boš pravo pravcato petrolejko. Vidiš, popotnik, Fali pravimo Fala zato, ker na falskem kolodvoru še danes električna razsvetljava — fali. Tedaj se smola ta primeri: nenadno zažari spet luč. in rajske sreče sladki hipec na mah pri vragu je in fuč. Zdaj misli vsak, da smola bila seveda je sedaj pač v tem, da mož - izrabljajoč stik kratki je vklenil svakinjo v objem. A ni tako! Ker - ironija! bila je grozna smola to, da mož spoznal je zdaj pri luči da svojo je objel ženo! Začudeno mu pravi žena: »Tak me poljubil, tak objel me nisi ves ta čas nikoli, odkar si me za ženo vzel!« Mož zase pa tak vzdih izvije iz dna srca; »Kateri bik, mesto elektrike si neki izmislil je tak - kratek stik!« SMOLA »Hišo, auto, psa, skratka vse mi je pobrala povodenj, samo mojo staro mi je pustila. Pa mi povejte, če nimam smole!« HUDA OVIRA Zavarovalni agent je nagovarjal starega kmeta, da bi zavaroval posestvo. »Samo 40 dinarjev mesečno boste plačali in mi vam damo 200,000 din v primeru, da vam posestvo zgori,« »Ali drugih zahtev ni?« »Ne, samo to, da ne smete sami zažgati!« Pa reče kmet: »Saj sem si kar mislil, da bo kje kakšna ovira!« Stotine takSnlh paketov odpošlje dnevno v vse kraje v državi Robna k u * e Z • 9 * • b. Iliča 4 14 pri kateri lahko naročite vse kar rabite za Vas, za Vašo družino ali pa za Vaš dom s poSto ali Železnico. Ako blago ne bi odgovarjalo, ga zamenjamo ali vrnemo denar. Izberite vse kar potrebujete iz naših razkošnih katalogov, katere Vam na zahtevo pošljemo brezplačno. Narolajte tudi VI s poStoI Iz Kočevja (Poroča agencija »Gottscheer Republik«.) Nova palača. Pravijo, da bodo v našem »belem« mestu pričeli v kratkem graditi imenitno palačo. Sredstva bodo vzeli iz dolgov staroslav-ne mestne občine kočevske in dijaškega doma. Palača bo še višja od one v Sovjetski Rusiji. Imenovala se bo »hram dolgov«. Na vrhu bo velik kip: velika odprta usta, da bo ves svet z vsemi kanoni in tanki vred lahko zlezel vanja. Iz rudnika. V našem rudniku zopet »fajrajo«. »Prazniki« postajajo vsak dan pogostejši, zato so rudarji sklenili, da si bodo najeli posebnega duhovnika, ki jim bo bral maše. Na »praznik« mora vendar vsak pošten kristjan k maši! Ako se slačiš ali o-blačiš, kadar greš na kopanje, misli na „M * R A" pletenin« Maribor Koroška cesta 26 Ce si žejen ali lačen, če želiš sonca, zraka, zabave ali razvedrila misli na „Grll“(Oset) pod Urbanom A-DUR »Ti si se pa postaral Jože! Kako se ti pa prav za prav godi?« »A-dur.« »Kaj pa naj to bo?« »Trije križi, Miha: žena in dve hčeri!« SKROMNA DOTA Časopisi poročajo, da dobe v južno-srbskih vaseli dekleta takoj moža, če mu prineso za doto bicikelj. »Si slišala, Micka, kako so na Srbskem ženini skromni? Pri nas pa že vsak na avto gleda!« ZDRAVNIŠKI RECEPT Pišete nam, da trpite na prebavi, da vas zapira in bi se radi rešili te nadloge, a se vam to do zdaj ni posrečilo. Stvar je kaj preprosta: Sedite na kolo in se peljite parkrat po Koroški cesti, pa vas bo tako pretreslo, da se vam vse odpre. Ako stanujete na desnem bregu Drave, potem se poslužite Pobrežke ceste, a tudi na Tržaški lahko opravite svojo kuro. Ako nimate kolesa, sedite na lojtrski voz, samo konj ne sme biti počasen. Če vam naš recept ne bo pomagal, potem vam ne preostane nič drugega, kakor da napišete testament. GLAS IZ AMERIKE: »Rešimo civilizacijo in kulturo!« DOBER RAČUNAR Neka tvrdka je iskala dobrega blagajnika. Javilo se je veliko število prosilcev, med njimi tudi Jankovič. »Računate brezhibno?«, , je vprašal ravnatelj. »Brezhibno, gospod ravnatelj«, je pritrdil prosilec. »Dobro, toda opozarjam vas, da zahtevam ■ točnega in naglega računarja!« »Lahko se popolnoma zanesete name, gospod ravnatelj!« »No, dobro, in koliko zahtevate plače?« »800 dinarjev mesečno!« »Hm, pri nas boste dobivali plačo tedensko in sicer v začetku 250 dinarjev ua teden!« Prosilec nekaj trenutkov premišljuje — menda je računal — nato pa vzklikne: »Tega pa ne, gospod ravnatelj, za osemsto dinarjev! Za manj ne dc'am!« PROT1SREDST V O Sredstvo: »Od jutra do večera mi toži žena zaradi revmatizma.« »Pa ukrenite kaj!« »Saj sem. Kakor hitro pridem domov, si zamašim ušesa z vato!« VELIKA CAST »Moj ata, ki je čisto črn, bo na za-padni fronti v prvi vrsti, tvoj pa neeeee...« PREVEČ ZAHTEVA! H gospodarju je prišel podnajemnik |S tretjega nadstropja in potožil: »Čujte vi, to je grozno! Mesec dni mi že dežuje v stanovanje! Kako dolgo bo še to trajalo?!« Gospodar je s stoičnim mirom odgovoril: »Tega vam ne morem povedati; kaj sem jaz mar kak vremenski prerok?« PODKUPLJENEC »Jaz vam ziopet in zopet svetujem, da se morate ogibati vina, ne smete kaditi, v kavarno...« »Dovolj, gospod zdravnik, že vidim, da ste govorili z mojo ženo.« GA SKORAJ RAZUME Srb (Slovenci!, ki se muči že pol ure, da bi čim lepše »po srbski« govoril) : »Evo, brate, slovenački baš nije tako teško. Ja te skoro sasvim razumijem.« RAZLIKA Neki slikar je gosposkim kmetskim voditeljem ponujal svoje slike in jih je že skoraj pregovoril za nakup, pa so se zadnji hip premislili. Malce ga je potrlo, potem se mu je pa spet razvedril obraz in je vprašal: »Ali veste, gospodje, v čem sta si kmet in kmečki voditelj enaka in v čem različna?« Ker so gospodje zaman ugibali, je slikar sam pojasnil: »Obadva imata vile, to je enakost. Razlika je pa v tem, da imajo kmetje gnojne vile, kmečki voditelji pa zidane.« Manufakturno blago se dobi pol zastonj v Trpinovem tekstilnem bazaru! Oglejte si izložbe 1 Učitelj: »Kaj dela tvoj oče, Pepček?« Učenec: »Zrcala!« Učitelj: »Dobro, in mati?« Učenec: »Mama se pa v njih ves dan ogleduje!« UlltSlffl tlSlM d. d. Maribor, Sodna 20 Telefon 20-92 # Vam tiska vse, kar potrebujete. Postreže dobro, hitro in poceni PORTRETNA - POKRAJINSKA IN INDUSTRIJSKA FOTOGRAFIJA Foto-atelje MARI BOR, Gregorčičeva ulica štev. 20 LEICA POSNETKI NA FILMSKI TRAK PORTRETI — SLIKE ZA LEGITIMACIJE POVEČAVE — AMATERSKA DELA I.T.D. r PRAKTIČNA KNJIGA. Mister Brown je stoipil na palubo prekooceanskega parnika, sedel v fotelj, potegnil iz žepa knjigo in pričel čitati. Njegov prijatelj ga je vprašal: »Kaj pa čitate tako zanimivega?« »Veste, to je zelo interesantna knjiga' posebno v sedaniih časih.« »Kako to?« Ali vsebuje kakšne nasvete za slučaj napada podmornic?« »Seveda. Na primer, če požene nenadoma kakšna podmornica parnik v zrak in se znajdete nenadoma v vodi. je treba samo pogledati, kaj piše na stani 75. in rešeni boste.« Telefon 22-07 IVAN KRAVOS MARIBOR, Aleksandrova cesta 13 POSTE RESTANTE »Prosim, gospodična, ali ni tu pismo z označbo — glav, glav, glav?« »Ne, gosipod!« »Hm! To je pa čudno. Saj mi je Majda rekla, da mi bo sigurno pisala pod označbo »Triglav«!« NAJHUJŠA ZVERINA V kotu neke gostilne sedi družba lovcev. Razgovarjajo sc o nevarnostih džungle. Pa reče gospod Jarc: »Pravim Vam, gospodje, da v džungli živi neka zver, ki se je boji celo tiger!« Vsa družba tulita. Pa reče nekdo: »To mora biti samo — tigrinja!« IZ KAZNILNICE V kaznilnico so pripeljali fanta iz vasi, v kateri je bil doma tudi kaznilniški paznik. Ko je nanesla prilika, je paznik vprašal fanta, kaj ga je privedlo v kaznilnico, zakaj je krenil na slabo pot. »Ali si ti mar na boljši?«, se je zavzel kaznjenec. »Mislim, da bom jaz prej zunaj, kakor boš ti.« Soseda Ivo in Janko se slabo razumeta, pa bi se rada poravnala. Ivo: »Pridi k meni, da se pogovoriva.« Janko: »Ne, pridi Ti k meni.« Ivo: »Pa zakaj bi hodil jaz k Tebi?« Janko: »No dobro, pa se dobiva v gostilni pri Janezu.« In sta se dogovorila. SPOZNALI STA SE \ — Oprostite, prosim, ali je gospod Janez doma? Jazi sem1 namreč njegova sestra. — Me zelo veseli, jazi sem namreč njegova — mama! PRI ZDRAVNIKU »Nič mesa, nič masti, nič piva, nič žganja, nič nikotina, nič čaja, gospod Frtačnik!« zapoveduje zdravnik strogo. Z zaskrbljenim obrazom ga paci-jent posluša in vpraša končno: »Povejte mi. gospod doktor, ali lahko imam vsaj božično drevo?« MED PRIJATELJI Miha in Jule sta si bila dobra prijatelja, a sta živela že delj časa narazen. Miha v Ljubljani in Jule v Mariboru. Jule je zašel v stiske, zgubil je službo in je pisal prijatelju, naj mu skuša preskrbeti tako službo, kjer bo imel malo dela in dosti plače, čez nekaj tednov je prejel tale odgovor: »Dragi Jule, težko je dobiti službo, kakršno želiš. Dosti je takih mest, kjer je veliko dela in je mala plača, vendar se mi je posrečilo uloviti službo, kjer bo narobe. Službo obdržim — zase! Te pozdravlja Tvoj prijatelj Miha.« PROSLAVA Stara gospodična Marica je tožila prijatelju svojega prejšnjega ženina; »Ne vem kaj bi napravila. Odkar sem Konrada odklonila, se vsak dan napije do nezavesti. Ali mu ne bi m,ogli nekako dopovedati, da nisem vedela, kako hudo ga bo užalostilo!« Dobri prijatelj je zamahnil z roko in rekel: »On je že takšen. Če začne on nekaj proslavljati, nikoli ne ve, kdaj mora prenehati!« GIBANJE Gospod Koren je bil bolan. Šel je k doktorju in ta mu je priporočal mnogo gibanja. V nedeljo popoldne je šel doktor na sprehod. Na obrežju reke je zagledal Korena s trnkom v roki: »Ali Vam nisem rekel, da se morate mnogo gibali. To sedenje Vam škoduje!« Pa reče Koren: »Jojmene, gospod' doktorl Jaz se že dovolj gibljem. Le počakajte, da pride orožnik!« HITRA POMOČ Ves razburjen priteče neki gospod v kupe: »Gospodje, prosim, pojdite takoj z menoj. Nekaj groznega! Moja žena hoče skočiti skozi okno. Brzovlak dirja s stokilometrsko brzino, a jaz sem pa v kupeju z njo sam, brez moči! Prosim vas, gospodje, pomagajte mi.« Po prvem razburjenju se nekdo oglasi: »Na kak način bi vam lahko pomagali?« »Z vašo pomočjo«, je rekel mož, »bi se mi posrečilo odpreti okno!« Žena: »Kam se ti danes spet tako mudi?« Mož: »Pametna žena nikdar ne vpraša moža, kam gre!« Žena: »Pameten mož ne gre nikamor brez žene.« Mož: »Haha! Pameten mož sploh ni oženjen!« MODERNA MLADINA »Ata, poglej, ta gospod pa filma.« Rešiteiz- gospodične Mary Na Bledu se je to odigralo. Janoš in Pa-ly sta gosta. Janoš je naiven mladenič, večno zaljubljen in večno nesrečen. Paly je njegov prijatelj, ki mladega zaletela večno svari pred njegovimi polomijami, a je tudi vedno zastonj. Jamoš se ne meni za prijateljeva svarila, večno je zapleten v nove dogodivščine, ki se jim ljudje potem smehljajo. Na primer: Gospa Bosiljka ga na promenadi pomotoma pogleda, ker škili: Janoš takoj steče za njo. Atakira, ji prestreza sprehode, zavija oči, grozi s samomorom, silno resno jemlje svojo ljubezen — gospa Bosiljka pa škili in je njen pogled padel nanj le pomotoma! Ali: Gospodična Savnikova omeni v razgovoru, da jako ljubi nageljne. Janoš to sliši in pridrvi pet minut pozneje z ogromnim šopkom nageljnov, petdeset jih je najmanj, in gospodična Savnikova se mu nič hudega sluteča nasmehne in reče: »Hvala!« Nič drugega! Janoš steče takoj ipo drug, še večji šopek. Gospodična Savnikova je v zadregi. Ne ve mu kaj povedati, pa ji uide z jezika: »Teliček!« Janoš je presrčen. Obmetava gospodično s šopki, prisega večno ljubezen. Gospodična Savnikova se mu smeje, ljudje se krohotajo. Nič! Janoš blazni. Zapravil bo vso očetovo svinjerejo in vse mline in vse žito samo na Bledu. Za nageljne gospodične Savnikove. Ko ji je stvar že odvratna, mu ne dč več: »Teliček!«, temveč »Tele!« Zaman! Ljubezen se še poveča, kot »tele» iz »telička«. In ko mu zabrusi gospodična, stopnjujoč po gorenjem regle-mentu, v obraz še »kravo«, »vola« in na koncu »bika«, je Janoševa ljubezen na višku in se konča samo zato, ker gospodična Savnikova s prvim brzovlakom odpotuje neznano kam . . . Danes ga je izučila gospodična Mary. Ni še znano, če ga je ozdravila za trajno. Janoš se je bil zagledal v Mary pred tremi urami. Prisegel ji je že trikrat večno zvestobo, brzojavil je že domov očetu, da je končno našel, kar je že od rojstva pogrešal, kopijo besedila brzojava pa je shranil, da jo pokaže Mary za verodostojnost svoje ljubezni , . . Ljudje se smejejo spet resno! Mary ga povabi na čoln. Čez dve uri, da ga čaka pred svojo vilo, vmes pa, da mora še nekaj nabaviti. Čez dve uri čaka Janoš. Rdeč je v obrazu kot purman, srce mu bije, oči mu lezejo iz votlin, da so videti ko polžje. Mary pride. Blazno ljubka je. Mornariško bluzo nosi, roke so gole, hlačke kratke. Vstopita v čoln. Janoš zagrabi vesla. Zaveslata v sredino jezera. Mary se naslaja ob Janoševi vnemi in rdečici obraza. »Zaveslava tja za grmovje?« pobara Janoš. »Zakaj za grmovje?« odvrne Mary, dasi ve zakaj. »Ker tam naju nihče ne vidi«, važno razloži Janoš. In nadaljuje: »Ali bi bilo lepo!« Vpraša Mary nalašč: »Kaj lepo?« Nato Janoš: »Oh, — v dvoje!« Izpusti vesla in seže z roko Mary okoli pasu. Mary zakriči: »Nesramnež, raje grem v smrt! Z bogom za zmerom!« In skoči v jezero. Potaplja se, grgra, zavije oči, se spet potopi, da je videti iznad vodne gladine le dvoje rok. Janoš je bled ko zid. Skoči za njo. Rešuje samomorilko. Težke očitke si dela pri tem. Zdaj jo drži v rokah, težka je, izmuzne se mu spet. Le nekaj sekund še in prepozno bo, ioči ima že vse steklene . . . On je kriv njene smrti! V duhiu se že vidi na vislicah, grozotno mu truplo binglja v vetru . . . Joj, ljubi bog, kaj Janoša zapuščaš? Spet jo drži v rokah, zdaj je ne izpusti več, ali pa se sam utopi. Privleče Mary na suho. Ona ima oči zaprte, Ne diha več, srce je zastalo. Pol ure se muči z umetnim dihanjem. Znoj mu curlja v potokih s čela, vmes moli, preklinja in se joče. Nič — zdi se, da je mrtva. Tedaj — Janoš si že hoče sam vzeti življenje — se Mary osvesti. Janoš se oddahne, Mary pa privleče iz mornariške bluze cigaretno dozo in mu jo pokloni. Na njej je vgravirano: »Svojemu plemenitemu rešitelju Janošu. 1. avgusta 1939!« To je današnji dan! Janoš se zgrabi za glavo, Mary jo medtem odkuri , . , Ko pride Janoš domov, najde očetov telegram: »Našel si, kar že od rojstva pogrešaš. Veseli me, da si našel pameti« ZAKONEC Žena: »Zapomni si enkrat za vselej, da sta v meni prav za prav dve ženi.« Mož: »Prosim te, ali bi mi ne mogla predstaviti ono drugo!« Maribor je dobil trgovino, ki je mestu v okras! — Poleg krasne zunanje opreme pa nudi trgovina >L A M A< MARIBOR, Jurčičeva ulica popolno zalogo vseh, v oblačilno stroko spadajočih predmetov: konfekcijo od najboljše do preproste vrste, volneno perilo, potrebščine za šivilje, krojače itd. — Prav posebno opozarjamo, da ima tvrdka bogato zalogo ročnih del in volno vse kvalitete. Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Cvetlična ul. 12. — Tiskala »Ljudska tiskarna* v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru. '