' — Kakoršno posojilo, tako povračilo (Basen). Zajec in lisica sta se nekega dne šetala sknpaj. Zdajci ngledata deklico s košarieo v roci. V košarici ao bili gorki pečeni kruhki, ki ao prav prijetno dišali. rAli ti kaj dini?** vpraša lisica zajca. nNa, in kako prijetno", odgo-Turi zajec, ra teknilo bi še bolje.4 — ^To lehko poakušaš", reče zrita lisica, nbogaj me iii napravi se hromega •, dekiiea uiisMS, da te lehko ujame, odložila tode pletenico ua stran, a jaz jo v tem hipu zgrahim in zbežim 9 pečeaimi knibki. Potlej pridi ta. menoj in delJa sije bova." Zajec stori. kakor mu je liilo rečeno. Lipica s košarico doin^T prišedši, začela je kmh deliti mej svojo dru-žino z besedanii: „L0 za staro mater, to za mene, to za ujuo.^ — Zdaj pride tuili zajec in zahteva polovico knibkov. A lisica mu ne da nič, siueje se mn iii ga zapodi pri Tratih. Mionlo je gorko poletje in hnda zima je nastala. Zopet se sre&ta zajcc in lisica. Prvi še aij pozabU IiaKje prerare ia jedva je čakal, da bi se maS-čeval. Lisica zdihuje in mu toži, koliko gladii ima terprti t tej hudej ziini. nNu", reSe jej zajee. ntemu sb lehko poiuore; ribc so prav dobra in tečna jed!'' — „0 ko bi jih le imela, vzdihne liaica." — nNie laže nego li to! Pojdi tja na rihnjak, vtakni rep v vodo, in kmalu se ti ribo vjamejo." Lisica verjame zajcu, gre na ribnjak iu stori po njegovem nasvetu. Sedela je dolgo ca ribnjaku in čakala, da bi se prijelo ribe njeaega repa, a zaman, nobena riba sc< je ne prime. Naposled se razjezi in skleue iti t vas po mastttega peteliiia. Ali 0 joj! aa nobeno stran se ne more ganiti, ker rep se jej je primrznil na ribnjak, in vse poskušnje, da bi si ga oprostila, ne pomagajo niiS. V teni žaloatnem stanji jo obiSfie zajec z debelim cepeem. nNu, strina lisica, ali vam so ribe v slast?" — Lisica ga zaiiičljivo pogleda iu molči. Zdaj Tzdigne zajec cepec ter maba od vseh strani po ubogej iiaici, rekoC: nna, to imaS za staro matcr, to zasc, to za njno!a — liaici je bilo to preveč in žalostno je poginila na ribojakii. D.M.