URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 28 Ljubljana, petek 24. avgusta 1984 _____________ Cena 50 dinarjev ______________ Leto XLI 1383. Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78, 33-1608/ 80 in 16-1023/84) ter v skladu z družbenim dogovorom 6 načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29-1468/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 16. seji dne 16. avgusta 1984 sprejel SKLEP o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije I Organizacije združenega dela vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva iz sredstev, ki se po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78, 33-1608/80 in 16-1023/84) vodijo na posebnih računih pri organizacijah združenega dela, 20°/» obračunanega prispevka solidarnosti iz osebnih dohodkov v letu 1982. II Sredstva pod točko I vplačajo organizacije združenega dela do 7. septembra 1984. III Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 402-04/82-1/31 Ljubljana, dne 16. avgusta 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Boris Frlec 1. r. 1384. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo), drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnih dohodkov, stopenj prispevkov iz osebnih dohodkov in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih inte- resnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za II. polletje 1984 (Uradni list SRS, št. 18/84, 19/84, 21/84, 23/84, 24/84, 26/84) I. V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina: — v stolpcu It) stopnja O.M nadomesti s stopnjo 0,50, — v stolpcu 15 stopnja 1,05 nadomesti s stopnjo 0,96, — v stolpcu 18 stopnja 10,68 nadomesti s stopnjo 10.59, — v stolpcu 19 stopnja 14,95 nadomesti s stopnjo 14,71, — v stolpcu 20 stopnja 10,33 nadomesti s stopnjo 10.24. 2. Pri zaporedni številki 2 občina Brežice: — v stolpcu 16 stopnja 0,82 nadomesti s stopnjo 1,47, — v stolpcu 19 stopnja 15,28 nadomesti s stopnjo 15,93. 3. Pri'zaporedni številki 11 občina Idrija: — v stolpcu 10 stopnja 0,83 nadomesti s stopnjo 0,22, — v stolpcu 15 stopnja 0,90 nadomesti s stopnjo 1,51, — v stolpcu 18 stopnja 11,49 nadomesti s stopnjo 12,10, — v stolpcu 19 stopnja 14,90 nadomesti s stopnjo 14,29, — v. stolpcu 20 stopnja 10,99 nadomesti s stopnjo 11.60. 4. Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica: — v stolpcu 16 stopnja 0,78 nadomesti s stopnjo 0,53, — v stolpcu 19 stopnja 14,79 nadomesti s stopnjo 14,54, 5. Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica: — v stolpcu 9 stopnja 1,05 nadomesti s stopnjo I, 30, . — v stolpcu 11 stopnja 5,10 nadomesti s stopnjo 5.24, — v stolpcu 13 stopnja 0,53 nadomesti s stopnjo 0,58, — v stolpcu 14 stopnja 0,45 nadomesti s stopnjo 0,47, — v stolpcu 15 stopnja 1,03 nadomesti s stopnjo 1,22, — v stolpcu 18 stopnja 10;56 nadomesti s stopnje II, 21, — v stolpcu 20 stopnja 10,21 nadomesti s stopnjo 10,86. 6. Pri zaporedni številki 49 občine Stovenske Konjice: — v stolpcu 10 stopnja 0,98 nadomesti s stopnjo 1,41, — v stolpcu 11 stopnja 5,84 nadomesti s stopnjo 7,00, — v stolpcu 13 stopnja 0,32 nadomesti s stopnjo 0,35, — v stolpcu 14 stopnja 0,31 nadomesti s stopnjo 0,37, — v stolpcu 15 stopnja 0,87 nadomesti s stopnjo 1,08, — V stolpcu 18 stopnja 10,92 nadomesti s stopnjo 12,38, — v stolpcu 19 stopnja 14,70 nadomesti s stopnjo 15,13, — v stolpcu 20 stopnja 10,57 nadomesti s Stopnjo 12,03. II. V tabeli pod A a), b) in c) »Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 1 občina Ajdovščina: — v stolpcu 3 stopnja 10,81 nadomesti s stopnjo 10,94, — v stolpcu 6 stopnja 12,39 nadomesti s stopnjo 12,72. 2. Pri zaporedni številki 2 občina Brežice: — v stolpcu 3 stopnja 11,20 nadomesti s stopnjo 11,43, — v stolpcu 6 stopnja 13,01 nadomesti s stopnjo 13,24. 3. Pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica: — v stolpcu 3 stopnja 9,80 nadomesti s stopnjo 10,05, — v stolpcu 6 stopnja 11,53 nadomesti s stopnjo 11,78, 4. Pri zaporedni številki 45 občina Sevnica: — v stolpcu 3 stopnja 10,82 nadomesti s stopnjo 12,70, — v stolpcu 4 stopnja 0,26 nadomesti s stopnjo 0,37, — v stolpcu 6 stopnja 12,58 nadomesti s stopnjo 14,57. 5. Pri zaporedni številki 49 občina Slovenske Konjice: — v stolpcu 3 stopnja 9,85 nadomesti s stopnjo 12,55, — v stolpcu 4 stopnja 0.23 nadomesti s stopnjo 0.26, — v stolpcu 6 stopnja 11,38 nadomesti s stopnjo 14,31. 6. Pri zaporedni številki 53 občina Tolmin: — v stolpcu 3 stopnja 9.42 nadomesti s stopnjo 10,45, —■ v stolpcu 6 stopnja 11,14 nadomesti s stopnjo 12,17. III. V tabeli pod B c) »Stopnje prispevkov Iz dohodka« se: 1. Pri zaporedni številki 38 občina Piran: — v stolpcu 5 stopnja 0,02 črta, — v stolpcu 6 stopnja 0,52 nadomesti s stopnjo 0,50. IV. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. gt. 420-16/83 Ljubljana, dne 17. avgusta 1984. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 1385. Na podlagi 32. člena družbenega dogovora o skup-nili osnovah za povračila stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Uradni list SRS, št. 14/82 in 25/83) objavljata Zavod SR Slovenije za statistiko in Republiška skupnost za cene ZNESEK povprečnih stroškov za drugo trimesečje leta 1984 1. Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnico din — povračila stroškov za prehrano iz 17. ili 18. člena družbenega dogovora znašajo: — cela dnevnica nad 12 ur 1.060 — polovična dnevnica od 8 do 12 ur 550 — znižana dnevnica od 6 do 8 ur 398 2. Povprečni stroški za prenočišče din — v hotelu B kategorije (iz 20. člena družbenega dogovora) znašajo 764 3. Stroški za ločeno življenje din — stroški za stanovanje (iz 24. člena družbenega dogovora) znašajo 6 870 — stroški za prehrano (iz 25. člena družbenega dogovora) znašajo 9.540 4. Kilometrina (iz 21. člena družbenega dogovora) pavšalni znesek za prevoženi kilometer z avtomobi- lom srednjega razreda znaša — za 15.000 km letno po 16.60 din/km — za 20.000 km letno po 15.10 din/km — za 25.000 km letno po 14,00 din/km Ljubljana, dne 24. junija 1984. Zavod SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r. Republiška skupnost za cene Jože Strle 1. r. 1386. Na podlagi 1. in 4. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 20/84) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji SKLEP o ugotovitvi odstotka rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 ter odstotka rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1. oktobra 1983 do 30. junija 1984 v primerjavi z obdobjem od 1. oktobra 1982 do 30. junija 1983 I Odstotek rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od L januarja do 30. junija 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 -znaša 49.1. II Odstotek rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1. oktobra 1983 do 30. junija 1984 v primerjavi z obdobjem od 1. oktobra 1982 do 30. junija 1983 znaša 46,0. III Odstotek rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije iz I. točke tega sklepa je izračunan na podlagi podatkov periodičnih obračunov za pi'vo polletje leta 1984 in 1983 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, razvrščenih po enotni klasifikaciji dejavnosti v področja 01 do 14; odstotek rasti iz II. točke tega sklepa pa je izračunan na podlagi podatkov zaključnih računov za leti 1983 in 1982, periodičnih obračunov za devet mesecev leta 1983 in 1982 ter periodičnih obračunov za prvo polletje leta 1.984 in 1983 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, razvrščenih po enotni klasifikaciji dejavnosti v področja 01 do 14. Za izračun so vzeti podatki o čistih osebnih dohodkih iz obrazca »Posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha« oznake mehanografske obdelave 147. IV Ta sklep se prične uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 42-1/84-II Ljubljana, dne 20. avgusta 1984. . Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji mag. Franc Knafelc 1. r. 1387. Na podlagi 2. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 70/83) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji , SKLEP o ugotovitvi stopenj rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 I Stopnja rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 znaša 60,7 %>. II Stopnja rasti dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji je izračunana na podlagi podatkov periodičnih obračunov za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1984 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva (področja enotne klasifikacije dejavnosti od 01 do 11, razen panoge 1101 — Bančništvo ter podskupin 110201 — Zavarovanje, 110612 — Raziskovalno-razvojne storitve v družbenih dejavnostih in 110904 — Odvetniške in druge storitve). Za izračun je vzet podatek o ustvarjenem dohodku iz obrazca »Poslovni rezultat med letom — bilanca uspeha« oznake mehanografske obdelave 047. 6t. 49-5/84-II Ljubljana, dne 20. avgusta 1984. Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji mag. Franc Knafelc 1. r. OBMOČNA SIS ZA PTT PROMET KRANJ 1388. Skupščina območne SIS za PTT promet Kranj je na 6. zasedanju dne 25. 4. 1984 na predlog Republiške SIS PTT prometa Slovenije in Službe družbenega knjigovodstva SRS sprejela SKLEP za odpis sredstev združenih po samoupravnih sporazumih o financiranju razvoja ptt dejavnosti za obdobji 1976—1980 in 1981—1985 po osnovi 20 I * * * * 6/f od opravljenega telefonskega in telegrafskega impulza 1. Združevale! sredstev združenih na podlagi SaS o združevanju sredstev za realizacijo srednjeročnega plana razvoja ptt dejavnosti SIS za ptt promet Kranj, se v skladu z zakonom odpovedo pravici do povrnitve združenih sredstev, oziroma, da prenesejo pripadajoči vir sredstev na organizacije združenega dela, investitorje razvoja ptt prometa. Združevale! naj o tem obvestijo Območno SIS za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4. 2. Združevale! sredstev združenih na podlagi SaS o temeljih plana razvoja ptt prometa Območne SIS za ptt promet Kranj za obdobje 1981—1985 se odpovedo pravice do povrnitve sredstev, ker ugotavljamo, da ne bo mogoče zagotoviti vračljjvosti sredstev združenih za financiranje programa razvoja ptt prometa v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985. O tem naj obvestijo Območno SIS za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Območne SIS za ptt promet Kranj Janez Frelih, gradb. inž. 1. r. 1389. OBMOČNA VODNA SKUPNOST GORENJSKE Na podlagi sklepa Skupščine SRS z dne 20. 6. 1984 o znižanju obveznosti gospodarstva za leto 1984 je Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske na 10. redni seji. dne 28. junija 1984 sprejela naslednji SKLEP Sredstva OVS Gorenjske se v letu 1984 znižajo tako, da temeljne organizacije združenega dela plačajo le 90 °/o celotne obveznosti iz naslova splošnega vodnega prispevka. Predsednik skupščine OVS Gorenjske Tone Božič, dipl. inž. 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI CELJE 1390. Izvršni svet Skupščine občine Celje je po prvem odstavku 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) na seji dne 8. avgusta 1984 sprejel ODREDBO o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veteri-narsko-sanitarne preglede v občini Celje 1 S to odredbo se določijo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter za veterinarskosanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 2 Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 230 dinarjev. 3 Za veterinarskosanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju, se plačuje naslednja pristojbina: din 1. za kamionske in vagonske pošiljke 540 2. za kosovne pošiljke, za vsako začeto uro pregleda ' • 540 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinar-skosanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja, ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil plačati zamudnino v višini 540 din za vsako začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi potne stroške izvajalca. 4 Za veterinarskosanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina: « 1. Za veterinarskosanitarne preglede klavnih živali in mesa: din — za odraslo govedo in kopitarje, od kom. 232 — za teleta, od komada 104 — za prašiče, od komada 142 — za pujske do 50 kg, od komada 104 — za drobnico, od komada 104 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema tudi pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov v procesu proizvodnje in pregled pri razkladanju ter nakladanju mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravljajo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačujejo poleg pristojbine še potni stroški in zamudnina. 2. Za veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v mlečne izdelke, od.litra obdelanega ali v mlečne izdelke predelanega mleka 0,040 din. 3. Za veterinarskosanitarne preglede: — v ribogojnicah, sejmišču, dogonskih mestih, tržnici in skladiščih živil živalskega izvora; — divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih obratih; — pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih in obrtniških predelovalnicah mesa; — pri proizvodnji in predelavi jajc. se pristojbina plača za vsako začeto uro pregleda 540 din. Poleg pristojbine iz prejšnjega odstavka se plačujejo tudi prevozni stroški izvajalca. 5 Pristojbina za veterinarskosanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Celje. Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15 °/o od sporazumno določenega letnega pavšala, v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. 6 Za veterinarskosanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega Organa za veterinarsko-sanitarni pregled, se plača pristojbina in zamudnina, povečana za 50 %>. 7 . , Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK, št. 50700-003-3182 najmanj enkrat mesečno. Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača pri vložitvi zahtevka za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja in odvede na poseben račun za zdravstvenio varstvo živali proračuna občine št. 50700-655-219 pri SDK. Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se lahko akontira pristojbina za en mesec v naprej, na podlagi obračuna pristojbin za pretekli mesec oziroma pavšala. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Celje in izvajalcem ter uporabnikom veterinarskosa-nitarnih pregledov. 8 Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati odredba o pristojbinah za veterinarskosanitarne preglede v občini Celje (Uradni list SRS, št. 17/83). 9 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, gt. 32 B-2/84-9 Celje, dne 8. avgusta 1984. _ Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipL inž. 1. r. CERKNICA 1391. Na podlagi 35. člena zakoha o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78 in 18/80) in 138. člena statuta občine Cerknica je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1984 sprejela ODLOK o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1983 II. Sredstva rezerv — prihodki za leto 1983 v — odhodki za leto 1983 — presežek prihodkov III. Sredstva posebne partije — prihodki za leto 1983 — odhodki za leto 1983 — presežek prihodkov 3,697.273,66 3,697.273,65 7,710.062,15 4,897.983,25 2,812.078,90 3. člen Presežek prihodkov nad odhodki proračuna se razporedi: 1. za dejavnost ljudske obrambe 969.000,00 2. za dejavnost upravnih organov občine Cerknica 600.000,00 3. za prenos v proračun za leto 1984 385.097,10 Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada proračuna v znesku 3,697.273,65 din se prenese kot prihodek rezervnega sklada proračuna v letu 1984. Presežek prihodkov nad odhodki posebne partije proračuna v znesku 2,812.078,90 din se prenese kot prihodek posebne partije proračuna v letu 1984. 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1983, katerega sestavni del so tudi zaključni računi sredstev rezerv in zaključni račun sredstev posebne partije proračuna. 2. člen Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 1983 so znašali: din I. Proračun — prihodki za leto 1983 68,710.703,05 — odhodki za leto 1983 66,756.605,95 — presežki prihodkov 1.954.097,10 4. člen Pregled doseženih prihodkov in razpored prihodkov proračuna občine Cerknica za leto 1983 je sestavni del tega odloka. 5. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-2/83-9 Cerknica, dne 19. julija 1984. Predsednik ' Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna Skupščine občine Cerknica za leto 1983 v 000 din Klasif. oblika Besedilo • Znesek Glavni namen Besedilo Znesek i. Davki na dohodek in davki iz OD 21.460 01 Dejavnost organov DPS 43.577 n. Prometni davki, davki na premoženje 02 Dejavnost ljudske obrambe 3.900 in na dohodek od premoženja 19.984 03 Dejavnost DPO 4.082 m. Takse 2.904 , 04 Negospodarske investicije 5.729 VI. Prihodki , upravnih organov in drugi 08 Socialno skrbstvo . * 5.179 prihodki 3.044 09 Zdravstveno varstvo 347 VII. Odstopljeni prihodki 11.590 10 Komupalna dejavnost 1.736 Splošna dopolnilna sredstva republike 9.729 11 Dejavnost KS 805 Dopolnilna sredstva republike za bla- 13 Odstopljeni prihodki 715 govne rezerve 2.575 18 Krediti, vezana in izločena sredstva 678 Blagovne rezerve 2.575 Presežek razporejen po ZR 1.954 71.286 71.286 1392. Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82) in 204. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 136. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji družbenopolitičnega zbo- ra dne 17. julija 1984 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1984 sprejela ODLOK o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami, morajo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani na območju občine Cerknica graditi zaklonišča. Za zaklonilnike in druge zaščitne objekte, ki se gradijo ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni po načrtu za zaklanjanje prebivalstva, se ne uporabljajo določila tega odloka. 2. člen Zaklonišče je zaprt prostor, ki mora po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, obliki in opremi izpolnjevati pogoje, ki so določeni s predpisanimi tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev. Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti, so kleti in drugi prostori v obstoječih objektih, komunalni in naravni objekti, ter naravni zaklonilniki, ki se preuredijo, oziroma gradijo po posebnem odloku občinske skupščine ob neposredni nevarnosti in v vojni. 3. člen Zaklonišča se gradijo praviloma kot dvonamenski objekti za zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki in možnostjo uporabe objektov v miru za namene in pod pogoji, ki jih določajo zakonski predpisi in ta odlok. 4. člen Glede na stopnjo odpornosti se zaklonišča delijo na dopolnilna, osnovna 'in ojačena zaklonišča. V dopolnilna zaklonišča se prilagodijo v skladu s tehničnimi normativi tudi obstoječi objekti in prostori. 5. člen Po namenu delimo zaklonišča na javna zaklonišča in zaklonišča za delovne in druge organizacije ter zaklonišča za stanovanjske soseske. Javna zaklonišča so namenjena' za zaklanjanje delovnih ljudi in občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih v bližini' zaklonišč. Hišna zaklonišča so namenjena za zaklanjanje stanovalcev določene hiše. Zaklonišča delovnih in drugih organizacij so namenjena zd zaščito delavcev teh organizacij. Zaklonišča za stanovanjske soseske so namenjena za zaščito delovnih ljudi in občanov določene stanovanjske soseske. Zaklonišča se gradijo predvsem v miru. 6. člen Za javna zaklonišča se uporabljajo tudi primerni komunalni in drugi objekti pod površino tal, Id se prilagodijo za ta namen. Zaklonišča so lahko tudi v drugih primernih objektih, če tako določa načrt gradnje zaklonišč za posamezna območja občine. 7. člen Občina, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne izdelati načrte zaklanjanja za zaščito delovnih ljudi in občanov ter materialnih in drugih dobrin. II. GRADNJA ZAKLONIŠČ 8. člen Zaklonišča se gradijo na območjih in v objektih, v skladu s tem odlokom, ter programom gradnje zaklonišča, ki je sestavni del tega odloka in aktov o urejanju prostora. Program gradnje zaklonišč v občini se izdela na podlagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaklanjanje prebivalstva in materialnih dobrin. Oceno ogroženosti območja občine v vojni določa svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na podlagi stališč in usmeritev Predsedstva SR Slovenije. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na tej podlagi, določi območja in naselja, kjer je obvezna gradnja zaklonišč ter stopnjo odpornosti. 1 Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdelavi vseh aktov o urejanju prostora in gradbenotehnične dokumentacije na območju občine upoštevati območja, naselja in objekte, v katerih se obvezno gradijo zaklonišča ter'druge pogoje zaklanjanja prebivalstva in drugih dobrin. 9. člen Območja, naselja in objekti, kjer je obvezna graditev zaklonišč ter stopnje odpornosti zaklonišč so prikazana na karti v merilu 1 : 25.000, ki je sestavni del tega odloka. Priloga iz prvega odstavka tega člena se. hrani skupno s programom gradnje zaklonišč pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo ter pri zavodu za urejanje prostora občine Cerknica. 10. člen Investitorji so dolžni na .območjih, v naseljih in objektih, ki so določeni v 9. in 11. členu tega odloka, pri graditvi in adaptacijah stanovanjskih, poslovnih in industrijskih stavb, ko gre za spremembo namembnosti objekta in novo pridobljeno uporabno površino, za kar je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja, s svojimi sredstvi graditi zaklonišča v objektu ali njegovi neposredni bližini v skladu s predpisanimi tehničnimi normativi. Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo pomožni, improvizirani in odprti objekti, v katerih se ne bodo zadrževali ljudje. 11. člen Zaklonišča se obvezno gradijo v šolah, vzgojno-varstvenih zavodih in zdravstvenih organizacijah,- domovih za ostarele in večjih organizacijah združenega dela tudi izven območij in naselij 'Obvezne graditve zaklonišč, določenih v prilogi iz 9. člena tega odloka. Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine lahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka določi, da se zaklonišče ne gradi, če so zagotovljeni naravni in drugi pogoji za zaščito občanov ali delavcev v takšnih objektih ali če je ogroženost objekta majhna. 12. člen Investitorji lahko gradijo skupna zaklonišča le, če v ta namen združujejo sredstva in če je to v skladu s tehničnimi normativi ter z akti o urejanju prostora. 13. člen V stanovanjskih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditelji, se gradijo zaklonišča dopolnilne zaščite do zmogljivosti 7 zakloniščnih mest v skladu s tehničnimi normativi za graditev zaklonišč. 14. člen Investitor je lahko oproščen graditve zaklonišča, če so v stavbi ali neposredni bližini zadostne zaklo-niščne zmogljivosti ali -če graditev zaklonišča ni možna zaradi geoloških, hidroloških ali konstrukcijskih pogojev. V teh primerih je investitor dolžan plačati prispevek za zaklonišče. Odločbo o oprostitvi graditve zaklonišča in o plačilu prispevka po tem členu Izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 15. člen Upravne zadeve v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem zaklonišč ter drugih objektov v ta namen opravlja občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 16. člen Občinski upravni organ pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja lahko izda tako dovoljenje le s poprejšnjim soglasjem občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo. III. DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ 17. člen Pri gradnji novih stanovanjskih objektov se število zakloniščnih mest ugotovi tako, da se na 50 m2 razvite površine računa eno zakloniščno mesto. Pri gradnji družinskih stanovanjskih objektov je potrebno zagotoviti zakloniščni prostor za načrtovano število članov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe. 18. člen Temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije, so dolžne zgraditi zaklonišča za svoje delavce'ter obiskovalce in sicer: — temeljne in druge organizacije združenega dela, ki delajo v dveh ali več izmenah za 2/3 zaposlenih v največji delovni izmeni in za vse obiskovalce; — temeljne in druge organizacije združenega dela, ki delajo v eni izmeni za 2/3 zaposlenih; — v hotehh. samskih in drugih sorodnih domovih najmanj za 50% celotnega števila ležišč in za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni: — v zgradbah s trgovskimi lokali za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni in za kupce, 'računajoč pri tem dvakratno število vseh zaposlenih v naj večji delovni izmeni: — v zgradbah z gostinskimi lokali za 50% števila sedežev in za 3/3 zaposlenih v največji delovni izmeni; — v šolskih stavbah in vzgojnovarstvenih zavodih za 2/3 varovancev, učencev in za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni, — v zdravstvenih zavodih v skladu z vojno nalogo zavoda in v obsegu, ki omogoča opravljanje najnujnejše medicinske dejavnosti; — v domovih za starejše občane za 100% števila ležišč in za 2/3 zaposleirh v naj večji delovni izmeni: — na avtobusnih postajah za enourno poprečno število potnikov na postaji in za 2/3 zaposlenih v naj večji delovni izmeni; — v kulturno prosvetnih organizacijah, v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi v skladu z odločitvijo sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Cerknica. 19. člen Naj večja dopustna razdalja med zakloniščem in najbolj oddaljenim uporabnikom je 250 m s tem, da se navpična razdalja računa trojno. IV. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ 20. člen Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in ! upravljalni financirajo graditev, vzdrževanje ter opremljanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov S svojimi sredstvi. 21. člen Graditev, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč financira skupščina občine iz sredstev za javna zaklonišča. Sredstva za javna zaklonišča se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za javna zaklonišča in drugih virov. Sredstva za javna zaklonišča razporeja in o njih uporabi odloča svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. Sredstva iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo le za gradnjo, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč. 22. člen Investitorji, ki so oproščeni graditve zaklonišč na območju obvezne gradnje zaklonišč po 14. členu tega odloka morajo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja plačati prispevek za zaklonišča v višini 3% od skupne cene gradbenega dela stavbe. Za gradbeni del stavbe iz prvega odstavka tega člena se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami (električno, vodovodno, kanalizacijsko, ogrevalno ipd.) brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli stavbe. Skupna cena gradbenega dela stavbe se ugotavlja na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbene dokumentacije in ni starejša od enega leta. Tako ugotovljeni prispevek za. zaklonišča pri gradnji objekta, kjer je manjše število zaposlenih delavcev, ne sme presegati stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko gradil zaklonišče. Prispevek se v tem primeru obračuna po dnevni ceni zakloniščnega mesta v občini Cerknica in sicer za ugotovljeno število zakloniščnih mest. 23. člen Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3% skupne'letne stanarine oziroma najemnine Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbijo organizacije in skupnosti za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi prostori ter stanovanjskimi ali poslovnimi deli stavb. Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območju, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč in imetniki pravice uporabe teh stavb in prostorov ter dela stavb, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0.06% od osnove, ki jo tvori vrednost objekta ugotovljene v postopku za odmero davka od stavb. Zavezanci prispevka iz prvega odstavka tega člena plačujejo prispevek štirikrat letno do konca trimesečnega obračunskega obdobja. Za poslovne prostore in stavbe je šteti vse prostore in stavbe, kot je to določeno v zakonu o poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74). 24. člen Prispevek iz 22. in 23. člena se ne plačuje, če je v stavbi že zgrajeno zaklonišče ali če je bil pri njeni graditvi že plačan prispevek za zaklonišča, kot tudi ne, če je investitor že z lastnimi sredstvi zagotovil zadostne zakloniščne zmogljivosti. 25. člen Zavezanci prispevka iz drugega odstavka 23. člena tega odloka plačujejo letni prispevek za zaklonišča po predpisih, ki veljajo za plačilo davkov občanov. Odločbe o obveznosti plačila prispevka izda občinska uprava za družbene prihodke. Za pravilno obračunavanje prispevka iz prvega odstavka 22. člena skrbi Služba družbenega knjigovodstva. V. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ 26. člen Javna zaklonišča upravlja in vzdržuje skupščina občine oziroma organizacija, ki jo za ta namen pooblasti Skupščina občine Cerknica. Zaklonišča v organizacijah združenega dela upravljajo in vzdržujejo te organizacije. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah upravljajo in vzdržujejo lastniki imetniki pravice uporabe, oziroma upravljale! teh stavb. 27. člen Zaklonišča je treba redno vzdrževati v brezhibnem stanju. x ' Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov ter bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki uporablja stavbo. Navodila za vzdrževanje zaklonišč predpiše občinski upravni organ za ljudsko obrambo. VI. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU 28. člen Javna zaklonišča, zaklonišča temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter hišna zaklonišča se lahko v mirnem času uporabljajo v druge namene pod naslednjimi pogoji: — da se v njih ne opravijo adaptacije, Id bi vplivale na odpornost zaklonišča in spremembo osnovnega namena; — da se v njih ne skladiščijo vnetljive in strupene snovi ter razsuti materiali; — da jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah; — da se prostori za skladiščenje zakloniščne opreme in prostori z napravami ne uporabljajo v druge namene. 29. člen Pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravi j alec zaklonišča, ko dobi soglasje Upravnega organa za ljudsko obrambo. V primeru neposredne vojne nevarnosti ah razglasitvi vojnega stanja preneha veljati najemna pogodba. 30. člen Dohodki, 'dobljeni z oddajo zaklonišča v najem, se pri upravljalcih vodijo posebej in se uporabljajo le za vzdrževanje zaklonišča, nakup zakloniščne opreme ter za gradnjo novih zaklonišč. VII. NADZOR 31. člen Inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo, vzdrževanjem in uporabo zaklonišč izvajajo občinski upravni organi, določeni s splošnimi predpisi in občinski upravni organ za ljudsko obrambo. 32. člen Investitorji, ki so bili dolžni graditi zaklonišča po potrjeni investicijsko tehnični dokumentaciji, pa zaklonišč niso zgradili, morajo plačati prispevek za zaklonišča. Višina prispevka se določi po dnevni ceni zaklo-niščnega mesta v občini Cerknica. Rok za plačilo tako odmerjenega prispevka ne sme biti daljši od enega leta. VIII. KAZENSKE DOLOČBE 33. člen Za neizpolnjevanje dolžnosti in obveznosti, ki so predpisane s tem odlokom, se uporabljajo kazenske določbe zveznega in republiškega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Zasebni investitorji, ki so gradili zaklonišča, katera pa niso zgrajena po odobrenem projektu in tehničnih normativih za zaklonišča osnovne zaščite, lahko zaklonišča usposobijo v dopolnilna zaklonišča v skladu s tehničnimi normativi v roku enega leta. Kolikor gradbena inšpekcija in oddelek za ljudsko obrambo ugotovita, da zaklonišče osnovne zaščite ni mogoče prilagoditi za zaklonišče dopolnilne zaščite, je investitor dolžan plačati prispevek za zaklonišča po 32u členu tega odloka. 35. člen Vso temeljno in izvedbeno urbanistično dokumentacijo, kot tudi načrte za graditev zaklonišč, je potrebno uskladiti z določili tega odloka v enem letu po sprejetju. 36. člen Zakloniščni red in navodilo o vzdrževanju zaklonišč predpiše upravni organ za ljudsko obrambo v roku 3 mesecev po izdaji tega odloka. 37. člen Prispevek iz drugega odstavka 23. člena tega odloka se za temeljne organizacije združenega dela zmanjša za 15°/o, dokler veljajo ukrepi Izvršnega sveta in Skupščine SR Slovenije o razbremenitvi gospodarstva. 38. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč v občini Cerknica (Uradni list SRS, št. 15/77) ter odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 14/80 in št 2/80). 39. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 8-1/84-9 Cerknica, dne 19. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič L r. 1393. Na podlagi 136. in 162. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji družbenopolitičnega zbora dne 17. julija 1984 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1984 sprejela ODLOK o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles Skupščine občine Cerknica 1. člen Stalna delovna telesa Skupščine občine Cerknica določa 163. člen statuta občine Cerknica. S tem odlokom se določa njihova sestava, naloge in način dela. 2. člen Stalna delovna telesa imajo naslednje število članov: — svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika, tajnika in 10 članov; — svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima predsednika, tajnika in 19 članov; — komisija za kadrovsko politiko ima predsednika in 6 članov; — komisija za družbeni nadzor ima predsednika in 6 članov; — komisija .za vloge in pritožbe ima predsednika in 6 članov; — komisija za odnose z verskimi skupnostmi ima predsednika in 6 članov; — komisija za odlikovanja ima predsednika in 6 članov; — komisija za zadeve borcev in invalidov NOV ima predsednika in 6 članov; — komisija za samoupravno pravo in izvajanje zakona o združenem delu ima predsednika in 6 članov; — komisija za ugotavljanje izvora premoženja ima predsednika, namestnika predsednika, tajnika in 4 člane; — volilna komisija ima predsednika, namestnika predsednika, tajnika, namestnika tajnika, 3 člane in 3 namestnike članov; — odbor' za priznanja občine Cerknica ima predsednika in 6 članov. 3. člen Stalna delovna telesa občinske skupščine sestavljajo delegati zborov skupščine ter glede na vsebino dela posameznega delovnega telesa tudi predstavniki družbenopolitičnih in družbenih organizacij. Sestavo sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno sarhozaščito določa zakon. Predsednik sveta za iiplošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je predsednik skupščine občine. 4. člen Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravlja naloge, ki so določene s statutom občine in z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Strokovne in druge zadeve za svet ‘opravlja oddelek za ljudsko obrambo občine Cerknica. 5. člen Svet za preventivo in- vzgojo v cestnem prometu obravnava in proučuje varnost cestnega prometa, skrbi za preventivo in vzgojo vseh udeležencev v cestnem prometu, zlasti še otrok in mladine ter daje predloge pristojnim organom za izboljšanje razmerij na tem 'področju Zaradi specifičnosti pri sestavi sveta in načinu financiranja se za svet sprejme pravilnik v katerem se uredi način delegiranja delegatov in način financiranja. Pravilnik sprejme predstojnik upravnega organa za notranje zadeve. Strokovne in druge zadeve za svet opravlja oddelek za notranje zadeve občine Cerknica. 6. člen Komisija za kadrovsko politiko obravnava splošna vprašanja kadrovske politike, v občini ter analizira stanje in potrebe po vodilnih in strokovnih kadrih. Proučuje kadrovsko problematiko občinske skupščine in njenih organov, vodilnih. in strokovnih delavcev v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih v občini. Daje predloge za izvolitev in razrešitev članov organov skupščine, predlaga občinski skupščini izvolitev oziroma imenovanje delavcev, ki 'jih imenuje občinska skupščina, spremlja izvajanje družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini, sodeluje pri sprejemanju družbenega dogovora o osnovah m merilih za določanje, oseonih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem, sprejema sklep .o določitvi nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in funkcionarjem skupščine in izvršnega sveta. Opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po veljavnih predpisih. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja kadrovska služba izvršnega sveta. 7. člen Komisija za družbeni nadzor kot organ družbene kontrole nadzira način uporabe družbenih sredstev v organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in skupnostih ter predlaga občinski skupščini ukrepe za pravilno uporabo teh sredstev, proučuje delovanje služb, ki opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela organov uprave, organizacij združenega dela in drugih organizacij in občanov. Ugotavlja kršitve zakonskih predpisov in družbene discipline in predlaga pristojnim organom potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti ter posreduje priporočila občinski skupščini ali posameznem zboru. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Cerknica. 8. člen Komisija za prošnje in pritožbe obravnava vloge in predloge občanov in organizacij, ki jih občani', organizacije združenega dela in druge organizacije in skupnosti pošiljajo občinski skupščini, preverja njihovo utemeljenost in daje predloge, kako naj se posamezna zadeva reši, oblikuje in predlaga ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bi opravili ugotovljene nepravilnosti v delu organov občinske skupščine v organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in skupnostih; sodeluje pri obravnavanju pojavov in problematiki dela občinskih organov in organizacij. Komisija lahko pri obravnavi posamezne problematike zasliši stranke oziroma predstavnika organa ali organizacije v katere delovno področje spada zadeva, lahko pa tudi zahteva na vpogled spise. Da bi odpravila ugotovljene nepravilnosti, ali da bi ugodila predlogu ali prošnji lahko komisija samostojno daje priporočila. Organi in organizacije so dolžni dajati komisiji na njeno zahtevo podatke in pojasnila Komisija je dolžna obvestiti prosilca ali pritožnika o ukrepih, ki jih je storila v zvezi z njegovo zahtevo. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja oddelek za občo upravo in proračun občine Cerknica. 9. člen Komisija za odnose z verskimi skupnostmi obravnava in proučuje vprašanja, ki zadevajo verske skupnosti in sodijo v pristojnost skupščine ter daje skupščini ustrezne predloge. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat Skupščine občine Cerknica. 10. člen Komisija za odlikovanja obravnava vprašanja v zvezi s podelitvijo odlikovanj, ki se podeljujejo delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela, skupnostim, društvom in drugim organom. Pri svojem delu komisija neposredno sodeluje z občinsko komisijo za kadrovsko politiko in odborom za priznanja občine Cerknica. Strokovne in druge zadeve opravlja kadrovska služba izvršnega sveta. 11. člen Komisija za zadeve borcev in Invalidov NOV spremlja in obravnava problematiko borcev in invalidov NOV ter njihovih družin, rešuje njihove zahteve ali jih predlaga v reševanje pristojnim organom za izboljšanje njihovih materialnih in drugih socialnih razmer. Komisija izvaja določila družbenega dogovora o priznavalninah udeležencev NOV v SR Sloveniji na območju občine Cerknica. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja oddelek za občo upravo in proračun občine Cerknica. 12. člen Komisija za samoupravno pravo in izvajanje zakona o združenem delu spremlja in analizira izvajanje zakona o združenem delu v organizacijah in skupnostih, spremlja samoupravno prakso in opozarja na izkušnje za njeno izboljšanje, daje soglasje k statutom organizacij in skupnosti, daje pobude družbenemu pravobranilcu samoupravljanja za uskladitev samoupravnih splošnih aktov z zakonom o združenem delu v sredinah, kjer ugotovi neusklajenost samo- upravnih aktov, opravlja druge naloge, ki ji jih poveri občinska skupščina. - Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja pravm svetovalec oddelka za občo upravo in proračun občine Cerknica. 13. člen Komisija za ugotavljanje izvora premoženja ima poleg vodenja posebnih postopkov za ugotavljanje izvora premoženja še nalogo, da spremlja in opozarja samoupravne in druge organe na pojave neupravičenega pridobivanja premoženja in trošenje sredstev, ki ne izvirajo iz dela in so v nasprotju s socialističnimi moralnimi načeli. Strokovne in druge zadeve opravlja davčna uprava občine Cerknica. 14. člen Volilna komisija opravlja naloge opredeljene z zakonom o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Izvaja naloge po zakonu o referendumu v občini Cerknica. Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat skupščine. 15. člen Odbor za priznanja občine Cerknica opravlja naloge po pravilniku o podeljevanju priznanj občine Cerknica, s tem, da zbira predloge za posamezna priznanja občine, oblikuje predloge za podelitev priznanj in jih posreduje občinski skupščini v sprejem. Odbor za priznanja neposredno sodeluje z drugimi telesi, in organi občinske skupščine ter z družbenopolitičnimi organizacijami. Strokovne in druge zadeve za odbor opravlja sekretariat Skupščine občine Cerknica. 16. člen Mandatna doba članov delovnih teles občinske skupščine traja 4 leta. Občinska, skupščina lahko tudi pred iztekom mandata razreši posameznega ali vse člane delovnega telesa in izvoli druge. 17. člen Stalna delovna telesa občinske skupščine delajo na sejah. Način dela stalnih delovnih teles občinske skupščine je določen s poslovnikom občinske skupščine. 18. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi in delovnem področju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 35/82). 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-3/84-9 Cerknica, dne 19. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 1394. Na podlagi 138. in 143. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) in 29. člena zakona o družbenem sistemu informiranja (Uradni list SRS, št. 10/83) je Skupščina, občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1984 ter seji družbenopolitičnega zbora dne 17. julija 1984 sprejela ODLOK o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta družbenega sistema informiranja občine Cerknica 1. člen Za zagotavljanje in uresničevanje družbenega vpliva za izgradnjo in delovanje družbenega sistema informiranja v občini se ustanovi svet družbenega sistema informiranja občine Cerknica (v nadaljevanju: svet). 2. člen Svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na: 1. razvoj družbenega informiranja v občini 2. spremljanje stanja in izvajanja družbenega nadzora na področju družbenega sistema informiranja in informatike v občini 3. povezovanje subjektov družbenega sistema informiranja v občini 4. usklajevanje izvajanja planov in programov za delo in razvoj informacijskih služb v občini 5. usklajevanje programov zbiranja, obdelave, hranjenje in izkazovanje podatkov, ki so pomembni za subjekte družbenega informiranja v občini, zlastj glede vsebine skupnih registrov in evidenc, programov, statističnih raziskovanj, dokumentacijske, knjigovodske in knjižničarske ter drugih dejavnosti družbenega sistema informiranja 6. nabavo, vzdrževanje in uporabo računalniške, strojne in programske opreme ter njeno tehnično in tehnološko enotnost v občini 7. ukrepe za izvrševanje kakovosti podatkov in informacij informacijskih služb v občini 8. izdelavo in izvajanje projektov modernizacije dejavnosti družbenega sistema informiranja v občini 9. druga vprašanja s področja družbenega sistema informiranja. 3. člen O vprašanjih, ki jih obravnava, sprejema svet stališča ter daje mnenje, pobude in priporočila informacijskim službam ter drugim organom in organizacijam v občini. Informacijske službe ter drugi organi in organizacije morajo obravnavati stališča, mnenja, pobude in priporočila sveta, ki se nanašajo nanje. Če informacijska služba oziroma drug organ ali organizacija v občini ne sprejme stališča, mnenja, priporočila in pobude sveta, mora o tem obvestiti svet in pristojni organ, kateremu je odgovorna ter navesti razloge, zaradi katerih jih ni mogla sprejeti. 4. člen Svet daje pobude občinskim in republiškim^ organom in organizacijam zlasti svetu za družbeni sistem informiranja SRS. Svčt spremlja in nadzoruje izvajanje svojih sklepov m o tem obvešča skupščino občine. 5. člen Za uspešno izvajanje svojih nalog svet sodeluje z upravnimi organi, z informacijskimi službami, ki opravljajo naloge na področju družbenega sistema informiranja, pomembne za vse subjekte družbenega sistema informiranja v občini in drugimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijajni v občini ter sveti družbenega sistema informiranja drugih občin. 6. člen Svet ima predsednika in deset članov. V svet delegirajo po enega predstavnika: — skupščina občine, — izvršni svet občine, — občinska konferenca SZDL, — medobčinska gospodarska zbornica, — DO Brest Cerknica, — DO Kovinoplastika Lož. Skupščina občine imenuje v svet pet predstavnikov iz vrst: službe družbenega knjigovodstva, geodetske uprave, oddelka za notranje zadeve, komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in INDOK centra. 7. člen , Delo sveta vodi predsednik sveta, ki ga imenuje skupščina občine za dobo štirih let. Svet dela po poslovniku Skupščine občine Cerknica kot je to določeno v poglavju »Delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov«. Svet enkrat na leto poroča o svojem delu skupščini občine Strokovne naloge za potrebe sveta opravlja INDOK • center Skupščine občine Cerknica ali ustrezna služba. 8. člen Sredstva za delo sveta zagotavlja skupščina občine v proračunu. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-4/84-9 Cerknica, dne 19. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. 1395. Na podlagi drugega odstavka 28. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1984 sprejela ODLOK . o določitvi uradnega prostora za sklepanje zakonskih zvez v občini Cerknica 1. člen Zakonske zveze v občini Cerknica se od 1. 10. 1984 dalje sklepajo v gradu Snežnik, naselje Kozarišče, in na krajevnem uradu v Novi vasi. Zakonske zveze se sklepajo javno in slovesno v posebej določenem in urejenem prostoru poročne dvorane v gradu Snežnik in poročne dvorane na krajevnem uradu Nova vas. Zakonski zveza se sme skleniti tudi na drugem mestu, če to zahtevata bodoča zakonca in navedeta za to pomembne razloge. 2. člen S 30. 9. 1984 se ukine sklepanje zakonskih zvez v prostorih poročne dvorane na sedežu občine v Cerknici. 3. člen Poročna matična knjiga matičnega urada v Cerknici se zaključi z dnem 30. 9. 1984 in se odpre nova matična knjiga za matični urad v Starem trgu z dnem 1. 10. 1984 za sklepanje porok za matična urada Stari trg in Cerknica. 4. člen Za vzdrževanje poročnih dvoran se določi prispevek za grad Snežnik v znesku 1.000 din in za Novo vas v znesku 500 din. Prispevek vplačata bodoča zakonca matičarju ob priglasitvi poroke. Stroški vzdrževanja poročne dvorane se v naslednjih letih valorizirajo v skladu z dogovorjeno rastjo sredstev skupne porabe. Za usklajevanje stroškov se pooblašča Izvršni svet Skupščine občine Cerknica. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem' listu SRS. St. 36-7/84-9 - Cerknica, dne 19. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič L r. 1396. Na podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82), je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 19. julija 1984 sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1983 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Cerknica za leto 1983, ki ga je pregledala strokovna komisija za pregled zaključnega računa. 2. člen Zaključni račun vsebuje bilanco, bruto bilanco, pregled skupno doseženega prometa, ter pregled individualnih dolgov in preplačil zavezancev na dan 31. 12. 1983. 3. člen Zaključni račun davkov in prispevkov občanov izkazuje za leto 1983 naslednji promet po bruto bilanci: 1. Davki in prispevki, razen prispevka za starostno zavarovanje kmetov: din — predpis vseh davkov in prispevkov 74,352.054,35 — predpis obresti in stroškov izterjave 347.156,50 — plačila davkov in prispevkov 69,586.623,35 din — odpis davkov in prispevkov 597.243,40 — zaostanek na dan 31. 12. 1983 4,515.314,10 2. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov: — predpis prispevkov za starostno zavarovanje kmetov 5,939.497,15 — predpis stroškov izterjave in obresti 44.897,00 — plačila prispevka 5,078.338,60 — odpisi prispevka 87.427,75 — zaostanek na dan 31. 12. 1983 818.627,80 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-3/84-9 Cerknica, dne 19. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Cerknica Edo Lenarčič 1. r. GROSUPLJE 1397. Na podlagi drugega odstavka 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80) ter 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. julija 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Grosuplje za obdobje od leta 1986 do 1995 z nekaterimi elementi do. leta 2000 1. člen Prvi odstavek 5. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Grosuplje za obdobje od leta 1986 do 1995 z nekaterimi elementi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 11/82) se spremeni tako, da se glasi: »Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje 'pripravi in do konca novembra 1984 predloži Skupščini občine Grosuplje osnutek, do konca marca 1985 pa predlog dolgoročnega družbenega plana.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-13/81 Grosuplje, dne 18. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1398. Na podlagi 50. in 136. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80) in 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, ŠL 10/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. julija 1984 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1986—1990 1. člen Družbeni plan občine Grosuplje se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do leta 1990. Nosilci planiranja bodo pri pripravi družbenega plana občine Grosuplje izhajali iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji in občini Grosuplje, dolgoročnega plana SR Slovenije ter strukture proizvodnih sil družbe in stopnje razvitosti socialističnih družbenoekonomskih odnosov. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje pripravi in do 30. septembra 1984 predloži Skupščini občine Grosuplje predlog smernic za pripravo družbenega plana občine Grosuplje. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje pripravi in do 31. julija 1985 predloži skupščini občine osnutek, do 30. novembra 1985 pa predlog družbenega plana občine Grosuplje. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje predloži podpisnikom dogovora do 31. maja 1985 osnutek, do 30. septembra 1985 pa predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1986 do 1990. Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje bo tekoče obveščal Skupščino občine Grosuplje o usklajevanju dogovora o temeljih družbenega plana občine Grosuplje in jo obvestil o njegovi končni uskladitvi. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje določi delovni program za pripravo družbenega plana občine Grosuplje. 6. člen Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bodo njihove aktivnosti za pripravo planov potekale časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo dmžbenega plana občine Grosuplje in bodo samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov pripravljeni in usklajeni, plani pa sprejeti v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana občine Grosuplje. 7. člen Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana občine Grosuplje se v občinskem proračunu za leto 1985 zagotovijo posebna sredstva, ki bodo določena in porabljena v skladu z delovnim programom "za pripravo dmžbenega plana občine Grosuplje. 8. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dmžbenega plana občine Grosuplje je strokovna služba Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Grosuplje. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-5/84 Grosuplje, dne 18. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1 r. 1399. Na podlagi 158. člena zakona o SLO (Uradni list SFRJ, št. 21/82) in 204. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) ter 190. člena statuta občine Grosuplje je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1984 in družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih 1. člen V odloku o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Uradni list SRS, št. 25/83) se za 26. členom doda nov 26. a člen, ki se glasi:-' »Zavezanci iz prejšnjega člena plačujejo prispevek za zaklonišča iz naslova stanarin in najemnin v višini 2,55% za obdobje od 1. 1. 1984 do 31. 12. 1984«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 351-5/83 Grosuplje, dne 23. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1400. Na podlagi 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora dne 16. julija 1984, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1984 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13/83, 1/84, 8/84) se za 14. členom doda nov 14. a člen, ki se glasi: Zavezancem za davek iz kmetijstva, H so vključeni v dmžbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo obveznosti setvenih planov in oddajajo tržne viške živine, mleka, žita, krompirja, vrtnin in sena, se odmerjeni davek zniža in sicer: 2iwaa: živa teža Ce znaša lea- tastrski dohodek negozdnih zemljišč Za oddano količino dinarjev v tonah: do 20.000 0,3—0,5 0,5—0,8 0,8—1,0 nad 1 20.000— 50.000 1 —1,5 1 —1,5 1,5—2,0 2,0—3 nad 3 50.000—100.000 1,5—2 1,5—2 2 —3 3 —5 nad 5 nad 100.000 0,5—1 2 —3 3 —5 5 —7 nad 7 Znaša zniž. davka 10 •/• 30«/e 40 °/« 50% 60% Mleko: Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v tisoč litrih: . do 20.000 1- 1,5 1,5— 2 2— 4 4— 6 nad 6 20.000— 50.000 2— 3 3—6 6—10 10—15 nad 15 50.000—100.000 6— 8 8 —12 12—20 20—30 nad 30 nad 100.000 8—12 12 —18 18—30 30—45 nad 45 Znaša zniž. davka 10 °/o 30 °/o 40 “A 50% 60% Žito: Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v kg: ' do 20.000 20.000— 50.000 50.000— 100.000 nad 100.000 100— 200 300— 500 800—1000 1000—1500 200— 300 500— 800 1000—1500 1500—2000 300— 500 800—1000 1500—2000 2000—3000 500— 800 1000—1500 2000—3000 3000—5000 nad 800 nad 1500 nad 3000 nad 5000 Znaša zniž. davka 10 % 20% 30 % 40 % 50% Krompir: Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v tonah: do 20.000 0,5— 1 1— 2 2— 3 3— 5 nad 5 20.000— 50.000 2— 3 3— 6 6— 8 8—12 nad 12 50.000—100 000 3— 6 6—10 10—16 16—25 nad 25 nad 100.000 6—10 10—15 15—25 25—35 nad 35 Znaša zniž. davka 10% 20% 30% 40 % 50% Vrtnine: Ce znaša ka- tastrski dohodek negozdnih zemljišč Za oddano količino dinarjev v tonah: do 20.000 0,5— 1 1— 2 2— 3 3— 5 nad 5 20.000— 50.000 2—3 3— 5 5— 8 8—12 nad 12 ao.ooo—loo.ooo 3—6 0—10 10—15 15—20 nad 20 nad 100000 6 —10 10—15 15—25 25—35 nad 35 Znaša zniž. davka 10% 20% 30% 40 % 50 % Seno: Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v tonah: do 20.000 2— 3 3— 5 nad 5 20.000— 50.000 8 8—12 nad 12 50.000—100 060 10—15 15—20 nad 20 nad 100.000 15—25 25—35 nad 35 Znaša zniž, davka 10% 20% 30% Za IV. davčni okoliš veljajo le 50 “/o normativi tržnosti pri posameznih pridelkih. Navedena olajšava se prizna ob letni odmeri davka iz kmetijstva na podlagi podatkov iž sklenjenih pogodb za tekoče leto. Podatke za priznanje olajšav predložijo občinski upravi za družbene prihodke do 15. 2. delovne organizacije s področja kmetijstva. Poračun priznanih olajšav se opravi po podatkih o realizaciji Sklenjenih pogodb, katere predložijo upravi za prihodke delovne organizacije s področja kmetijstva do 20. 1. za preteklo leto. Navedene olajšave lahko znašajo do 70% odmerjenega davka. 2. člen V 15. členu se v prvem odstavku znesek 18.000 dinarjev nadomesti z zneskom 75.000 dinarjev. 3. člen V 19. členu se za številko 14. doda številka 14. a, za številko 18. pa številka 18 a. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-16/84 Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1401. Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10'78, 6/82 in 8/84), je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. julija 1984 sprejela SKLEP o soglasju k statutu Osnovne šole »-Louis Adamič-« Grosuplje I Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k statutu Osnovne šole »Louis Adamič« Grosuplje. II Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. St. 022-6/81 Grosuplje, dne 19. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r. 1403. Na podlagi 9 točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ. št. 23/84) ter v skladu s 4. členom dogovora o izhodiščih za določanje cen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 15/84) je delavski svet Komu-nalriega podjetja Grosuplje predlagal. Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na 82. seji dne 27. julija 1984 pa sprejel SKLEP o ceni kanalščine in odvoza smeti v občini Grosuplje 1. člen Cena kanalščine v občini Grosuplje znaša: — za osebno potrošnjo — 1,90 din/m3 porabljene vode — za OZD in obrtno dejavnost — 2,85 din/m* po-; rabljene vode 2. člen Cena za odvoz smeti v občini Grosuplje znaša: — za gospodinjstva — 1,70m2 stanovanjske površine — za poslovne prostore 2,25 din/m2 poslovnega prostora — za uporabo smetišča iz urejenega območja Grosuplje in Ivančna gorica, ki nimajo organiziranega odvoza smeti — 0,65 din/m2 — za pripeljane odpadke — 90,00 din/m3 odpad- Cene kanalščine in odvoza smeti se uporabljajo od 1. 8. 1984 dalje. St. 38-10/84 Grosuplje, 27. julija 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. KOČEVJE 1403. ■Na podlagi 33. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih pri izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v 4. maju I. faza (Cesta heroja Marinclja) so sprejeli predstavniki podpisnikov sporazum na seji 22. junija 1984, ter odbor za graditev, prenove in gospodarjenje na 16. seji 27. julija 1984 SKLEP o potrditvi predloga Samoupravne stanovanjske skupnosti za končno ceno za blok 3-4 v naselju 4 maj 1. člen Končna prodajna cena za m2 stanovanjske površine je 40.890 din, komunalno opremljanje pa predstavlja 13,95% od končne prodajne cene, tako je očiščena cena za m2 površine 35 186,50 din. 2. čl^n Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje Drago Aupič 1. r. LENART 1404. Na podlagi načrta izvajanja programa ukrepov in aktivnosti za nemoten potek družbene reprodukcije v občini Lenart po odmrznitvi cen in uveljavitvi ukrepov za finančno konsolidacijo gospodarstva, ki sb ga sprejeli zbori Skupščine občine Lenart na seji dne 5. junija 1984, je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti na redni 8. seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne 9. julija 1984 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o znižanju prispevka za nakup in izgradnjo družbenih in individualnih stanovanj in stanovanjskih hiš, ki se plačujejo iz čistega dohodka 1 Znižuje se prispevek za financiranje izgradnje in nakupa družbenih in individualnih stanovanj in stanovanjskih hiš, ki je bil uveljavljen s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva na območju občine Lenart za obdobje 1981 do 1985. 2 Uveljavljena višina prispevka iz 1. točke tega sklepa v višini 1,827% na BOD, ki se plačuje iz čistega dohodka, se zniža, tako da znaša 1,645 %. Osnova za obračun ostane nespremenjena. 3 Nova višina prispevka velja in se obračunava v času od 1. julija 1984 do 31. decembra 1984. 4 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 159/84 Lenart, dne 5. junija 1984. Predsednik skupščine SSS občine Lenart Mirko Košmerl 1. r. LJUBLJANA CENTER 1405. Na podlagi 6: in 7. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78 in Uradni list SRS, št. 27/82) sklenejo — delavci in drugi ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in 'skupnostih, — delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega deta preko svojega sindikata In nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja, — občani v krajevnih skupnostih, — delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Center L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen. S tem samoupravnim sporazumom se delavci in delovni ljudje preko svojih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, preko svojega sindikata in nosilci samostojnega osebnega dela preko svojega združenja, občani v krajevnih skupnostih in delovni ljudje preko društev, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb (v nadaljnjem besedilu: delavci in delovni ljudje) na območju občine Ljubljana Center združujejo v Samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: skupnost za zaposlovanje). 2. člen Ta samoupravni sporazum določa: — pravice in obveznosti delavcev in delovnih ljudi, — združevanje sredstev za uresničevanje progra- ' ma in nalog skupnosti, — samoupravno organiziranost skupnosti za zaposlovanje, — samoupravni nadzor nad delom skupnosti, — razmerja med skupnostjo in drugimi samoupravnimi skupnostmi, — opravljanje izvajalskih, administrativno-stro-kovnih, pomožnih in temu podobnih del 3. člen Delavci si v skupnosti za zaposlovanje zagotavljajo po načelih vzajemnosti in solidarnosti stalno strokovno pomoč, potrebno za uresničevanje pravice do dela oziroma za zagotavljanje in varovanje zaposlitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti s pravicami in obveznostmi, določenimi z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zavarovanje. 4. člen Delo skupnosti za zaposlovanje je javno. Skupnost za zaposlovanje in njeni organi obveščajo delavce in delovne ljudi o svojem delu po delegatih delegacij, preko svojih informativnih sredstev, pa tudi preko sredstev javnega obveščanja. S statutom "skupnosti se podrobneje opredeli vloga in vloga posameznih organov skupnosti in delegatov v skupščini ter njihova odgovornost delavcem in delovnim ljudem pri uresničevanju načela javnosti dela. 5. člen Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz zakona, tega sporazuma in statuta skupnosti. Sedež skupnosti je v LjuMjani, Parmova 32. II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI «. člen Delavci in deloxyii ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje svoje pravice in obveznosti na pod- ročju zaposlovanja na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, tega sporazuma, statuta skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti. 7. člen V skupnosti za zaposlovanje uresničujejo delavci in deiovni ljudje zlasti naslednje naloge in interese: — sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne planske akte skupnosti, — organizirajo samoupravno sporazumevanje in usklajevanje načrtov zaposlovanja temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, na podlagi ekonomskih in socialnih kriterijev zaposlovanja za obdobje eneg-' leta, za srednjeročno in dolgoročno obdobje, — na podlagi širše dogovorjenih usmeritev in v sodelovanju z drugimi dejavniki oblikujejo politiko usmerjanja v izobraževanja in delo, štipendijsko politiko in politiko zagotavljanja vsaj minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev ter sprejemajo skupne ukrepe in zadolžitve za uresničevanje teh dogovorjenih usmeritev, — s pravočasnim dogovarjanjem in sprejemanjem ustreznih ukrepov skrbi za preusposabljanje in preusmerjanje tehnoloških in drugih presežkov delavcev v organizacijah združenega dela, — si zagotavljajo uresničevanje pravic za primer brezposelnosti, — skrbijo za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb in zagotavljajo materialno pomoč - pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev, — sprejemajo skupne ukrepe in aktivnosti za varstvo naših delavcev na začasnem delu v tujini in za njihovo organizirano vračanje in ponovno zaposlitev, — organizirajo potrebno strokovno delo ter — uresničujejo druge naloge in interese določene, z zakonom, družbenim dogovorom in santoupravnim sporazumom. III. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUP- NOSTI 8. člen Sredstva za delo skupnosti združujejo: — delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, — delavci, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, — nosilci samostojnega osebnega dela. Za naloge in programe ter obveznosti in pravice, ki jih delavci in delovni ljudje uresničujejo v skupnosti za zaposlovanje, združujejo sredstva na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje. 9. člen •Za dejavnosti, s katerimi se zagotavlja in varuje zaposlitev ter za zagotavljanje zavarovanja za primer brezposelnosti, delavci in delovni ljudje v skupnosti za zaposlovanje na podlagi minulega dela po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo v te namene potrebna sredstva. IV. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNO- STI ZA ZAPOSLOVANJE 10. člen Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice jn obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti za zaposlovanje. Skupnost za zaposlovanje ima naslednje organe: — skupščino in — organ samoupravne delavske kontrole. Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje odločitev -skupščine in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe. Skupnost za zaposlovanje določi s statutom skupne organe, ki jih imenuje skupščina skupnosti za zaposlovanje, število članov skupnih organov in njihovo delovno področje. 11. člen Skupnost za zaposlovanje opravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki vanjo delegirajo delegacije delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kot tudi delegati v krajevnih skupnostih. Člani delegacij volijo in odpokličejo te organizacije in skupnosti po postopku in na način, ki ga določajo njihovi samoupravni splošni akti v skladu z zakonom. Skupnost za zaposlovanje s statutom v skladu z zakonom in samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti določa razmerja med organi skupnosti, število članov oziroma delegatskih mest v skupščini skupnosti ter drugih njenih organov in teles. 12. člen Skupščina skupnosti za zaposlovanje opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti, — spremlja gibanje zaposlovanja in stanje zaposlenosti v občini ter izvajanje samoupravnih sporazumov in drugih aktov, ki so jih delavci in občani sklenili in sprejeli v skupnosti s področja zaposlovanja in štipendiranja ter sprejema sklepe, priporočila in ukrepe za dosledno uresničevanje planskih in samoupravno sprejetih ciljev in usmeritev, — sprejema statut in druge splošne akte skupnosti, — potrjuje program dela (delovni načrt) delovne skupnosti strokovne službe ter obravnava delo strokovne službe, — sprejema finančni načrt in potrjuje periodični obračun in zaključni račun skupnosti, — razpisuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini, — oblikuje osnove in. merila za zagotavljanje solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja, — obravnava in oblikuje osnove in merila za socialno varstvene korektive na področju zaposlovanja, — sprejema obrambni načrt skupnosti in druge ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — voli in razrešuje predsednika skupščine in njegovega namestnika, ter člane delovnih teles skupščine, — voli delegate za skupščino Samoupravne skupnosti za zaposlovanje mesta Ljubljane, Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije in skupnosti socialnega varstva v občini, — opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom skupftošti in drugimi samoupravnimi Sportn zumi in splošnimi akti. 13. člen Skupščina obravnava posamezna vprašanja na lastno pobudo oziroma v skladu s Sprejetim programom dela, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij ali druge skupnosti. Zaradi enotnega pristopa k uresničevanju politike zaposlovanja, socialne varnosti in politike štipendiranja v občini, lahko da pobudo za obravnavo posameznih vprašanj tudi organ družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije. 14. člen Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina Veljavno sklepa,- če je na seji navzoča večina delegatov. 15. člen Seje skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina za dobo dveh let ž možnostjo enkratne ponovne izvolitve. 16. člen V skupščini skupnosti za zaposlovanje usklajujejo delegati mnenja in stališča delegacij, ki so jih delegirale. Skupščina sprejema sklepe, stališča, samoupravne splošne akte, priporočila in mnenja z večino glasov vseh delegatov delegacij. 17. člen če ni prišlo do sprejema sklepa, stališča, priporočila ali mnenja oziroma samoupravnega splošnega akta, če ni prišlo do izvolitve ali imenovanja po prejšnjem členil tega Samoupravnega sporazuma, se prične usklajevalni postopek, kot ga določa statut skupnosti z& zaposlovanje V. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN ORGANIZACIJA TER DELOVANJE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V IZJEMNIH RAZMERAH 18. člen Skupnost Za zaposlovanje ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje skupnosti za zaposlovanje v izjemnih razmerah. 19. - člen Statut Skupnosti za zaposlovanje vsebuje podrobnejše določbe o sestavi in delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 20. člen V primeru, da bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), prilagodi" Skupnost ža zaposlovanje Svojo organiziranost in delo načrtom za delo v teh razmerah in ukrene vse potrebno za nemoteno delo ter odstranjevanje posledic takega stanja. 2L člen Skupnost za zaposlovanje še za usklajeno in učinkovito načrtovanje organizacije ih dela V izjemnih razmerah povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi škupftOstrhi. družbenimi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevnimi Skupnostmi. VI. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO ZA ZAPOSLOVANJE IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI 22. člen Skupnost sodeluje z organi družbenopolitične skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij zlasti pri oblikovanju politike Zaposlovanja, izvajanja štipendijske politike, varstva zaposlitve ter zavarovanja za primer brezposelnosti. 23. člen Zaradi izpolnjevanja svojih nalog, v skladu s politiko socialne varnosti delavcev in delovnih ljudi na področju zaposlovanja in usposabljanja ter zaposlovanja invalidnih oseb in zaradi sodelovanja pri oblikovanju te politike, se skupnost vključuje v skladu z zakonom v Samoupravno interesno skupnost socialnega varstva Ljubljana Center. Skupnost sodeluje ‘bri opravij&nju zadev skupnega pomena s področja dejavnosti skupnosti tudi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini. 24. člen Skupnost za zaposlovanje ustanavlja s samoupravnim sporazumom skupaj s skupnostmi za zaposlovanje na območju mesta Ljubljane Samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane. V Samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje mesta Ljubljane občinske skupnosti za zaposlovanje urejajo skupne interese zaradi učinkovitejšega in celovitejšega izvajanja politike zaposlovarija na območju mesta Ljubljane. 25. člen Za opravljanje določenih skupnih zadev in za uresničevanje načela solidarnosti in Vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti ustanovijo udeleženci tega sporazuma preko občinske skupnosti za zaposlovanje s samoupravnim sporazumom Medobčinsko Skupnost za zaposlovanje Ljubljana. S samoupravnim sporazumom Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana se 'določijo haloge, odgovornosti in razmerja do ustanoviteljev. 26. člen Skupnosti za zaposlovanje se združujejo v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na bedlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo. S takim sporazumom se določi izvajanje skupnih nalog, pomembnih za območje republike, za medrepubliško zaposlovanje, za varstvo delavcev V tujini in njihovo organizirano vračanje v domovino, za Sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja .in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali- področje posameznih gospodarskih in družbenih dejavnosti za opravljanje raziskovalnega dela ter Uporabo strokovnih metod dela in postopkov pri zaposlovanju in poklicnem Usmerjanju. S samoupravnim sporazumom o združitvi v Zvezo Skupnosti, se dogovori tudi skupno programirani e, združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti in solidarnosti na področju zaposlovanja in za izenačevanje pogdjev dela na t-=m področju ter združevanje sredstev, potrebnih zvezi skupnosti za opravljanje nalog in zadev splošnega in skupnega pomena za zaposlovanje oziroma opravljanje nalog, za katere lahko skupnosti pooblastijo skupnosti za zaposlovanje s posebnim dogovorom. VII. SAMOUPRAVNI NADZOR NAD DELOM V SKUPNOSTI 27. člen Delavci in delevni ljudje, združeni v skupnosti, nadzorujejo delo skupščine skupnosti in njenih organov ter delo strokovne službe. Pri uresničevanju tega, imajo zlasti pravico in obveznost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, s sklepi skupščine skupnosti ter \ njenih organov in delom strokovne službe. Delavci in delovni ljudje se seznanijo s sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter z delom strokovne službe preko informativnih sredstev skupnosti, preko sredstev javnega obveščanja ali na drugačen način. Neposredno in preko delegatov delegacij dajejo pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja skupščini in njenim organom in strokovni službi skupnosti. 28. člen Organ samoupravne delavske kontrole, ki nadzoruje uresničevanje sklepov in pravice ter obveznosti delavcev in delovnih ljudi, racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja, je odbor samoupravne delavske kontrole. V statutu skupnosti se podrobneje določajo naloge in način izvolitve odbora Samoupravne delavske kontrole. VIII. OPRAVLJANJE IZVAJALSKIH. ADMINISTRA-TIVNO-STROKOVNIH, POMOŽNIH IN DRUGIH PODOBNIH DEL 29. člen Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg. 30. člen Strokovna služba ima svoj delež na sedežu Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Parmova 32. - Delavci strokovne službe opravljajo dela in naloge tudi na delovnih enotah, ki so na sedežih vseh občinskih skupnosti, ki so ustanovile strokovno službo. 31. člen Strokovna služba opravlja predvsem naslednje naloge: — opravlja naloge usmerjanja v zaposlitev in organizira pripravo delavcev ter invalidnih oseb za zaposlitev, — opravlja naloge s področja usmerjanja v izobraževanje. zlasti s tem. da razvija metode in strokovne pripomočke za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, da sodeluje z drugimi nosilci usmerjanja pri usmerjanju v izobraževanje ter da organizira, povezuje in usklajuje delo na tem področju, — ugotavlja vire. primanjkljaje in presežke prebivalstva za zaposlitev, proučuje socialno-ekonom-sko sestavo aktivnega prebivalstva ter z njo pove- zuje poklicno in prostorsko gibljivost ter spremlja notranje in zunanje migracijske tokove, — proučuje, spremlja in ugotavlja potrebe gospodarstva in družbenih dejavnosti po kadrih ter daje organizacijam pomoč pri proučevanju njihovega stanja, — spremlja in analizira uresničevanje predvidene rasti zaposlenosti ter pripravlja predloge ukrepov in aktivnosti za doseganje dogovorjene politike zaposlovanja, — spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu in družbenim dejavnostim, spremlja nastanek in razvoj poklicev ter organizira delo na spremembah in dopolnitvah nomenklature poklicev, — opravlja zadeve v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini, — opravlja vse strokovne in finančne naloge v zvezi z izvajanjem samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini, — pripravlja strokovna gradiva, potrebna za delovanje organov skupnosti in strokovne podlage za obravnavanje ali spremljanje planskih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter drugih družbenih dokumentov in splošnih aktov, — opravlja organizacijska, administrativna, strokovna, pomožna in tem podobna opravila, potrebna za nemoteno delovanje skupščin skupnosti za zaposlovanje in njenih organov, — opravlja vsa opravila, potrebna za nemoteno delovanje skupščine in njenih organov, — opravlja vse druge naloge, določene z zakonom, statutom skupnosti, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 32. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev strokovne službe, ki je organizirana kot delovna skupnost in opravlja za skupnost za zaposlovanje dela, ki so navedena v 32. členu tega sporazuma, ureja samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje. Delavci delovne skupnosti pridobijo dohodek delovne skupnosti iz celotnega prihodka, ki ga ustvari delovna skupnost s svobodno menjavo dela. IX., PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga sprejme večina delavcev v več kot polovici organizacij združenega dela, v katerih je več kot polovica delavcev z območja občine. Samoupravni sporazum potrdi Skupščina občine Ljubljana Center. 34. člen Ta samoupravni sporazum se lahko dopolni in spremeni po postopku, ki velja za njegov sprejem. 35. člen Z uveljavitvijo tega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Center, sprejet dne 18. decembra 1978. 36. člen Samoupravni sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. MS-7/84 - irfZ Ljubljana, dne 15. junija 1983. Predsednica skupščine SIS za zaposlovanje Ljubljana Center Mira Zupan L r. 1406. Na podlagi 12. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78) in določb samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Center je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Center na svoji 10. seji dne 15. decembra 1983 sprejela STATUT Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Center I. SPLOŠNE določbe 1. člen Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: skupnost) je samoupravna interesna skupnost ustanovljena s saipoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Center, ki so ga sklenili delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, občani v krajevni skupnosti ter delovni ljudje včlanjeni v društvih, katerih dejavnost je skrb za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, dne 15. junija 1983. 2. člen Skupnost ima lastnost družbene pravne osebe z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki izhajajo iz ustave, zakonov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti. 3. člen Sedež skupnosti je v Ljubljani, Parmova 32. 4. člen Skupnost ima pečat okrogle oblike s premerom 30 mm in z besedilom ob robu kroga »Samoupravna interesna skupnost za zaposlovanje Ljubljana Center«, v sredini pa navedbo sedeža »Ljubljana, Parmova 32«. Skupnost ima za posebne potrebe pečat okrogle oblike, z enakim besedilom, s premerom 20 mm. Skupnost ima tudi štampiljko pravokotne oblike z enakim besedilom, kot je na pečatu. 5. člen V skupnosti uresničujejo delavci svoje pravice in obveznosti neposredno prek delegatov delegacij, v organih skupnosti in prek posebnega organa samoupravne delavske kontrole. 6. člen Delo organov skupnosti je javno. 7. člen Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine. Predsednik skupščine oziroma namestnik je upravičen, da v imenu skupnosti v okviru nalog oziroma njene dejavnosti in v mejah svojih pooblastil sklepa pogodbe in opravlja druga pravna dejanja, kakor tudi, da zastopa skupnost pred sodišči in drugimi upravnimi organi. Predsednik skupščine sme dati v mejah svojih pooblastil predsednikom odborov pismeno pooblastilo za sklepanje določenih vrst pogodb in za določene druge vrste pravnih dejanj oziroma za sklepanje posamično določenih pogodb in druga posamična pravna dejanja. 8. člen Skupnost se povezuje z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v Medobčinsko skupnost za zaposlovanje Ljubljana zavoljo opravljanja s programi in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi medobčinske skupnosti dogovorjenih skupnosti in nalog in za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti. Skupnost se z drugimi skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavoljo opravljanja skupnih zadev s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, pomembnih za območje republike. 9. člen Zavoljo oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, usklajevanja programov na tem področju, sprejemanja sklepov in združevanja sredstev za uresničevanje sprejetih programov ter zaradi enakopravnega odločanja z drugimi zbori Skupščine občine Ljubljana Center se skupnost povezuje s Skupnostjo socialnega varstva Ljubljana Center. 10. člen Skupnost za zaposlovanje s sklepom, ki ga sprejme skupščina skupnosti skupaj z ostalimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju oblikuje strokovno službo, upoštevajoč pri tem načela smotrnosti, racionalnosti, ekonomičnosti in uspešnosti dela ter njegov obseg. II. PODROČJE DELA IN NALOGE SKUPNOSTI 11. člen Delavci, delovni ljudje in občani določajo v skupnosti v skladu s politiko zaposlovanja in družbenimi plani zlasti: — kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov, — takšno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in z delom pridobljene delovne zmožnosti, — načrtno izpolnjevanje poklicne in izobrazbene sestave zaposlenih ter pravočasno prilagajanje in preusmerjanje strokovnih sposobnosti delavcev novim zahtevam razvoja organizacije združenega dela in njene dejavnosti, x — ustvarjanje možnosti in pogojev zaposlitev invalidnih oseb. V skupnosti se delavci obvezno zavarujejo za primer brezposelnosti po določbah zakona, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti. 12. člen Delavci in delovni ljudje v skupnosti zagotavljajo opravljanje zlasti naslednjih nalog: — ugotavljanje virov, primanjkljajev in presežkov prebivalstva za zaposlitev, proučevanje socialnoekonomske sestave aktivnega prebivalstva ter poklicne in prostorske gibljivosti delavcev, — proučevanje, spremljanje in ugotavljanje potreb gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti po kadrih ter nudenje strokovne pomoči organizacijam združenega dela pri zadovoljevanju njihovih potreb po kadrih, — spremljanje in analiziranje uresničevanja predi-videne rasti zaposlenosti ter v primeru odstopanja od dogovorjene politike zaposlovanja seznanjanja organizacije združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti s svojimi ugotovitvami, da bi lahko sprejemale ustrezne ukrepe, — spremljanje in proučevanje poklicne sestave zaposlenih, analiziranje vrst profilov strokovnih kadrov, potrebnih gospodarstvu, družbenim in drugim dejavnostim, spremljanje nastanka in razvoja poklicev, predlaganje sprememb in dopolnitev nomenklature poklicev ter sodelovanje prilagajanju izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih, — sodelovanje pri načrtovanju kadrovskih potreb, pri pripravi kadrov za nove proizvodne oziroma delovne zmogljivosti, pri izdelavi in izvedbi načrtov za zaposlitev delavcev, katerih delo v posameznih organizacijah združenega dela ni več potrebno, — opravljanje zadev v zvezi z začasnim zaposlovanjem jugoslovanskih delavcev v tujini ter pomoč pri njihovem organiziranem vračanju in ponovnem zaposlovanju v domovini, — opravljanje nalog s področja poklicnega usmerjanja, zlasti z razvijanjem metod in strokovnih pripomočkov za potrebe poklicnega informiranja in svetovanja mladini in odraslim, sodelovanje pri poklicnem usmerjanju z drugimi nosilci poklicnega usmerjanja ter povezovanje in usklajevanje dela na tem področju, — posredovanje dela in priprava delavcev za zaposlitev, — usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter zagotavljanje pomoči pri njihovem usposabljanju in pripravi za zaposlitev, — izvajanje štipendijske politike v občini v skladu s. samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini, — zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, — v skladu s samoupravnim sporazumom razporejanje sredstev za zappslovanje, ki jih v skupnostih združujejo delavci, organizacije združenega dela in nosilci samostojnega osebnega dela, — opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom, samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti, s statutom skupnosti, z družbenimi dogovori in s samoupravnimi sporazumi. 13. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost. 14. člen V skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti sprejema skupščina dolgoročne, srednjeročne in letne plane skupnosti. III. ORGANI SKUPNOSTI 15. člen Delavci in delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in obveznosti v organih skupnosti. V ta namen delegirajo delavci in delovni ljudje preko delegacij in konferenc delegacij svoje delegate v organe skupnosti. Skupnost ima naslednje organe: — skupščino skupnosti, — odbor samoupravne delavske kontrole. Skupščina skupnosti ima naslednje organe: — odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje, — odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov, — odbor za štipendiranje, — odbor za organizacijske in finančne zadeve, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — koordinacijski odbor za usklajevanje. A. Skupščina skupnosti 16. člen Za opravljanje skupnosti je skupščina skupnosti organizirana po delegatskem načelu. Skupščina skupnosti ima 59 delegatskih mest. Razdelitev delegatskih mest po delegacijah iz 2. odstavka tega člena določa skupščina skupnosti s sklepom. 17. člen , V skupščino skupnosti delegirajo delegate posebne, združene ali splošne delegacije ali konference teh delegacij. 18. člen Skupščina skupnosti opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema srednjeročne in letne plane zaposlovanja v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, — sprejema oziroma predlaga ukrepe za uresničevanje samoupravnega sporazuma o usklajevanju zaposlovanja v TOZD, drugih OZD in samoupravnih skupnostih v občini kot spremljajoča dokumenta občinske resolucije, — sprejema program dela oziroma nalog skupnosti za zaposlovanje, — ugotavlja gibanje zaposlovanja v občini in sprejema sklepe, priporočila, pobude in ukrepe za uresničevanje dogovorjenih usmeritev na področju zaposlovanja, — oblikuje izhodišča, pobude in predloge za uresničevanje določb družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini, — spremlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev v občini, — spremlja, analizira in skrbi za izvajanje štipendijske politike v občini, — razpisuje in podeljuje štipendije iz združenih sredstev in odloča o izplačevanju razlik v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini, — obravnava in oblikuje stališča k predlogu meril za solidarnost za prelivanje sredstev, — poroča udeležencem o uresničevanju štipendijske politike, o uporabi združenih sredstev in o rezultatih štipendiranja iz združenih sredstev, — ugotavlja kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju in izreka sankcije, — sprejema sklepe in ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, — sprejema finančni načrt skupnosti, periodične obračune in zaključni račun skupnosti, — sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti, družbene dogovore, samoupravne sporazume, poslovnik o delu skupnosti za zaposlovanje, — sprejema obrambni načrt skupnosti za zaposlovanj e, — voli predsednika, namestnika predsednika skupščine, predsednike, namestnike in člane odborov, — voli delegate za zasedanja skupščine Mestne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana (velja le za občinske SIS v Ljubljani), Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, Zveze skupnosti za zaposlovanje v SRS, skupnosti socialnega varstva v občini, — daje soglasje k imenovanju strokovnega sodelavca za opravljanje strokovnih nalog za delovanje skupščine (tajnika skupščine), — imenuje in , razrešuje vodjo strokovne službe, — obravnava in sprejema poročilo o delu organov skupnosti in strokovne službe, — opravlja druge naloge, za katere je pristojna po zakonu, drugih predpisih, družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti. 19. člen Skupščina skupnosti dela na svojih sejah. Seje skupščine skupnosti sklicuje in vodi predsednik skupščine, v času odsotnosti pa njegov namestnik. Seje se sklicujejo po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto. Prvo sejo skupščine novega' mandata skliče predsednik prejšnjega mandata in ji predseduje do izvolitve novega predsednika. Predsednik skupščine je dolžan sklicati sejo tudi na predlog: — tretjine delegatov, — odbora skupščine skupnosti, — odbora samoupravne delavske kontrole skupnosti, • — Skupščine občine Ljubljana Center. če predsednik skupščine v 15 dneh ne skliče seje skupščine, jo lahko skliče predlagatelj. 20. člen Sejo skupščine skupnosti je treba sklicati s pismenim vabilom, ki mora vsebovati dnevni red z datumom in uro ter krajem seje. K vabilu mora biti prloženo tudi gradivo k posameznim točkam predlaganega dnevnega reda. Vabilo in gradivo za sejo skupščine skupnosti mora biti poslano delegacijam in konferencam delegacij praviloma 15 dni pred dnevom, ki je določen za sejo. i 21. člen Predsednik skupščine skupnosti lahko povabi na sejo skupščine skupnosti predstavnika Skupščine občine Ljubljana Center, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih organizacij in skupnosti, da bi tako njihovi predstavniki stalno ali občasno -sodelovali v delu skupščine in njenih organov, če je to v interesu skupščine skupnosti. Predsednik skupščine povabi na sejo skupščine skupnosti tudi predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbene in strokovne delavce, ki lahko prispevajo k uspešnejšemu; delu skupščine. Udeleženci seje iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico enakopravno razpravljati o vseh točkah dnevnega reda, nimajo pa pravice odločanja. 22. člen Sejo skupščine skupnosti začne predsednik skupščine potem, ko verifikacijska komisija ugotovi, da je skupščina sklepčna. Predsednik skupščine predlaga dnevni red seje skupščine skupnosti. Vsak delegat lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, svoj predlog pa mora utemeljiti. Skupščina skupnosti sprejme dnevni red z javnim glasovanjem. . 23. člen Seja skupščine skupnosti se ne more končati, dokler dnevni red ni izčrpan, lahko pa se prekine in nadaljuje v času, ki ga ob prekinitvi določi skupščina skupnosti. 24. člen , ) Dnevni red skupščine skupnosti mora vsebovati pregled izpolnitve sklepov prejšnje skupščine, ki ga posreduje predsednik skupščine skupnosti. 25. člen Seja skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov skupščine. V skupščini skupnosti se sprejemajo odločitve s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem oziroma z odločanjem večine_ glasov vseh delegatov skupščine skupnosti. 26. člen Na seji skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik podpiše predsednik skupščine skupnosti in zapisnikar. Delegatom skupščine skupnosti mora biti posredovan skrajšan zapisnik skupno z gradivom za naslednjo sejo skupščine. Podrobnejši način in potek seje, vodenje seje, glasovanje na seji, vsebina zapisnika seje skupščine skupnosti in podobna vprašanja se uredi s poslovnikom o delu skupščine skupnosti in njenih organov. 27. člen V organe skupnosti so izvoljeni za dobo dveh let: — predsednik in' namestnik predsednika skupščine, — predsednik in namestniki predsednikov odbo- Predsednik skupščine opravlja zlasti naslednje naloge: — predstavlja In zastopa skupnost, — sklicuje in vodi Seje skupščine, — skrbi, da dela skupščina v skladu s poslovnikom skupščine, — podpisuje sklepe in druge akte, ki jih sprejema skupščina, — usklajuje delo skupščine z delom njenih organov, — Skrbi žta sodelovanje skupščine ž drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami, s katerimi se povezujejo naloge skupnosti, — skrbi za učinkovito delo organov skupščine, — opravlja druge naloge, ki mu jih poveri Skupščina, — koordinira s predsedniki odborov in strokovno Službo s katerimi se Zagotavlja kolektivno delo in odgovornost v organih skupnosti (v Skladu s tem sklicuje skupne posvete in sestanke kot metodo dela in usklajevanj a). Predsednik'skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini. / 29. člen Namestnik predsednika skupščine nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko la ne more opravljati svoje dolžnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih zaupa predsednik ali skupščina. 30. člen Evidentiranje in kandidiranje za predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti se izvede v skladu s postopki, ki jih za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnostih V občini opravlja občinska konferenca SZDL. Volitve za predsedmka in namestnika predsednika Skupnosti še izvede z javni m glasovanjem. Za predsednika Oziroma njegovega namestnika je izvoljen kandidat, za katerega glasuje večina delegatov skupščine skupnosti. 31. člen Delegati V Organih Skupnosti so za svoje delo odgovorni delavcem, delovnim ljudem in občanom, M so jih izvolili in delegacijam, ki so jih delegirali. 32. člen Funkcija delegata je družbena in častna. Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej skupščine ter organov, v katere je izvoljen ali delegiran. 33. člen Pri zavzemanju siališč O vprašanjih, o katerih Odloča skupščina skupnosti, ravnajo dšlegati delegacij v skladu s smernicami In sprejetimi stališči delegacij, ki so jih delegirale, kot tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi. ‘ 34. člen O delu Skupščine Skupnosti in o svoj cm delu v njej je delegat dolžan poročati delegaciji, ki ga je delegirala na sejo Skupščine skupnosti. Delegatski mandat delegata v skupščini skupnosti traja, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne določi drugega delegata, za svoje delegatsko mesto v skupščini skupnosti. Določila 2. odstavka tega člena veljajo tudi za delegate, ki jih delegira skupščina skupnosti v skupščino Mestne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana in skupščino skupnosti socialnega varstva občine, skup- ščino Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, v skupščino Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. 55. člen Delegat ima pravico in dolžnost: — biti voljen v organe skupnosti, — odločati o vseh vprašanjih, ki jih obravnavajo organi skupnosti, — predlagati skupščini, naj obravnava določena vprašanja, — predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja v zvezi z izpolnjevanjem samoupravnih splošnih aktov skupnosti, z delom skupnih organov skupnosti in strokovne službe, — da je obveščen o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z opravljanjem njegove funkcije v skupnosti. 36. člen Delegat lahko zastavlja vprašanja in daje predloge ustno ali pismeno s kateregakoli področja dejavnosti skupnosti. Na delegatska vprašanja je po možnosti potrebno odgovpriti na isti seji organa skupnosti, Če to ni mogoče, je potrebno odgovor pripraviti za prihodnjo sejo organa skupnosti. Delegat ima pravico do vpogleda v gradivo, ki ga pripravlja ali zbira delovna skupnost strokovne službe, 37. člen Delegat ne more biti odgovoren za mnenje, ki ga izrazi, ali za glas, ki ga je dal na seji organa skupnosti, katerega delegat je iz področja dejavnosti skupnosti. 38. člen O udeležbi delegatov na sejah skupščine skupnosti in drugih skupnosti se vodi evidenca. Predsednik skupščine skupnosti oziroma organa skupriosti pismeno opozori vodjo delegacije ali konferenco delegacij, če se njen delegat ni udeležil seje skupščine skupnosti ali drugega organa skupnosti. Delegatom, ki zaradi Opravljanja funkcije ali udeležbe v delu organov skupnosti izgubijo osebni dohode^, gre nadomestilo osebnega dohodka v skladu z določili družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje Osebnih dohodkov in drugih povračil in stroškov delegatom ter voljenim in imenovanim funkcionarjem. Višino nadomestila Osebnega dohodka in drugih povračil ter stroškov določa izvršni odbor skupščine skupnosti. B. Skupni organi skupščine 39. člen Za opravljanje skupnih nalog, pripravo predlogov in izvrševanje sprejetih sklepov, oblikuje skupščina skupne organe — odbore in to: — odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje, — odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov, — odbor ža štipendiranje, — odbor za organizacijske iti fitiatične zadeve, — koordinacijski odbor. 40. člen Člane odborov, predsednike in njihove namestnike izvoli skupščina. Odbor je za svoje delo odgovoren skupščini. 41. člen Odbor dela in odloča na sejah. Seje so sklepčne, če je navzočih več kot polovica članov. Odbor sprejema sklepe, stališča, predloge, zaključke in mnenja. Sklepe sprejema z večino glasov vseh članov, 42. člen Delo odbora vodi predsednik oziroma njegov namestnik, ki ga izvoli skupščina izmed članov. 43. člen Predsednik oziroma namestnik predsednika odbora opravlja zlasti naslednje naloge: — sklicuje in vodi seje odbora, — podpisuje sklepe, ki jih sprejema odbor, — skrbi za izvrševanje sklepov odborov in skupščine glede tistih, ki spadajo v pristojnost odborov, — opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti odbor ali skupščina. 44. člen Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje zlasti: — skrbi za usklajevanje dolgoročnih planov zaposlovanja s plani izobraževanja, — spremlja razvoj in strukturo kadrov ter politiko na tem področju, — spremlja področje priprave delavcev za zaposlitev ter preusposabljanje delavcev, — spremlja in proučuje gibanja na področju zaposlovanja in brezposelnosti, — spremlja migracijska gibanja in zaposlovanje zdomcev, — spremlja in proučuje vprašanje ekonomičnosti in produktivnosti zaposlovanja, — obravnava letne plane zaposlovanja in skrbi za njihovo usklajevanje, — spremlja in proučuje poklicno sestavo zaposlenih, analizira vrste in profile strokovnih kadrov, potrebnih združenemu delu, — spremlja nastanek in razvoj poklicev in predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev, — sodeluje pri prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih družbenih zmogljivosti po posameznih poklicih, — obravnava problematiko zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb. Odbor za zaposlovanje, usposabljanje in poklicno usmerjanje šteje 9 članov. 45. člen Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov zlasti: — spremlja in oblikuje socialno politiko na področju brezposelnih oseb, — obravnava kriterije in merila socialne varnosti ter oblikuje predloge s tega-področja, — odloča o materialnih pravicah brezposelnih oseb v skladu z zakonom in statutom ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti, — odloča o usposabljanju invalidnih oseb potem, ko dobi mnenje komisije I. stopnje za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe, — odloča o materialnih pravicah oziroma o pripravi za zaposlitev brezposelnih oseb, — odloča na drugi stopnji o pritožbah brezposelnih oseb in invalidov zoper psvotne odločitve odbora, — sodeluje s skupnostjo socialnega varstva o zadevah s področja socialne politike. Odbor za socialno varnost brezposelnih oseb in problematiko invalidov šteje 7 članov. 46. člen Odbor za štipendiranje opravlja zlasti naslednje naloge: — skladno s smernicami skupščine skupnosti ures-. ničuje sklepe, podeljuje štipendije in razlike h kadrovskim štipendijam, — pripravlja gradiva za seje skupščin skupnosti, kadar se obravnava problematika štipendiranja, — dvakrat letno pripravlja poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini, — odloča o pritožbah prosilcev za štipendije iz združenih sredstev. Odbor za štipendiranje šteje 9 članov. 47. člen Odbor za organizacijske in finančne zadeve opravlja zlasti naslednje naloge: — skrbi za volitve, imenovanja, odpoklice in razrešitve v skupščini in njenih organih, — obravnava vprašanja s področja samoupravne organiziranosti skupnosti, — obravnava oziroma skrbi za pripravo finančnih planov skupnosti in predhodno kontrolo njihove realizacije, — obravnava združevanje in razporejanje sredstev za dejavnost zveze skupnosti, — obravnava in spremlja sistem solidarnosti na področju sodaine varnosti brezposelnih oseb ter oblikuje ustrezne predloge, — odloča in usklajuje odnose med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe oziroma drugimi organizacijami, ki opravljajo za skupnost strokovna, administrativna, tehnična in tem podobna dela, — daje predloge za družbena priznanja in nagrade. Odbor za organizacijske in finančne zadeve šteje 5 elanov. 48. člen Koordinacijski odbor: — skrbi za tekočo uskladitev na področju dodatnega zaposlovanja, spremlja gibanje zaposlovanja skupno z odborom za zaposlovanje, — sodeluje pri pripravi načrta zaposlovanja. Koordinacijski odbor šteje 8 članov. 49. člen Odbori opravljajo naloge opredeljene s samoupravnimi splošnimi akti in tem statutom tako, da vsak na svojem delovnem področju pripravlja: — osnutke oziroma predloge samoupravnih splošnih aktov, sklepov, stališč, priporočil in drugih odločitev, ki jih sprejema skupščina, — skrbi za izvajanje samoupravnih sporazumov in odločitev skupščine ter spremlja njihovo izvajanje in to v rokih, ki so v njih določeni ali ki jih določi skupščina in o tem poroča skupščini, — sprejema posamezne akte in druge ukrepe izvršilne narave na podlagi samoupravnih splošnih aktov. — zavzema stališča in daje mnenja o gradivih, ki bodo predložena v obravnavo skupščini, — opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. C. Ljudska obramba in družbena samozaščita 50. člen Pri opravljanju nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti so delegati delegacij, organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delavci delovne skupnosti dolžni zavarovati in varovati tajnost podatkov, ki so sestavni del obrambnih priprav. Poslovna skrivnost skupnosti, še posebno pa uradna skrivnost so dokumenti, akti in ukrepi, ki jih tako označuje samoupravni' splošni akt skupnosti ali jih je določil pristojni organ skupnosti oziroma organ družbenopolitične skupnosti. 51. člen Skupnost sprejme svoj obrambni načrt in uresničuje druge pravice in obveznosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z določili zakona, družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v družbenopolitični skupnosti ter s sklepi organov družbenopolitične skupnosti. 52. člen Obrambne priprave in vse priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite v skupnosti opravlja in vodi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot izvršni organ skupščine skupnosti. 53. člen • Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito imenuje skupščina skupnosti iz vrst delegatov skupnosti in odgovornega delavca delovne skupnosti, ki je član po položaju. 54. člen Naloge odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določajo zakon, posebni sklepi skupščine skupnosti, ta statut in poseben samoupravni splošni akt skupnosti. 55. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti: — sprejema in dopolnjuje obrambni načrt skupnosti, — sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo uresničevanje ter na tem področju sodeluje z ustreznimi družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi v občini, — predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov in ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni organi upravljanja in drugi organi skupnosti, ^ — organizira in pripravlja vse možne oblike in načine uresničevanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere, — skrbi za izvajanje varnostnih in zaščitnih ukrepov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih družbene samozaščite, — v soglasju s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti določi delavce, ki opravljajo posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo, — organizira obrambno vzgojo delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na predvidene vojne razmere, — sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito medobčinske skupnosti za zaposlovanje zavoljo usklajevanja obrambnih priprav v skupnosti za zaposlovanje, — zagotavlja vodenje s predpisi določenih evidenc, posebno evidenco o razporejanju občanov na delovno dolžnost in evidentiranje delovnih obveznikov, — opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Odbor uresničuje tudi naloge s področja družbene samozaščite v mejah svoje dejavnosti, s tem, da spremlja varstvene razmere in stanje v delovni skupnosti in usklajuje izvajanje družbene samozaščite. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 7 članov, pri čemer je predsednik skupščine skupnosti po svoji funkciji tudi predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 56. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti. 57. člen V primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojnega napada prenehajo veljati določila tega statuta o rokih sklica skupščine ali njenih organov in zahtevana večina pri sprejemanju sklepov. Način dela skupnosti in njenih organov določi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, če,delovanje organov skupnosti ne določijo organi družbenopolitične skupnosti. Ko preneha nevarnost ali napad, je potrebno takoj ' sklicati sejo skupščine skupnosti, odbor pa ji mora poročati o delu v tem času. - x D. Samoupravni nadzor nad delani skupnosti 58. člen Delovni ljudje in občani v skupnosti nadzorujejo delo skupščine in njenih organov ter delo delovne skupnosti neposredno in prek organa samoupravne delavske kontrole. Za uresničevanje te pravice morajo biti delovni ljudje in občani seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti ter s sklepi skupščine skupnosti, njenih organov in z delom delovne skupnosti strokovne službe. Delovni ljudje in občani dajejo neposredno prek delegatov predloge in pripombe, zastavljajo posamezna vprašanja skupščini skupnosti, izvršnim organom in delovni skupnosti strokovne službe. 59. člen Organ samoupravnega nadzora v skupnosti je samoupravna delavska kontrola. Odbor samoupravne delavske kontrole ima poleg predsednika in namestnika predsednika še tri člane. 60. člen Člane odbora samoupravne delavske kontrole izvoli skupščina na podlagi kandidatne liste, M jo je oblikoval odbor za organizacijske, finančne zadeve skupščine po predhodno opravljenem kandidacijskem postopku v občinskem svetu zveze sindikatov in OK SZDL občine. 61. Ben Člani odbora samoupravne delavske kontrole Izvolijo iz svojih vrst predsednika in njegovega namestnika. Predsednik sklicuje in vodi seje odbora. Seje je dolžan sklicati, če to zahtevajo: — najmanj 3 člani, — skupščina skupnosti ali njen izvršni organ, — najmanj tretjina delegatov skupščine skupnosti, — pristojni organ za družbeni nadzor skupščine družbenopolitične skupnosti oziroma družbeni pravobranilec samoupravljanja. 62. člen Odbor samoupravne delavske kontrole Zlasti: — nadzira izvajanjb. statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti ter družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — spremlja uresničevanje sklepov skupščine Skupnosti in njenih organov, — spremlja racionalno porabo sredstev in gospodarnost poslovanja skupnosti in delovne skupnosti strokovne službe ter ugotavlja in preprečuje družbeno škodljive pojave, — obvezno obravnava letna poročila o delu skupnosti in njenih organov ter zaključne račune skupnosti, — nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev združenih r skupnosti. 63. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole imajo pravico prisostvovati sej-am skupščine in sejam drugih organov skupnosti ter dajati pripombe in predloge na predloge samoupravnih splošnih aktov ter druga vprašanja in sklepe, ki jih sprejema skupščina ali njeni organi. Člani odbora imajo tudi pravico dajati pobude, da se določena vprašanja uvrstijo v dnevni red seje skupščine ali njenih organov. 64. člen S svojimi ugotovitvami, stališči in predlogi odbor samoupravne delavske kontrole seznanja skupščino skupnosti, delegacije skupnosti ali organ oziroma organizacijo, ki je zahteval sklic seje ali predlagal obravnavo določenega vprašanja. Če odbor ugotovi v delovanju skupnosti, njenih organov ali delovne skupnosti strokovne službe dejanja ali opustitve, ki predstavljajo kaznivo dejanje, gospodarski postopek ali kršitev samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora ali tega statuta, o tem obvesti tudi organe, pooblaščene za ukrepanje. 65. člen Predsednik skupščine in predsedniki skupnih organov so dolžni odboru samoupravne delavske kontrole odgovoriti na vsa vprašanja, Iti jih odbor terja od njih in sodijo v pristojnost dela skupščine oziroma skupnih organov. Strokovna služba je dolžna zagotoviti odboru samoupravne delavske kontrole opravljanje administrativnih del. E. Tajnik skupščine 66. člen Tajnik skupščine (strokovni delavec) ni funkcionar skupnosti, temveč delavec strokovne službe, ki je zadolžen za organiziranje in izvajanje strokovnih in administrativnih del in nalog, za delovanje skupščine In njenih organov ter drugih tekočih in operativnih del In nalog. Tajnika skupščine Imenuje skupščina skupnosti na predlog odbora za organizacijske in finančne zadeve in organa delovne skupnosti. Tajnik skupščine opravlja tudi druga strokovna opravila po razvidu del in nalog v skladu z organizacijo dela v delovni skupnosti strokovne službe, vendar mu mora biti zagotovljeno nemoteno delo tajnika skupščine. Tajnik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti in drugim njenim organom, družbenopolitični skupnosti, družbenopolitičnim organizacijam občine in delovni skupnosti v kateri združuje delo. III. RAZMERJA MED SKUPNOSTJO IN MESTNO, MEDOBČINSKO TER ZVEZO SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE 67. člen Za opravljanje določenih skupnih zadev In za uresničevanje načela solidarnosti in vzajemnosti na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti delavci, delovni ljudje in občani preko skupnosti s samoupravnim sporazumom ustanovijo Samoupravno interesno skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane in Medobčinska skupnost za zaposlovanje Ljubljana. 68. člen Skupščina skupnosti sodeluje v organih mestne in medobčinske skupnosti prek svojih delegatov in delegacij. Delegacije oziroma delegati skupnosti zastopajo v skupščini mestne in medobčinske skupnosti in njenih orgEmov stališča in mnenja skupščine skupnosti oziroma njenih organov. Delegacije in delegati skupnosti so za svoje delo v organih mestne in medobčinske skupnosti odgovorni skupščini skupnosti in organom, ki so jih delegirali. 69. člen Skupnost se na podlagi samoupravnega sporazuma združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije zavoljo opravljanja splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb, štipendiranja in drugih vprašanj, pomembnih za enotno in smotrno izvrševanje nalog, ki so skupnega pomena za vse delavce, delovne ljudi in občane na območju republike. IV. PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI 70. člen Pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki si jih delavci zagotavljajo v skupnosti, so določene z zakonom, tem statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti skupnosti 71. člen Za primer brezposelnosti imajo brezposelne osebe naslednje pravice: — pravico do denarnega nadomestila, — pravico do denarne pomoči, — pravico do zdravstvenega zavarovanja, — pravico do priprave za zaposlitev, — pravico do prevoznih in selitvenih stroškov, — pravico do kriterija prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih, ki urejajo to področje. 72. člen Pogoji za pridobitev pravice do denarnega nadomestila. višina in čas trajanja te dajatve so določeni z zakonom. 73. člen Kot razlog krivde oziroma volje osebe pri prenehanju delovnega razmerja, zaradi katerega oseba po zakonu nima pravice do denarnega nadomestila, se smatra prenehanje delovnega razmerja zaradi: 1. pismene izjave, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekinja delovno razmerje, 2. pismenega sporazuma s pooblaščenim organom temeljne organizacije, da ji preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji 3. če ni hotela opravljati del oziroma nalog, ki so ji bile ponudene in ki so ustrezali njeni strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oziroma če se v primerih iz 175. člena ni hotela dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela, 4. če ji je bil dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, 5. če je pri stopanju v delovno razmerje zamolčala ali dala neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, 6. če se je ugotovilo, da ni zmožna opravljati del oziroma nalog, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oziroma nalog, če trajneje ni dosegla delovnih rezultatov in da m hotela opravljati del oziroma nalog, ki ustrezajo njeni delovni zmožnosti, 7. če ni dala pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju delavcev, 8. če se je na način, ki ga predpisuje zakon, ugotovilo, da je za delo popolnoma nezmožna, 9. čg je v času poskusnega dela negativno ocenjena, 10. če ji je bilo po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in ji ni bilo mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog, 11. če je morala biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsotna več kot šest mesecev, 12. čo ji je bil izrečen varnostni vzgojni ali varstveni ukrep, ki je trajal več kot šest mesecev in je morala biti zalo odsotna z dela, 13. zaradi neodgovornega odnosa do dela, zaradi katerega je temeljna organizacija zašla v ekonomske težave, 14. če pripravniku, ki 'je sklenil delovno razmerje za nedoločen ali določen čas, pa ni uspešno končal pripravniške dobe. 74. člen Pogoji za pridobitev pravice do denarne pomoči, višina in čas trajanja ter dajatve so določeni x zakonom. 75. člen Če se jugoslovanski državljani zaposlijo v tuji državi, s katero Jugoslavija ni sklenila pogodbe o socialni varnosti za primer brezposelnosti, uveljavljajo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti po povratku z dela iz tujine le, če so plačevali za čas dela v tujini pogodbeno dogovorjene prispevke za zaposlovanje In če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom. Višino prispevka iz prvega odstavka tega člena določa skupnost vsako leto s sklepom. 76. člen Osebi, ki uveljavlja pravico do denarne pomoči, se izplačuje skupaj z denarno pomočjo še denarni dodatek za člane ožje družine v višini, ki jo določa zakon. 77. člen Pravica brezposelne osebe do zdravstvenega varstva se uresničuje po predpisih zdravstvenega varstva. Pravico do zdravstvenega varstva med brezposelnostjo lahko uveljavlja oseba, če se prijavi skupnosti najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja oziroma, ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo. Pravico do zdravstvenega varstva imajo tudi dijaki po končanem šolanju in študenti po končanem študiju, če se prijavijo pri skupnosti kot iskalci zaposlitve v roku 30 dni po končanem šolanju oziroma študiju. 78. člen Priprava za zaposlitev zajema razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanja ter delovnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenih del in nalog oziroma za zaposlitev v določenem poklicu. Priprava za zaposlitev zajema strokovno usposabljanje in prilagajanje na delo v obsegu in oblikah, potrebnih za predvideno zaposlitev ter materialno pomoč brezposelnim osebam pri tem usposabljanju. Priprava za zaposlitev obsega materialno in strokovno pomoč brezposelnim osebam. 79. člen .Materialna pomoč brezposelnim osebam lahko obsega kritje stroškov: — za zdravniški pregled in psihološki pregled, — za usposabljanje (teoretični in praktični del), — za zavarovanje za primer nesreče pri delu, če nima te pravice že po drugih predpisih, — za delovno obleko, če je obvezna pri praktičnem usposabljanju, — za prehrano in nastanitev v času usposabljanja izven kraja stalnega bivališča ali kritje stroškov za dnevni prevoz v kraj usposabljanja, če teh stroškov ne krije temeljna organizacija, v kateri se oseba usposablja, — za regres zn prehrano med delom v času usposabljanja v temeljni organizaciji, skladno z njenim splošnim aktom, če teh stroškov upravičencu ne krije temeljna organizacija, v kateri se usposablja, — povračilo bruto osebnega dohodka, če sprejme temeljna organizacija osebo v delovno razmerje s pogojem, da ji skupnost refundira Izplačilo bruto osebnih dohodkov v času usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposabljanja oziroma v času ugotavljanja usposobljenosti osebe za delo, — denarno pomoč med usposabljanjem 6e nima pravice do nadomestila osebnega dohodlea, oziroma denarnega nadomestila ali denarne pomoči in sicer pod pogoji in v višini kot jih določa zakon o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, — nagrado mentorja, če je ta osebi med usposabljanjem potreben. V primeru, da je osebi na usposabljanju priznana pravica za prehrano in nastanitev (5. alinea tega člena), ji pripada denarna pomoč samo v primeru, da so stroški prehrane in nastanitve nižji od pripadajoče denarne pomoči. Denarna pomoč gre v takih primerih osebi le v višini razlike med tema dajatvama. Ce pa se osebi prizna povračilo osebnega dohodka (7. alinea tega člena), ji ne pripada denarna pomoč. 80. člen Strokovna pomoč osebam pri usposabljanju obsega zlasti: — izbor udeležencev, — organizacijo izvajanja izobraževanja, — pomoč med izvajanjem izobraževalnega procesa, — spremljanje in vrednotenje izobraževalnih rezultatov, — snemanje uspešnosti pri delu idr. * 81. člen Pravico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v primerih, ki jih določa 37. člen zakona o zaposlovanju in d zavarovanju za primer brezposelnosti. Za te namene sklenejo temeljne organizacije in skupnosti samoupravni sporazum, kolikor to že ni dogovorjeno oziroma vključeno v samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje in v njegovih aneksih za posamezno koledarsko leto, na podlagi katerega se združujejo dodatna namenska sredstva za strokovno usposobitev, dokvalifikacijo, prekvalifikacijo in zaposlitev že zaposlenega delavca. 82. člen S samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena se temeljne organizacije in skupnosti dogovorijo o namenu združevanja sredstev, o uporabi sredstev, o načinu upravljanja s temi sredstvi, o osnovah in merilih strokovnega usposabljanja idr. V skladu s samoupravnim sporazumom se temeljne organizacije in skupnosti lahko dogovorijo, da pripadajo delavcem pravice in obveznosti določene z zakonom in tem statutom. 83. člen Invalidni osebi, ki uveljavlja pravice do usposabljanja po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, pripadajo pravice iz naslova priprave za zaposlitev v obsegu in oblikah, določenih z zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti in tem statutom. Poleg obsega pravic iz 79. člena tega statuta obsega materialna pomoč invalidnim osebam še naslednje pravice: — stroški socialne rehabilitacije, če so ti invalidni osebi neogibno potrebni za delo in življenje in sicer v obsegu, ki je sestavni del programa njene rehabilitacije (npr. ortopedski pripomočki, pomagala, obleka, osebna higiena, pomoč pri nabavi prevoznega sredstva, upoštevajoč neogibno potrebo za prevoz na delo in socialni status, mnenje skupnosti socialnega skrbstva ipd.), — dodatek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam pod pogoji in v višini kot jih predvideva zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in če strokovna komisija za ugotavljanje lastnosti invalidne osebe ugotovi, da je glede na vrsto in stopnjo invalidnosti takšna pomoč invalidni osebi potrebna, — stroški v zvezi z zaposlitvijo kot: — adaptacija delovnih priprav, — odstranjevanje ovir, — adaptacija v zvezi z delom na domu ipd., — ostali stroški (stroški, ki nastanejo v pripravljalnem postopku, pripomočki ipd.). Skupnost vsako leto s sklepom določi višino denarne pomoči v času usposabljanja invalidne osebe. 84. člen Pogoji za pridobitev pravice do prevoznih in selitvenih stroškov ter višina stroškov so določeni z zakonom. 85. člen Postopek za uveljavljanje pravic oseb iz zavarovanja za primer brezposelnosti ter uveljavljanja pravic oseb po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb določa zakon in pravilnik o postopku za uveljavljanje materialnih pravic brezposelnih oseb in invalidov. V. UREJANJE IN GOSPODARJENJE S SREDSTVI SKUPNOSTI 86. člen Zavoljo zadovoljevanja splošnih in posameznih potreb in interesov na področju zaposlovanja invalidnih oseb, delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, delavci v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela in nosilci samostojnega osebnega dela združujejo sredstva za zadovoljevanje teh potreb in interesov po načelih vzajemnosti in solidarnosti. 87. člen Sredstva skupnosti so: — prispevki, ki jih plačujejo delavci in delovni ljudje iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovnih skupnosti, — prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela za delavce, ki so v delovnem razmerju z nosilci samostojnega osebnega dela, — prispevki, ki jih plačujejo nosilci samostojnega osebnega dela, — prispevki, ki jih plačujejo delavci, začasno zaposleni v tujini oziroma v državah, s katerimi SFRJ nima sklenjenega meddržavnega sporazuma o zavarovanju za primer brezposelnosti, — dohodki od refundacij, izplačanih denarnih dajatev iz zavarovanja za brezposelnost delavcev od držav, s katerimi je SFRJ sklenila konvencijo o zavarovanju za brezposelnost, — dohodki od sporazumov in pogodb, sklenjenih z organizacijami združenega dela za pripravo delavcev za zaposlitev, — druga sredstva. 88. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti opredeljujejo obseg, vrsto in kvaliteto posameznih storitev oziroma programov storitev, opredelitev programa, za katerega se združujejo sredstva po načelu solidarnosti, skupne obveznosti udeležencev po sporazumu, osnove in merila za združevanje sredstev, vrsto socialnih pravic ter pogoje, kriterije in merila, po katerih bodo uveljavljali te pravice ter višino sredstev, ki jih v ta namen združujejo. Ce ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma, določi skupščina občine višino prispevka za vse delavce in delovne ljudi, ki so zavezani plačevati prispevke ali le za tiste delavce in delovne ljudi, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma. 89. člen O načina in pogojih porabe sredstev, zbranih iz prispevkov po prejšnjem členu, odloča skupščina skupnosti za vsako koledarsko leto posebej s sprejemom finančnega načrta, ki temelji ■ na planu dejavnosti skupnosti. 90. člen Sredstva skupnosti so namenjena predvsem za dajatve in zavarovanje za primer brezposelnosti, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, za sofinanciranje programa dela skupnosti socialnega varstva, za solidarnost in vzajemnost s področja zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, za delo delovne skupnosti strokovne službe. 91. člen Skupnost ima rezervna sredstva, ki jih formira iz presežka prihodkov, ugotovljenih z zaključnim računom. Obvezna rezerva znaša 1,5 °/» planiranega prispevka za tekoče leto. Obveznosti izločanja sredstev v obvezno rezervo prenehajo, ko ta sredstva dosežejo 15 % povprečnega prihodka po zaključnih računih v zadnjih treh letih. 92. člen Skupnost ima poslovni sklad, ki ga formira iz sredstev presežkov prihodkov ob zaključnem računu. 93. člen Ce skupščina skupnosti do konca koledarskega leta ne sprejme finančnega načrta za naslednje leto, se dejavnost skupnosti financira skladno s sklepom o začasnem financiranju. 94. člen Odredbodajalec finančnega načrta je predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika skupščine. Odredbodajalec sklada za štipendiranje iz združenih sredstev je predsednik odbora za štipendiranje, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika odbora. VI. POSTOPEK PLANIRANJA IN USKLAJEVANJA V SKUPNOSTI 95. člen Skupščina skupnosti določi s sklepom o pripravi plana roke, do katerih morajo biti planski akti pripravljeni, in organ, ki je odgovoren 'za pripravljanje plana. Ta organ pripravi delovni program pripravljanja plana. 96. člen * Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana skupnosti usklajujejo in opredeljujejo svoje skupne potrebe in interese ter pravice in obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih je bila ustanovljena skupnost. Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka sklepajo udeleženci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih, sporazumov. 97. člen Organ, ki je odgovoren za pripravljanje plana skupnosti, pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti. Elemente za sporazum sprejemajo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, ter jih po svojih delegatih usklajujejo v skupščini skupnosti. 98. člen Plan skupnosti sprejme skupščina skupnosti. 99. člen Plan skupnosti vsebuje: 1. Srednjeročne cilje razvoja dejavnosti, za katero je bila skupnost ustanovljena; 2. Naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti; 3. Naloge, ki jih prevzame skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih, ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev; 4. Organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnih sporazumov o temeljih pls&a. VIL JAVNOST DELA SKUPNOSTI 100. člen Delavci, delovni ljudje in občani, ustanovitelji skupnosti, imajo pravico biti seznanjeni prek svojih delegatov in delegacij z vsemi temeljnimi problemi, z delom in s stanjem skupnosti. Delegati skupščine skupnosti so dolžni poročati o svojem delu delavcem in delovnim ljudem ter občanom, ki so jih delegirali na seji skupščine skupnosti oziroma v organe skupnosti. 101. člen Informiranje o delu skupnosti poteka prek: — glasila skupnosti, — pisnih materialov za seje skupščine skupnosti in njenih organov, — razprav in sporočil na sejah skupščine skupnosti in njenih organov, kakor tudi na sestankih de- . legacij za delegiranje delegatov, — sredstev javnega obveščanja, — letnih, poslovnih in drugih poročil skupnosti, — drugih oblik informiranja. 102. člen Širšo javnost so dolžni organi skupnosti vsako leto seznanjati: — o sprejetih planih, — o tem, kako so bili plani izpolnjeni, — o tem, kako so bila uporabljena sredstva, 103. člen Seje skupščine skupnosti in njenih organov so javne in je lahko na seji pod pogoji, ki jih določa poslovnik o delu skupščine skupnosti in njenih organov navzoč vsak. Vsak, ki izkaže upravičen interes, ima pravico vpogleda v zapisnik sej skupščine skupnosti in njenih organov. 104. člen Za. pravočasno obveščanje javnosti je po določbah tega statuta, zadolžen predsednik skupščine. VIII. DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE 105. člen Strokovna, administrativna, finančna in tem podobna dela opravlja za skupnost delovna skupnost strokovne službe. Strokovna dela v zvezi z organiziranjem, izvajanjem in koordiniranjem delovanja skupščine in organov skupščine skupnosti pa opravlja pooblaščeni strokovni delavec. Skupščina skupnosti s posebnim sklepom ustanovi delovno skupnost strokovne službe skupno z drugimi skupnostmi za zaposlovanje na medobčinskem območju Ljubljane. Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe določa samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe. 106. člen Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja delovne skupnosti, ki ga imenuje skupščina skupnosti, na podlagi poprejšnjega mnenja delavskega sveta, delovne skupnosti strokovne službe. Za vodjo delovne skupnosti je lahko imenovan, kdor ima: — visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri, — najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — sposobnost organizacije dela in vodenja, — moralnopolitične vrline, — da je družbenopolitično aktiven. 107. člen Vodja delovne skupnosti je za svoje delo in za delo delovne skupnosti strokovne službe odgovoren skupščinam skupnosti, ki so ga imenovale. 108. člen Delavci delovne skupnosti pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela iz sredstev skupnosti na podlagi osnov in meril, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo skupnosti in delovna skupnost strokovne službe. Delavci 'delovne skupnosti strokovne službe imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po rezultatih dela in z ustreznimi družbeno določenimi osnovami in merili za delitev. 109. člen Skupnost zagotavlja z drugimi skupnostmi vse temeljne pogoje za poslovanje delovne skupnosti strokovne službe, to so delovna sredstva in sredstva za kritje materialnih stroškov poslovanja. Z delovnimi sredstvi upravlja skupnost, delavci delovne skupnosti pa imajo za zadovoljevanje osebnih in družbenih potreb pravico uporabljati in delati s temi sredstvu. 110. člen Delavci delovne skupnosti strokovne službe v skladu z ustavo in zakonom samostojno urejajo s svojimi samoupravnimi splošnimi akti medsebojne odnose v združenem delu ter uresničujejo druge samoupravne pravice in obveznosti iz združenega dela, ki zadevajo delovne skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti. 111. člen Za akte delovne skupnosti strokovne službe, ki določajo okvirni planski obseg in vrsto del ter nalog in s tem v zvezi izebrazbeno strukturo kadrov v delovni skupnosti strokovne službe, je potrebno poprejšnje soglasje skupščine Medobčinske skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, po predhodni razpravi v vseh skupnostih, ki so ustanovile delovno skupnost. IX. SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI 112. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti, — statut skupnosti, — samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe, — samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja, — pravilnik d ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, :— pravilnik o samoupravni delavski kontroli, — pravilnik o uveljavljanju pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, — poslovnik o delu skupščine in njenih organov, — druge samoupravne splošne akte. 113. člen Preden skupščina skupnosti sprejme samoupravni splošni akt, je potrebno zagotoviti javno obravnavo posameznega predloga samoupravnega splošnega akta v vseh delegacijah, ki delegirajo delegata v skupščino skupnosti. 114. člen Ko se oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta, katerega osnutek so obravnavale delegacije, je pristojni odbor skupščine skupnosti dolžan obravnavati vse posredovane predloge, pripombe in mnenja k osnutku samoupravnega splošnega akta ter v obrazložitvi predloga navesti, katerih predlogov, pripomb in mnenj ni upošteval in zakaj. 115. člen Samoupravni splošni akti, sprejeti v skupščini skupnosti, začno veljati praviloma osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, če ni drugače določeno s samoupravnim splošnim aktom. 116. člen Spremembe in dopolnitve samoupravnega splošnega akta se sprejemajo po postopku, ki velja za njegov sprejem. 117. člen Obvezno« razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti daje organ', ki je sprejel samoupravni splošni akt. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 118. člen Vse samoupravne splošne akte skupnosti je potrebno sprejeti oziroma uskladiti s statutom skupnosti najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta. 119. člen ' Statut skupnosti je sprejet, ko ga sprejme skupščina skupnosti. 120. člen Statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. MS-8/84 Ljubljana, dne 15. decembra 1983. Predsednica skupščine Mira Zupan L r. LOGATEC 1401. Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73) na podlagi 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78, 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. julija 1984 sprejela ODLOK 29. Modic Ivan, Notranjska c. 54 30. Musec Marija, Cevi ca 1 31. Musec Tomaž, Cesta talcev 1 32. Ostrman Franc, Stara cesta 12 33. Podobnik Ana, Tomaž, Rovtarska c. 5 34. Puntar Marjan, Tovarniška 26 35. Pečkaj Andrej, Tržaška c. 62 36. Remic Amalija, Cankarjeva 4 37. Sirca Anton, Stara c. 11 38. Švigelj Jože, Cankarjeva 6 39. Škof Marija, Mandrge 4 40. Tršar Božo, Potoška c. 1 41. Urbas Jože, Marija, Stara c. 13 42. Zust Stane, Stara c. 34 Blekova vas 1. Nagode Valentin, št. 11 2. Urbas Franc, št. 27 II. Krajevna skupnost Tabor Logatec o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij 1. člen Na območju občine Logatec se s tem odlokom določajo kmetije za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. Grčarevec 1. Kunc Jože, št. 10 2. Krmavnar Ivan, št. 3 3. Kobal Justin, Marija, št. 7 4. Poženel Andrej in sol., št. 6 5. Rudolf Tatjana, Andrej, št. 1 6. Žigon Janez, št. 12 7. Žigon Jožica, Milan, št. 8 8. Žigon Leopolda, št 15 2. člen Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po 1. člčnu tega odloka so po krajevnih skupnostih naslednje: I. Krajevna skupnost »Naklo« Logatec Logatec 1. Brus Jerica, Tržaška c. 20 2. Černe Anton, Grič 4 3. Cuk Jože, Naklo 7 4. Erker Rihard, Tržaška c. 42 5. Fečur Andrej, Marija, Notranjska c. 48 6. De Gleria Dušan, Minka, Notranjska c. 7 7. Gantar Leopold, Slavka, Naklo 14 8. Grum Franc, Notranjska c. 56 9. Gostiša Janez, Notranjska c. 25 10. Hodnik Ivanka, Cankarjeva 8 II. Javornik Vida, Cankarjeva 12 12. Kolar Josipina, Tržaška c. 10 13. Korenč Franc, Cesta talcev 7 14. Keržič Pavel, Cesta talcev 13 15. Kobal Edvard, Tržaška c. 23 16. Jeršin Marija, Vrtnarska c. 4 17. Maček Alojz, Tovarniška 7 18. Maček Jože, Brod 13 19. Maček Jože, Cesta talcev 9 20. Masle Jakob, Cevica 5 21. Mihevc Franc, Marija st., Tovarniška c. 8 22. Mihevc Franc, Brod 8 23. Mihevc Jože, Cankarjeva 11 24. Mihevc Franc, Gozdna pot 14 25. Mihevc Helena, Pavla, Notranjska e. 30 26. Mihevc Jakob, Janez, Notranjska c. 13 27. Mihevc Vinko, Ograde 3 28. Mihevc Ivana in sol., Grič 9 Kalce 1. Gostiša Anton, št. 30 2. Kogovšek Franc, št. 43 3. Kunc Jože, št. 1 4. Kranjc Pavel, št. 7 5. Marinko Franc, Ivanka, št. 6 6. ' Oblak Francka, št. 32 7. Pečkaj Frančiška, št. 28 8. Podobnik Franc, Antonija, št. 26 9. Vrabec Anton, št. 20 Logatec 1. Gostiša Elizabeta, Režiška c. 25 2. Gostiša Peter, Planjave 1 3. Gostiša Jože, Tabor 18 4. Gostiša Stanislav, Režiška c. 23 5. Dolenc Viktor, Grajska pot 3 6. Istenič Ciril, Tržaška c. 166 7. Istenič Franc, Tabor 27 8. Istenič Jože, Tabor 27 9. Kolednik Marija, Strmica 17 10. Leskovec Antonija, Franc, Planjave 4 11. Modic Martin, Zadružna pot 1 12. Moljk Alojz, Grajska c. 12 13. Nagode Ivan, Tržaška c. 108 14. Nagode Štefan, Režiška c. 8 15. Nagode Franc, Strmica 23 16. Petek Milan, Iležiška c. 3 17. Puppis Ivanka, Tržaška c. 99 18. Rupnik Franc, Režiška c. 21 19. Sajovic Helena, Ivan, Tržaška c. 136 20. Simšič Franc, Majda, Lipica 4 21. Smole Janez, Manica, Hrib 1 22. Šemrov Ivan, Grajska pot 15 23. Tomazin Franc, Režiška c. 27 24. Tomazin Jože, Režiška c. 13 25. Turk Ivan, Tržaška c. 104 26. Turk Marija in sol, Tržaška c. 144 27. Tomazin Cirila, Tabor 3 28. Urbančič Jože, Tržaška c. 126 29. Urbas Jožefa, Tržaška c. 146 30. Žigon Genovefa in sol. Režiška c. 19 Žibrše 1. Dolenc Gabrijel, št. 29 2. Dolenc Frančiška, št. 28 3. Gantar Franc, št 37 4. Kunc Pavel, št. 9 5. Korenč Ivan, št. 13 6. Kunc Frančiška in sol., H. 4 7. Kunc Ivan, št. 18 8. Korenč Vinko, Stanislava, št. 36 9. Korenč Karol, št. 16 10. Kunc Ivan, Marija, št. 2 11. Merlak Anton, št. 20 12. Mihevc Gregor, št. 25 13. Novak Štefanija, št. 1 Možina Marija 14. Rupnik Franc, št. 13 15. Rupnik Stanislav, št. 27 16. Šenčur Karol, št. 22 17. Slabe Janez, št. 3 III. Krajevna skupnost Laze Logatec Laze 1. Kobal Ana, št. 2 2. Kermavnar Andrej, št. 20 3. Krmavnar Franc, št. 53 4. Kermavnar Franc, št. 9 5. Kermavnar Miro, št. 21 6. Kolar Anton, št. 61 a 7. Matičič Štefan, št. 30 8. Nemgar Janez, št. 4 ' 9. Podboj Ivana, št. 1 10. Podboj Alojz, št. 48 11. Petrič Francka, št. 33 12. Simšič Anton, št. 54 13. Urbas Ladislav, št. 11 Jakovica 1. Facija Franc, št. 12 2. Facija Franc, št. 4 3. Facija Janez ml., Marija, št. 16 4. Facija Jože, Frančiška, št. 20 5. Jeriša Ivana, št. 6 6. Jurca Ivana in sol., št. 5 7. Klemenc Janez, št. 18 a 8. Kobal Andrej, št. 8 9. Kunc Jožefa, št. 13 10. Nagode Jože, št 7 11. Petrič Albin, št. 11 12. Škof Franc, št. 17 IV. Krajevna skupnost Hotedršica Logatec Hotedršica 1. Dolenc Drago, Ivanka, št. 28 2. Eržen Branko, št. 66 3. Grom Anton, št. 31 4. Ipavec Ivana, št. 42 5. Istenič Amalija, Karol, št. 39 6. Leskovec Alojz, št. 22 7. Lukan Andrej, št. 33 8. Negode Karol, Ivana, št. 18 9. Nagode Viljem, št. 70 10. Petkovšek Polde, št. 15 11. Petkovšek Frančiška, št. 74 12. Petrovič Ivan, št 72 13. Rupnik Franc, št. 80 14. Šemrov Jože, št. 13 15. Trpin Maksimiljan, št. 19 16. Vavken Dominik, Antonija, št 27 17. Vidmar Anica, št. 21 18. Vehar Antonija, št. 76 19. Zelene Janez, Minka, št. 28 Novi svet 1. Brus Ivna, št. 9 2. Brus Anica, št. 32 3. Cigale Marija, št. 8 4. Dolenc Anton, Dorica, št. 24 5. Korče Katarina, št. 29 6. Kunc Rajko, št. 18 7. Leskovec Ivan, št. 12 8. Menart Leopold, št. 33 9. Menart Ivan, št. 6 10. Mlinar Marjan, Pavla, št. 16 11. Nagode Jakob, Jožefa, št. 10 12. Nahode Silvo, št. 26 13. Rupnik Albina, št. 25 Ravnik ' 1. Istenič Andrej, št. 2 2. Korenč Andrej, št. 4 3. Nagode Janez, št. 7 4. Nagode Leopold, Angela, št. 12 5. Nagode Cveto, št. 1 6. Petrovčič Janez, št. 5 7. Petrič Stanislav, Amalija, št. 6 8. Rupnik Franc, Marija, št. 9 Žibrše 1. Dolenc Franc, št. 30 2. Kunc Ludvik, št. 34 3. Mihevc Ana, Andrej, št. 33 4. Petrovčič Jakob, št. 43 5. Rudolf Justina, št. 40 6. Slabe Franc, št. 32 7. Turk Anton, št. 39 V. Krajevna skupnost Trate Logatec Medvedje brdo 1. Blažič Franc, št. 55 2. Bogataj Adolf, št. 32 3. Brenčič Jože, št. 10 4. Cigale Jože, št. 47 5. Čuk Stanko, št. 25 6. Gantar Franc, št. 30 7. Gladek Ivan, št. 31 8. Jereb Franc, št. 27 9. Kogovšek Ivan, št. 59 10. Kržišnik Pavel, št. 33 11. *Lukan Ladislava, št. 58 12. Mlinar Marjan, št. 53 13. Mlinar Anton, št. 17 14. Mlinar Jože, št. 45 15. Nagode Marjana. Ivan. št. 44 16. Pivk Ivan in sol., št. 26 17. Rupnik Slavko, št. 56 18. Sovan Ivana, št. 34 19. Trček Franc, št. 9 20. Žakelj Franc, št. 42 Žibrše 1. Blažič Marjana, št. 33 2. Cigale Antonija, št. 20 3. Cigale Jože, št. 30 4. Logar Jožef, št. 24 5. Lukančič Jože, št. 16 6. Moljk Terezija, Jože, št. 4 7. Nagode Slavica, št. 19 8. Nagode Marjan, št. 14 9. Osterman Franc, št. 36 10. Pišljar Marjan, št. 35 11. Podobnik Janez, št. 31 12. Rupnik Vinko, št. 17 13. Treven Vinko, št. 32 14. Trpin Jože, št. 38 15. Trpin Matilda, št. 5 16. Turk Jože, Terezija, št. 39 17. Vavken Terezija, št. 26 18. Žakelj Terezija, št. 23 VI. Krajevna skupnost Rovte Logatec Rovte 1. Bizjak Alojz, Zofija, št. 65 2. Bolčina Terezija, št. 39 3. Bogataj Ivanka, št. 147 4. Celarc Frančiška, št. 136 5. Cigale Ivanka, št. 70 6. Corn Vinko, št. 124 7. Hladnik Ignac, št. 145 8. Istenič Franc, št. 126 9. Jazbar Alojz, št. 148 10. Jereb Franc, št. 125 11. Jereb Franc, št. 151 12. Jereb Franc, št. 132 13. Jereb Pavel, št. 33 14. Jereb Leopold, št. 156 15. Jesenko Jože, št. 34 16. Jurca Janez, št. 130 17. Jereb Stanislav, št. 35 18. Kunc Leopolda, št. 74 19. Kavčič Zofija, št. 12 20. Kogovšek Matevž, št. 56 21. Kogovšek Vinko, št. 46 22. Kogovšek Vinko, št. 154 23. Kogovšek Janez, št 118 24. Kunc Janez, št 64 25. Lazar Anton, št. 121 26. Lazar Marija, št. 26 27. Lukančič Pavel, št. 140 28. Lukan Pavel, št 129 29. Likar Jakob, št. 14 30. Logar Frančišek, št. 57 31. Logar Franc, št. 104 32. Lukančič Matevž, št. 127 33. Martinšek Franc, št. 1 34. Mikuž Štefan, št. 30 35. Mlinar Janez, št. 7 36. Modrijan Bogomir, št. 96 37. Merlak Anton, Amalija, Frančiška, št. 48 38. Merlak Anton, št. 105 39. Mlinar-Cigale Ivan, št. 71 40. Malovrh Jožefa in sol., št 42 41. Nagode Ivan, št. 141 42. Nagode Jožefa, Pavla, št, 142 43. Oblak Rozalija, Anton, št. 69 44. Petkovšek Janko, št. 131 45. Petrnel Ciril, št. 40 46. Habe Jože, Ludvik, št. 135 47. Slabe Franc, Anica, št 150 48. Samotorčan Pavla, Janez, št. 138 49. Šenčur' Franc, Marija, št. 139 50. Skvarča Jože, št. 50 51. Skvarča Ludvik, št 11 52. Traven Jože, Frančiška, št. B 53. Traven Jože, št. 11 b 54. Traven Boris, št. 82 55. Traven Jože, št 4 56. Traven Ludvik, št. 102 57. Trček Franc, št. 114 58. Trpin Marija, št. 122 59. Trpin Anton, št. 117 60. Vavken Janez, Frančiška,, št. 73 61. Žerjal Henrik, št. 144 62. Zust Franc, št. 146 63. Kunc Janez, št. 63 Petkovec 1. Brenčič Frančiška, Franc, št. 39 2. Brenčič Ivan, št. 14 3. Cigale Štefan, št. 20 4. Čuk Janez, št. 10 5. Gantar Franc, št. 31 6. Hladnik Ignac, št. 37 7. Jereb Anton, št. 40 ,. 8. Jurca Bogomir, št. 19 9. Jurca Franc, št. 17 10. Kavčič Marjana, št. 8 11. Lukan Franc, št. 45 12. Maček Franc, št. 43 13. Marinč Matevž, št 62 14. Medved Ivan, Matilda, št. 15 15. Mivšek Anton, št. 61 16. Mlinar Janez, št. 26 17. Novak Slavka, št. 36 18. Petkovšek Leopold, št. 2 19. Pivk Jože, št. 47 20. Petrovčič Ivan, št. 41 21. Sivec Štefan, št. 11 22. Slabe Albert, št. 32 23. Trček Ivan, št. 35 24. Treven Marija, št. 46 25. Treven Viljema, št. 38 26. Trpin Jože, št. 28 Zaplana 1. Gantar Matilda, št. 56 2. Mivšek Anton, št. 59 3. Petkovšek Vencisiava in sol., št. 56 Praprotno brdo 1. Albreht Silva, št. 6 2. Lukan Pavel, št. 2 3. Lekan Pavel, Bernarda, št. X 4. Skvarča Matilda in aoL, št B 5. Sedej Jože, Marija, št. 4 6. Malavašič Anton, št. 8 7. Malovrh Ciril, št B 8. Treven Anton, št. 7 9. Trček Stanislav, Nežka, št. 1 VIT. Krajevna skupno«* Vik Leeetw Hlevni vrh 1. Bradeško Anton, št. 5 2. Mivšek Jakob, št. 7 3. Sedej Janez, Cvetka, št. 4 4. Justin Terezija, Vinko, št. 3 Hleviše 1. Arhar Franc, Lidija, št. 2 2. Jelovčan Jakob, Angela, št. 7 3. Leskovec Marjana, št. 14 4. Logar Jakob, št. 5 5. Mivšek Janez, št. 4 6. Otrin Franc, št. 12 7. Petrovčič Jožefa, št. 13 8. Sraj Marija, št. 6 9. 2ust Jože,- št 16 Lavrovec 1. Alič Bernard, Bernarda, št. 23 2. Jesenko Franc, št. 19 3. Jesenko Valentin, št. 9 4. Jelovčan Antonija, št. 11 5. Kogovšek Marija, št. 20 6. Malovrh Franc, št. 1 ' 7. Oblak Frančiška, št. 18 8. Pintar Frančiška, št. 2 9. Trček Jože, št. 5 10. Žakelj Franc, št. 6 Vrh 1. Gabrovšek Jože, št. 15 2. Kokalj Stanislav, št. 14 3. Nagode Leopolda, št, 12 4. Sedej Stanislav, št. 10 5. Sedej Vinko, št. 6 6. Treven Pavel, št. 13 7. Treven Anton, št. 1 8. 2ust Leopold, IvanJja, št 11 3. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati dosedanji odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 22/77) in njegove dopolnitve (Uradni list SRS, št. 20/79, 5/82 in 9/83). 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/77 Logatec, dne 26. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Logatec Rudi Lipovec 1. r. MOZIRJE 1408. Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je po 9. točki odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84) na seji dne 2. avgusta 1934 sprejel ODREDBO o oblikovanju cen stanarin v občini Mozirje 1. člen V občini Mozirje se stanarine oblikujejo tako, da se sedanje stanarine povečajo za 25 V«. 2. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 9. 1984 dalje. St. 38-15/84-3 Mozirje, dne 2. avgusta 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Franc Miklavc, inž. les. ind., L r. MURSKA SOBOTA 1409. Na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) ter 8. in 10. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za varstvo pred požarom v občini Murska Sobota za obdobje 1981—1985 je skupščina SIS za varstvo pred požarom občine Murska Sobota, na seji dne 9. avgusta 1984 sprejela SKLEP o znižanju prispevka za varstvo pred požarom v občini Murska Sobota za leto 1984 I Prispevek za varstvo pred požarom, ki ga plačujejo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter delovni ljudje v delovnih skupnostih v občini Murska Sobota znaša 0,27 % od 1. septembra 1984 iz dohodka — osnova bruto OD. II Znižana stopnja prispevka za varstvo pred požarom velja od 1. 9. 1984 dalje. III Ta sklep velja po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1984 dalje. St. 104/84 Murska Sobota, dne 9. avgusta 1984. Predsednik Janez Stoti 1. r. 1410. Na podlagi 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) sklenejo Skupščina občine Radovljica, Izvršni svet Skupščine SRS, Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Območna vodna skupnost Gorenjske, Vodno gospodarsko podjetje Kranj, Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Radovljica, Komunalno gospodarstvo občine Radovljica, Samoupravna interesna skupnost za ceste občine Radovljica, Turistična poslovna skupnost Bled, Krajevna skupnost Bled, Temeljna banka Gorenjske Kranj in Ribiška družina Bled DRUŽBENI DOGOVOR • o izvajanju skupnih ukrepov za restavracijo Blejskega .jezera 1. člen S tem družbenim dogovorom se določajo načela in osnove skupnega delovanja v usmerjanju, spodbujanju in zagotavljanju pogojev za izvajanje ukrepov za dosego dokončne restavracije Blejskega jezera z njegovim vodozbimim območjem. 2. člen Udeleženci tega družbenega dogovora ugotavljamo: 1. da Blejsko jezero predstavlja enega izmed naj- pomembnejših slovenskih naravnih in skupaj s celotnim ambientom tudi kulturnih spomenikov slovenskega naroda ter tudi istočasno enega izmed temeljev našega turističnega gospodarstva, , 2. da so močna urbanizacija vplivnega območj.a ter nesočasno izgrajevanje in nekvalitetno vzdrževanje komunalne infrastrukture, intenzivna uporab^ umetnih gnojil v povodju pritokov jezera, zmanjševanje dotoka izvirnih voda v jezero ter povečana interna obremenitev jezera povzročale stalno povečevanje evtrofizičnosti jezera, 3. da so z uporabo tehnike odvajanja hipolimnijske vode preko natege in istočasnim dovajanjem čiste vode Radovne v količini, potrebni za izravnavo vodne bilance jezera, doseženi prvi uspehi sanacije, ki se kažejo predvsem v povečani prosojnosti vode ter delnem zmanjševanju količine hranljivih snovi v jezeru, da je zaradi navedenih dejstev potrebno nadaljevati z ukrepi sanacije jezera in jih medsebojno uskladiti ter preveriti na sodobnih znanstvenih osnovah, njihovo realizacijo pa vključiti v planske dokumente vseh udeležencev dogovora. 3. člen Za dosego cilja tega družbenega dogovora udeleženci skupno zagotavljamo: — usklajeno programiranje ih izvajanje raziskovalnega dela vezanega na ukrepe sanacije jezera ter ureditve vodozbirnega območja, — izdelavo in sprejem enotnega in celovitega programa sanacije, ter na njegovi osnovi konkretnih letnih programov izvajanja ukrepov sanacije, — vključevanje sprejetih nalog v svoje planske dokumente, — združevanje sredstev za uresničevanje programa sanacije v skladu s svojimi planskimi dokumenti ter posebej sklenjenimi samoupravnimi sporazumi. 4. člen * Posamezni udeleženci - tega dogovora bodo izvajali predvsem naslednje naloge: 1. SkupščinS občine Radovljica bo: — spremljala izvajanje dogovora, — naročila in sprejela novelirano urbanistično dokumentacijo za področje Bleda ter na njegovi osnovi potrebne prostorske izvedbene načrte, v katerih bo posebej upoštevano varstvo jezera z vplivnim območjem ter program sanacije jezera, — po potrebi sprejela normativno-pravne akte za zaščito območja jezera, — zagotavljala sredstva za strokovna opravila koordinacijskega odbora, — preko svojih inšpekcijskih služb izvajala poostren nadzor nad upoštevanjem vodnogospodarskih in sanitarnih predpisov. 2. Izvršni svet Skupščine SRS: — si bo prizadeval za vključitev ukrepov restavracije Blejskega jezera v republiške planske dokumente, — bo zagotavljal in usmerjal sodelovanje posameznih republiških upravnih organov pri realizaciji posameznih nalog. 3. Zveza vodnih skupnosti Slovenije bo: — sodelovala pri restavraciji Blejskega jezera v okvirih, ki jih določa družbeni plan SRS in samoupravni sporazum o temeljih planov ZVSS, — pripravila na osnovi programov posameznih udeležencev strokovno usklajen predlog programa sanacije ter letne programe izvajanja ukrepov, — skrbela za znanstveno in študijsko — raziskovalno dejavnost, ki je potrebna za izvajanje programa restavracije jezera, . — v sodelovanju z ustrezno strokovno institucijo zagotavljala optimalen obseg raziskav za spremljanje kakovosti Blejskega jezera ter pritokov in odtokov, — zagotavljala sredstva za odvod hipolimnijskih voda iz jezera ter dotok čistih voda v jezero po sprejetem programu restavracije, — zagotavljala strokovno in hitro pripravo vodnogospodarskih smernic za vse posege, vezane na sanacijo Blejskega jezera. 4. Območna vodna skupnost Gorenjske bo: — zagotavljala finančna sredstva za vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav, ki so v splošni rabi ter za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode v vodozbirnem območju Blejskega jezera, — sodelovala pri gradnji objektov in naprav, ki bodo varovali vodo Blejskega jezera pred onesnaženjem, v okviru sprejetih srednjeročnih in letnih planskih obveznosti. 5. Vodnogospodarsko podjetje Kranj bo: — skrbelo za pripravo projektne dokumentacije za realizacijo posameznih vodnogospodarskih ureditev, — zagotovilo strokovno in kvalitetno izvajanje vodnogospodarskih del ter upravljanje in redno vzdrževanje vseh vodnogospodarskih objektov, ki so v splošni rabi na Blejskem jezeru in vplivnem'območju jezera. 6. Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Radovljica bo: — zagotavljala sredstva za pridobitev tehnične dokumentacije ter izgradnjo primarnega kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave, — usmerjala in izvajala nadzor nad realizacijo nalog, katere sprejema komunalno gospodarstvo občine Radovljica. 7. Komunalno gospodarstvo občine Radovljica bo: — pridobilo tehnično dokumentacijo za gradnjo primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja ter čistilne naprave ter bo nosilec investicij na področju komunalne infrastrukture, — pridobilo tehnično dokumentacijo za izvedbo posameznih priključkov na kanalizacijsko mrežo in organiziralo priključevanje novih objektov, ter rekonstrukcijo obstoječih neustreznih priključkov, — skrbelo ‘za redno in investicijsko vzdrževanje kanalizacijskega omrežja ter vzdrževanje ulic, cest ter parkirišč s katerim upravlja, — skrbelo za odstranjevanje odpadkov s površine jezera in Jezernice ter skrbelo za sekanje ledu ob obali jezera. 8. Samoupravna interesna skupnost za ceste občine Radovljica bo: — pripravila projektno dokumentacijo za izvedbo južne variante Blejske obvoznice, — v okviru dolgoročnih planskih dokumentov zagotovila sredstva za izgradnjo obvoznice, — vzporedno z reševanjem problematike cestnega omrežja okoli jezera, bo zagotovljeno tudi preprečevanje dotoka deževnih voda iz prometnih površin v jezero. 9. Turistična poslovna skupnost bo: — nosilec združevanja finančnih sredstev svojih članic za realizacijo programa restavracije — podpirala usmeritev, da se del sredstev turistične takse, zbrane na območju Bleda, nameni za realizacijo programa restavracije jezera. 10. Krajevna skupnost Bled bo: — sprejela in spodbujala izvajanje ukrepov v zvezi z restavracijo ter informirala krajane o poteku del, — organizirala dodatno združevanje sredstev občanov za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja, — sodelovala pri akciji priključevanja na obstoječo kanalizacijsko mrežo. 11. Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske Kranj bo: — pri realizaciji sanacijskega programa sodelovala -z dopolnilnimi sredstvi članic (krediti, garancije) v skladu s sprejetimi letnimi načrti banke in ukrepi za njihovo izvajanje. 11. Ribiška družina Bled bo: — spremljala 'razvoj in stanje življenja v jezeru, — pri planiranju svoje ribogojniške dejavnosti upoštevala sprejeti program restavracije jezera. 5. člen Udeleženci iz prejšnjega člena se obvezujemo, da bomo sprejeli poseben samoupravni sporazum o načinu zbiranja sredstev ter izvajanja s programom restavracije opredeljenih del. 6. člen Podpisniki dogovora ustanovijo koordinacijski odbor za spremljanje in izvajanje tega dogovora. V koordinacijski odbor imenujejo vsi podpisniki po enega člana. Odbor deluje na sej ah. Izmed svojih članov izvoli predsednika in namestnika predsednika. Odbor deluje v skladti s poslovnikom, ki ga sprejme. Sredstva za delovanje koordinacijskega odbora zagotavlja SO Radovljica. 7. člen Odbij^ sprejme program sanacije ter ga predloži Skupščini občine Radovljica v potrditev, v 6 mesecih po sprejetju dogovora. Vsako leto do 31. marca predloži skupščini občine usklajeni program sanacijskih ukrepov za tekoče leto tčr ji poda poročilo o delu v preteklem letu. Dokončna potrditev programa restavracije Blejskega jezera ni možna, dokler ga ne sprejmejo tisti člani koordinacijskega odbora, ki zagotavljajo sredstva za njegovo izvedbo. 8. člen K družbenemu dogovoru lahko pristopijo tudi druge družbenopravne osebe, če s podpisom sprejmejo program sanacije ter pravice in obveznosti, ka izhajajo iz dogovora. 9. člen Šteje se, da je družbeni dogovor sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki. Po sprejetju se dogovor objavi v Uradnem listu SRS. Udeleženci dogovora: Predsednik Skupščine občine Radovljica Boris Šetina L r. Izvršni svet Skupščine SRS Namestnik predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Tone Poljšak L r. Predsednik skupščine Zveze vodnih skupnosti Slovenije Albin Debevc 1. r. Predsednik skupščine Območne vodne skupnosti Gorenjske Anton Božič 1. r. Direktor Vodno gospodarskega podjetja Kranj Jože Ahačič 1. r. Predsednik skupščine Samoupravne interesne komunalne skupnosti občine Radovljica Franc Jere 1. r. Direktor Komunalnega gospodarstva občine Radovljica Matija Markelj 1. r. Predsednik skupščine Samoupravne interesne skupnosti za ceste občine Radovljica Pavel Tolar 1. r. Član poslovnega odbora Turistične poslovne skupnosti Bled Matko Kavčič 1. r. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Bled Jože Kapus 1. r. Direktor Temeljne banke Gorenjske Kranj enote v Radovljici Zlato Kavčič 1. r. Predsednik Ribiške družine Bled Franc Krmelj 1. r. POPRAVEK V odloku o določitvi in spremembi imen cest, ulic, poti in trgov na območju mesta Ljubljane in uvedbi uličnega sistema v naselju Vodice, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 27-1333/84 z dne 8. VIII. 1984 se: — 10. točka 1. člena pravilno glasi: Uešičeva ulica — se odcepi od novoimenovane ulice Šentjakob med hišama sedaj: Šentjakob ob Savi št. 17 in 19, poteka proti vzhodu v dveh krakih in se slepo konča vzhodno od novoimenovane ceste Podgorica; — drugi odstavek 1. točke 3. člena pravilno glasi: Ukine se del ulice, ki je-potekal od Brodske ceste vzporedno s Tacensko cesto; — 21. točka 4. člena pravilno glasi: Vogljanska cesta — se odcepi od novoimenovane ulice Pustnice nasproti hiše sedaj Vodice št. 8, poteka proti severozahod« in se slepo konča. Načelnik uprave Janez Obreza, dipl. ing. geod. 1. r. POPRAVEK V spremembah sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov v Občinski zdravstveni skupnosti Grosuplje, objavljenih v Uradnem listu SRS, številka 21-1081/84 z dne 29. VI. 19&4 se na koncu 2. člena doda besedilo: »in besedilo v tretji vrstici drugega odstavka: za zdravstvene storitve in«. Tajnik skupščine Brigita Repar, dipL oec. 1. r. POPRAVEK V sklepu o spremembi ugotovitvenega sklepa Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik, objavljenemu v Uradnem listu SRS, št. 27-1362/84 z dne 8. VIII. 1984 se 2. člen pravilno glasi: Ta odstotek za združevanje sredstev vzajemnosti na ravni občine velja od 1. 7. do 31. 12. 1984. Kamnik, dne 15. avgusta 1984. Predsednica Skupščine SSS občine Kamnik Zdenka Droljc, dipl. iur. 1. r. POPRAVEK Odlok o kulturnem spomeniku in nara\yi zname-menitosti Kodeljevo, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26-1288/84 z dne 30. VII. 1984 in odlok o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Fužine, objavljen v istem uradnem listu pod št. 1289 se pravilno glasita: 1288. Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS,- št. 1/81) in na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27. junija 1984, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 in seji družbenopolitičnega zbora dne 27. junija 1984 sprejela ODLOK o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Kodeljevo 1. člen Za ohranitev 1 umetnostnega in arhitekturnega spomenika kot zgodovinskega . izročila iz 17. in 18. stoletja ter naravne znamenitosti, se s tem odlokom razglasi graščina Kodeljevo s kapelo za kulturni spomenik, park ob graščini pa za naravno znamenitost, kot spomenik oblikovane narave (v nadaljnjem besedilu: spomenik). , 2. Hen Graščina Kodeljevo je umetnostno zgodovinski objekt, zgrajen v prvi jpolovici 17. stoletja. H graščini sodi tudi kapela, zgrajena v tridesetih letih 18. stoletja in okrašena z iluzionističnimi freskami Franca Jelovška iz leta 1734. Sestavni del graščine so tudi baročni vodnjak na dvorišču in gospodarski poslopji na severovzhodnem in jugovzhodnem delu. Spomenik obsega tudi osrednjo os baročne zasnove nekdaj obsežnega parka ter prostor med Grubarjevim prekopom in železniško progo, delno ohranjeno fosilno strugo Ljubljanice in drevorede. Značaj oblikovane narave dajejo spomeniku predvsem kostanjev drevored ob fosilni strugi Ljubljanice,' dvojni gabrov drevored ob severnem dostopu do graščine ter kostanjev drevored, ki vodi proti Grubarjevemu prekopu. 3. člen Območje spomenika je pod posebnim družbenim varstvom, določenim z zakonom o naravni in kulturni dediščini in s tem odlokom. 4. člen Spomenik obsega naslednje parcelne številke v k. o. Udmat: 840, 841, 842, 824, 825, 626, 827, 828, 831, 832/1, 838, 839, delno 847/1 in 370/1. Meje območja spomenika potekajo po sredini Grubarjevega prekopa preko zahodnega roba parcele številka 838 in 842, nato po notranjem robu parcele 847/1 z odmikom 3 metrov od yzhodnega roba te parcele do severne meje te parcele in po njej do železniške proge in po vzhodnem robu parcele št. 827 ter severnem in vzhodnem robu parcele št. 828, nato pa po vzhodnem robu parcele št. 831, 832/1 in 838 do sredine Grubarjevega prekopa, kjer se zaključi. 5. člen Parcele iz 4. člena tega odloka in objekti na njih so družbena lastnina z naslednjimi imetnild pravice uporabe: Pare. št. Št. vložka Kultura Imetnik pravice uporabe 840 520 _ gozd Občina Ljubljana Moste-Polje 841 956 gozd Sklad za financ, razvoja družbenega standarda 842 1088 pot Uprava cest, Ljubljana 824 885 šest zgradb, dvorišče, sadov. Gostinsko podjetje Figovec, Ob Ljubljanici 24 825 885 sadovnjak Gostinsko podjetje Figovec 826 885 pot Gostinsko podjetje Figovec 827 885 zgradba, travnik Gostinsko podjetje Figovec 828 520 pot Občina Ljubljana Moste-Polje 831 520 sadovnjak Občina Ljubljana Moste-Polje 832/1 885 delno travnik delno pot Gostinsko podjetje Figovec 838 1088 vrt Uprava cest, Ljubljana 839 520 vrt in travnik Občina Ljubljana Moste-Polje 847/1 956 travnik, gozd Sklad za financ, razvoja družbenega standarda 870/1 1098 Grubarjev prekop — reka Občina Ljubljana Center 6. člen Grafični prikaz spomenika v merilu 1 :1000 je im1 priloga ■ sestavni del tega odloka. 7. člen Spomenik se označi. Oznaka vsebuje tudi navedbo lastnosti, zaradi katere je bil s tem odlokom spomenik razglašen. 8. člen Na celotnem območju spomenika je prepovedana vsaka rekonstrukcija ali poseg, ki bi nasprotoval ohranitvi naravnih in kulturnih vrednot, in ki bi spremenil značaj spomenika. Na gradu, kapeli, vodnjaku in gospodarskih poslopjih je prepovedano: — podirati objekte ali posamezne dele objektov; — dozida vati ali rekonstruirati objekte v nasprotju z arhitekturnimi značilnostmi na tem območju; — razkopavati; — predelovati; — odmetavati ali odlagati odpadke; — postavljati vsakovrstne reklame za komercialne namene izven za to določenega in urejenega prostora. V parku je prepovedano: — razkopavati; — uničevati ali poškodovati drevje in grmovje; — spreminjati parkovno arhitekturno zasnovo; — spreminjati ekološke pogoje; — graditi objekte, naprave, reklame in napise, ki . niso v skladu z osnovno funkcijo parka; — odmevati ali odlagati odpadke. ,9. člen Na spomeniku so dovoljeni posegi v smislu rekonstrukcije, sanacije in revitalizacije objektov .in parkovnih površin. Za vsak predviden poseg ali raziskavo na območju spomenika je potrebno pridobiti mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki obvezno opravlja tudi strokovni arheološki nadzor nad posegi v zemeljske plasti. 10. člen Za ohranitev zgodovinskih izročil se v skladu s cilji varstva spomenika omogoča le razvoj tistih dejavnosti, ki s svojimi posegi v stavbo in v prostor nimajo izrazitejših škodljivih vplivov na ohranjanje naravnih umetnostnih in arhitekturnih spomenikov. Med te dejavnosti spadajo zlasti; razstave, kultura, šport in rekreacija in turizem. Za izvajanje dejavnosti je potrebno izdelati sanacijski in ureditveni načrt kot sestavni del družbenih načrtov v družbenopolitični skupnosti in krajevni skupnosti. 11. člen Za izdelavo sanacijskega in ureditvenega načrta . za graščino Kodeljevo (brez Jelovškove kapele) je zadolženo Gostinsko podjetje Figovec. Sanacijski in ureditveni načrt za Jelovškovo kapelo pa bo pripravil odbor za obnovo Jelovškove kapele, ki ga imenuje Skupščina občine Ljubljana iVtoste-Polje. 12. člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki opravlja tudi strokovni nadzor nad deli, ki se izvajajo na spomeniku. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski komite za družbene dejavnosti Ljubljana Mo-ste-Polje. 13. člen Upravni organ pristojen za premoženjskopravne zadeve občine poda v roku 3 mesecev po sprejetju tega 'odloka predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah in z imetnikom pravice uporabe. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-8/84-01 Ljubljana, dne 13. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. 1289. Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) in na podlagi 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 27. junija 1984, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 in seji družbenopolitičnega zbora dne 27. junija 1984 sprejela ODLOK o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Fužine 1. člen Za ohranitev kulturnega spomenika iz 16. stoletja in naravne vrednosti in značilnosti tega območja ter da se omogoči delovnim ljudem in občanom uživanje naravnih in kulturnih vrednot, se s tem odlokom določi grad Fužine za kulturni spomenik, okolica gradu pa za naravno" znamenitost kot spomenik oblikovane narave (v nadaljnjem besedilu: spomenik). 2. člen Grad Fužine je umetnostno-zgodovinski objekt, zgrajen v dvanajstih letih 16. stoletja. Obdaja ga obrambni jarek, preko katerega vodi most, ki povezuje grajski predprostor s samim gradom. Na južni strani gradu je v 19. stoletju prizidan objekt, v katerem je danes elektrarna. Sestavni del spomenika je tudi park s poudarjeno prečno in vzdolžno osno baročno zasnovo in posamezne starejše platane ter divji kostanji na vzhodnem delu gradu, površine otočka v Ljubljanici jugovzhodno od gradu, nekdaj parkovno urejena površina vzhodno ob gradu do mostu, ki povezuje bregova Ljubljanice. 3. člen Območje spomenika je pod posebnim družbenim varstvom določenim z zakonom o naravni in kulturni dediščini in s tem odlokom. 4. člen Spomenik obsega naslednje parcelne številke: 1053, 1054, 1088, 1092, 1093/1, 1093/2, 1094, 1095, del 1096, del 1097, del 1099 in 1536 k. o. Slape, ter 1033/12 v k. o. Bizovik. Spomenik leži znotraj meje, ki poteka po zgornjem robu jezu, preko zahodnega roba parcele št. 1092, nato čez Pot na Fužine do zahodnega roba parcele št. 1043, od tu po severnem robu iste parcele čez nekdanjo pot, št. 1096, po parceli 1099 do nove ulice Ceng Du, nato teče po tej cesti, po parceli 1097, do mostu ter čez Ljubljanico pod vzhodnim robom mostu vključujoč otoček pod mostom. Na južni strani je meja Trpinče-. va ulica, tako da zavarovani pas vključuje tudi elektrarniško stavbo z vrtičkom v k. o. Bizovik, kjer teče meja po zahodu parcele 1033/12 do desnega brega Ljubljanice ter po njem do meje jezu. 5. člen Parcele iz prejšnjega člena tega odloka in objekti na njih so družbena lastnina, na katerih imajo naslednje pravne osebe pravico uporabe: Pare. št. Št. vložka Kulture Imetnik pravice uporabe 1053 k. o. 938 hiša gosp. Slape posl. dvorišče Občina Ljubljana MoSte-Polje 1054 938 travnik Občina Ljubljana Moste-Polje 1088 455 cesta, pot, travnik Uprava cest, Ljubljana 1092 497 pašnik Občina Ljubljana Moste-Polje 1093/2 232 zgradba Papirnica Vevče 1093/1 497 dvorišče, pašnik Občina Ljubljana Moste-Polje 1094 232 travnik, zgradba Papirnica Vevče 1095 938 travnik, pot Občina Ljubljana Moste-Polje 1096 1357 cesta družbena lastnina 1097 1320 stavba, gosp. poslopje, dvorišče Občina Ljubljana Moste-Polje 1099 ' 503 pašnik K C Ljubljana - klin. bol. za psihiatrijo 1536 1398 reka družbena lastnina — v splošni uporabi 1033/12 k. o. 746 dvor., hiša Bizovik zelenica Papirnica Vevče 6. člen Grafični prikaz spomenika v merilu 1 : 1000 je kot priloga sestavni del tega odloka. 7. člen Spomenik se označi. Oznaka vsebuje tudi navedbe lastnosti, zaradi katerih je bil spomenik razglašen s tem odlokom. 8. člen Na celotnem območju spomenika je prepovedana vsaka rekonstrukcija ali poseg V prostor, ki bi nasprotoval ohranitvi naravnih značilnosti in kulturnih vrednot in ki bi spremenil značaj spomenika. Na ožjem grajskem predprostoru z mostom nad obrambnim jarkom, ha gradu in dvorišču z vodnjakom ter na prizidku ob Ljubljanici je prepovedano: — podirati objekte ali posamezne dele objektov; — dozidavati ali rekonstruirati objekte v nasprotju z arhitekturnimi značilnostmi na tem območju; — razkopavati; — odmetavati ali odlagali odpadke; — postavljati vsakovrstne reklame za komercialne namene izven za to določenega In urejenega prostora. V parku je prepovedano: — razkopavati; — uničevati ali poškodovati drevje In grmovje; — spreminjati parkovno arhitekturno Zasnovo; — spreminjati ekološke pogoje; — graditi objekte, naprave, reklame in napise, ki niso v skladu z osnovno funkcijo parka; — odmetavati ali odlagati odpadke. 9. člen Na spomeniku so dovoljeni posegi v smislu rekonstrukcije, sanacije in revitalizacije objektov in parkovnih površin. Za vsak predviden poseg ali raziskavo na območju spomenika je potrebno pridobiti mnenje Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki obvezno opravlja tudi strokovni arheološki nadzor nad posegi v zemeljske plasti. 10. člen Za ohranitev zgodovinskih izročil se v skladu s cilji varstva spomenika omogoča le razvoj tistih dejavnosti, ki s svojimi posegi v stavbo in v prostor nimajo izrazitejših škodljivih vplivov za ohranjevanje naravnih ter umetnostnih in arhitekturnih spomenikov. Med te dejavnosti spadajo zlasti: muzejske, razstavne, turistične in primerne gospodarske dejavnosti. Za izvajanje dejavnosti je potrebno izdelati sanacijski in ureditveni načrt kot sestavni del družbenih načrtov občine, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti. Za izdelavo sanacijskega in ureditvenega načrta v skladu s prvim odstavkom tega člena imenuje skupščina občine odbor za obnovo spomenika Fužine. 11. člen Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenika opravlja Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki opravlja tudi strokovni nadzor nad deli. ki se opravljajo na spomeniku. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja občinski komite za družbene dejavnosti Ljubljana Mo-ste-Polje. 12. člen Upravni organ pristojen za premoženjskopravne zadeve občine poda v roku 3 mesecev po sprejetju tega odloka predlog za vpis spomenika v zemljiško knjigo po parcelnih številkah in z imetniki pravice uporabe. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-9/84-01 Ljubljana, dne 13. julija 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež 1. r. VSEBINA IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Stran 1383. Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije 1605 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 1384. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj dav- kov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za II. polletje 1934 1605 1385. Zneski poprečnih stroškov za drugo trimesečje leta 1984 1606 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1386. Sklep o ugotovitvi odstotka rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 ter odstotka rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju SR Slovenije za obdobje od 1. oktobra 1983 do 30. junija 1984 v primerjavi z obdobjem od 1. oktobra 1982 do 30. junija 1983 1606 1387. Sklep o ugotovitvi stopenj rasti dohodka druž- benega gospodarstva v SR Sloveniji za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 1607 OBMOČNE SIS ZA PTT PROMET 1388. Sklep o odpisu sredstev združenih po samoupravnih sporazumih o financiranju razvoja ptt dejavnosti za obdobje 1976—1980 in 1981—1985 po osnovi 20 «/• od opravljenega telefonskega in telegrafskega impulza (Kranj) 1607 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 1389. Sklep o znižanju prispevka OVS Gorenjske K07 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1390. Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Celje 1608 1391. Odlok o izvršitvi proračuna občine Cerknica za leto 1983 1609 1392. Odlok o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Cerknica) 1609 1393. Odlok o sestavi, nalogah in načinu dola »talnih delovnih teles Skupščine občine Cerknica 1*13 Stran 1394. Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah sveta družbenega sistema informiranja občine Cerknica 1615 1395. Odlok o določitvi uradnega prostora za sklepanje zakonskih zvez v občini Cerknica 1615 1396. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1983 M16 1397. Odlok o spremembi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Grosuplje za obdobje od leta 1986 ,d0 1995 z nekaterimi elementi do leta 2000 1616 1398. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Grosuplje za obdobje 1986—1990 1616 1399. Odlok o spremembi odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Grosuplje) 1617 1490. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Grosuplje) 1617 1401. Sklep o soglasju k statutu Osnovne šole »Louis Adamič« Grosuplje 1619 1402. Sklep o ceni kanalščine in odvoza smeti v občini Grosuplje 1619 1403. Sklep o potrditvi predloga Samoupravne stano- vanjske skupnosti za končno ceno za blok 3-4 v naselju 4. maj (Kočevje) 1619 1404. Ugotovitveni sklep o zniževanju prispevka za nakup in izgradnjo družbenih in individualnih stanovanj in stanovanjskih hiš, ki se plačujejo iz čistega dohodka (Lenart) 1620 1405. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samouprav- ne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Center 1620 1406. Statut Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana Center 1624 1407. Odlok o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja,po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in ^asebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Logatec) 1635 1408. Odredba o oblikovanju cen stanarin v občini Mozirje 1638 1409. Sklfp o znižanju prispevka za varstvo pred požarom v občini Murska Sobota za leto 1984 1638 1410. Družbeni dogovor o izvajanju skupnih ukrepov za restavracijo Blejskega jezera (Radovljica) 1638 — Popravek odloka o določitvi in spremembi imen cest, ulic, poti in trgov na območju mesta Ljubljane in uvedbi uličnega sistema v naselju Vodice 1640 — Popravek sprememb sklepa o obračunavanju in pla- čevanju prispevkov v Občinski zdravstveni skupnosti Grosuplje 1641 — Popravek odloka o kulturnem spomeniku in na- ravni znamenitosti Kodeljevo in odloka o kulturnem spomeniku in naravni znamenitosti Fužine (Ljubljana Moste-Polje) 1641 — Popravek sklepa o spremembi ugotovitvenega skle- pa Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik 1641 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiske tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950.din. inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevalo le mesec dni do Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar. šef računovodstva 224 323. prodaja 224 337. računovodstvo naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščen' orometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72