Sestanek sveta ZK Na drugem sestanku sveta ZK, ki je bil en dan pred zasedanjem delavskega sveta podjetja, so razpravljali o - samoupravnem sporazumu o delitvi OD - o vrednotenju zahtevnosti dela, - o samoupravnem sporazumu o oblikovanju štipendijske politike, ter - o stanovanjski problematiki strokovnih kadrov. Informacije o prvih dveh točkah je podal tovariš Drago Sotler. Prisotni člani so informacijo s svojimi dopolnilnimi predlogi sprejeli in sc dogovorili, da bodo komisijam za popis delovnih mest v TOZD pomagali. Prav tako člani sveta ZK pozdravljajo predložena začasna merila za določanje mesečne vrednosti točke. Na ta način bomo dobili merila, po katerih bo lahko ustrezna komisija pravilno vrednotila uspešnost vloženega dela in tako bo tudi dosežen uspeh pri delu pravilno nagrajen. O samoupravnem sporazumu o oblikovanju štipendijske politike v SR Sloveniji je spregovoril sekretar sveta ZK Danilo Kovačič. Med drugim je dejal: - „Do tega samoupravnega sporazuma je bila štipendijska politika prepuščena posameznim de- lovnim organizacijam. Vsaka je po svoje krojila in urejevala to področje. Rezultat tega dela ni prispeval k odpravljanju socialnih razlik. Ta družbeni dogovor želi vnesti red na področje štipendijske politike. Po sprejetju samoupravnega sporazuma bodo v vseh delovnih organizacijah Slovenije enaki pogoji. Štipendije bodo sestavljene iz dela delovne organizacije, in vsaka bo točno določena, vendar različna z ozirom na doseženi uspeh v šoli ter dela iz namenskega sklada pri občinski komisiji, in bo odvisna od premoženjske- ga stanja prosilca. Družbeni dogovor predvideva, da se na poseben račun občine odvaja 0,5 % od bruto osebnega dohodka in se nakazuje iz tekočega računa ali iz sklada skupne porabe. Po ocenah oddelka za finance, se bo v naši občini v te namene zbralo 380 milijonov dinarjev. O tem družbenem dogovoru bodo odločali delavci na zborih delovnih ljudi. Razprava, ki se je razvila po uvodnem tolmačenju družbenega dogovora, je izražala vso podporo prisotnih, saj bodo zdaj vsi otroci imeli enake možnosti pri usposabljanju za poklic, do katerega imajo veselje in sposobnosti." V naslednji točki dnevnega reda so prisotni govorili o problematiki strokovnih kadrov. Pri tempu namreč, v katerem živimo in načinu, ki ga zahteva naše delo, je nujno zagotoviti stanovanja za strokovne kad- re. Ugotovljeno je, da naš pravilnik o delitvi stanovanj tega člena nima. Strokovnemu kadru moramo zagotoviti stanovanja, ker si ga bomo le na ta način lahko zagotovili. Razprava, ki se je razvila, je potrdila nujnost te problematike in priporočila ustreznim službam, da izdelajo ustrezen predlog obstoječemu pravilniku. TOZD naj izdelajo persepktivni plan potreb strokovnih kadrov z ozirom na razvoj delovne organizacije oziroma posameznih TOZD. Tovariš Jože Udovič je v razpravi dodal: „V zadnjih letih se je pospešeno začela reševati stanovanjska problematika. V naš pravilnik bi bilo treba vnesti sistem, po katerem strokovnjaki dobe stanovanje za določeno dobo. V tem času pa naj si s pomočjo podjetja zagotovijo lastno stanovanjc." Na koncu je sekretar sveta ZK seznanil prisotne člane s poročilom, katerega so posredovali občinski konferenci ZK. o vprašanjih utrjevanja samoupravnih odnosov v TOZD naše delovne organizacije. Pri tem smo ugotovili, da je poročilo odraz stvarnega stanja. V samokritični ugotovitvi, da smo pri uvajanju samoupravne delavske kontrole šele na začetku, ter da je nujno potrebno realizirati dogovor sestanka sekretarjev ZK Občinske konference ZK Novo mesto o organiziranju seminarja za člane samoupravne delavske kontrole v delovni organizaciji. Sprejet je bil tudi predlog, da se tega seminarja udeležijo sekretarji osnovnih organizacij ZK. Poslovni rezultati I. polletja (Nadaljevanje iz prejšnje številke) IZVRŠITEV PLANA CELOTNEGA DOHODKA IN RAZDELITVE. Plan Dejansko % 1974 I—VI/74 izvršitev Celotni dohodek 702.565 287.017 41 Porabljena sredstva 517.024 195.606 38 Dohodek 185.541 91.411 49 Pogodbene obveznosti 18.320 8.954 49 Zakonske obveznosti 11.526 8.750 76 Osebni dohodki 114.322 55.842 49 Ostanek 41.373 17.865 43 Ostanek in amortizacija 71.074 31.391 44 Letni plan celotnega dohodka je bil izpolnjen v I. polletju z 41 %. Glede na dinamiko realizacije, ki je predvidena za celo leto, je dosežena realizacija zadovoljiva in nam bo omogočila do konca leta 100% izvršitev plana. Porabljena sredstva so realizirana v nižjem odstotku kot celotni dohodek. Vzrok za to je v racionalizaciji pri poslovnih stroških in v nekoliko nižjih cenah surovin v I. polletju. Pri zakonskih obveznostih je plan presežen zaradi novih družbenih dajatev, ki so bile preknjižene iz bruto osebnih dohodkov. Bruto akumulacija podjetja (ostanek in amortizacija) je bila dosežena v predvidenem obsegu, saj je letni plan izpolnjen s 44 %. POVEČANJE CELOTNEGA DOHODKA BREZ INTERNE REALIZACIJE I. polletje 1973 I. polletje 1974 Indeks Celotni dohodek 143.680 208.518 145 Porabljena sredstva 92.535 117.107 127 Dohodek 51.145 91.411 179 Pogodbene obveznosti 4.554 8.954 197 Zakonske obveznosti 3.746 8.750 234 Osebni dohodki 35.350 55.842 158 Ostanek 7.495 17.865 238 Z novo organizacijo podjetja po TOZD se je v letošnjem letu pojavila interna realizacija v skupnem znesku 78.499 din. Zaradi primerljivosti poslovnih rezultatov v letošnjem I. polletju z lanskim, je interna realizacija odšteta iz elementov celotnega dohodka in razdelitve. Na porast osebnih dohodkov je vplivalo povečanje števila zaposlenih in dvig neto osebnih dohodkov. Poprečno število zaposlenih se je povečalo od 1843 v I. polletju 1973 na 2419 v letošnjem I. polletju. Poprečni mesečni osebni dohodki so znašali: v 1. polletju 1973 1.996 din — v L polletju 1974 2.419 din Poprečni mesečni neto OD so se povečali za 21 %. Pogodbene obveznosti so se povečale zaradi večjih stroškov obresti od kreditov. Nova investicijska vlaganja v letu 1973 so bila v večjem delu financirana iz kreditov. PLAN IN IZVRŠITEV FIKSNIH STROŠKOV Vrsta stroškov Plan Izvršitev % 1974 I - VI/74 izvršitve Električna energija 5.332 2.173 41 Porabljeni mater. drob. inv 15.337 11.698 76 Investicijsko vzdrževanje 4.099 467 11 Potni stroški, kilometr. 2.860 1.266 44 Izdatki za reklamo in prop 4.369 1.542 35 Reprezentančni izdatki 507 298 59 Stroški kolekcij, katalog. 2.545 646 25 Amortizacija 29.701 13.526 46 Obresti od kreditov 15.600 7.845 50 Zavarovalne premije 1.340 666 50 Zakonske obveznosti 11.526 8.750 76 Režijski osebni dohodki 74.200 37.780 51 Ostali stroški 12.167 5.011 41 Skupaj primarni stroški 179.583 91.668 51 Bistveno odstopata od plana le dve vrsti stroškov: porabljeni material zaradi podražitev ter zakonske obveznosti zaradi preknjiženja določenih prispevkov iz osebnih dohodkov. Uspešna prodaja BODIMO NATANČNEJŠI Glede nato, da so v zadnjem času vse pogostejši primeri, ko delavci iz določenih enot odhajajo na dopoldansko malico predčasno ali izven odmorov, ki so določeni po tem razporedu, ponovno opozarjamo in prosimo vse vodje enot, da opozore delavce na urejeno in pravočasno prihajanje na malico v času, ki je odrejen za posamezno enoto. Vsako prihajanje delavcev na dopoldansko malico izven odrejenega časa ter prekomerno zadrževanje v menzi, ovira normalno delitev malic ter povzroča nepotrebne zastoje. Novoteksovi delavci imajo malico v naslednjih terminih: A. DOPOLDANSKA MALICA — konfekcija — predilnica IVS — priprava tkalnice — tkalnica — skupne službe podjetja — oplementilnica B. POPOLDANSKA MALICA — tkalnica — priprava tkalnice — oplemenitilnica — predilnica, IVS — konfekcija od 8,00 do 8,30 od 8,30 do 9,00 od 8,45 do 9,15 od 9,00 do 9,30 od 9,15 do 9,45 od 9,30 do 10,00 od 17,30 do 18,00 od 17,30 do 18,00 od 17,45 do 18,15 od 18,00 do 18,30 od 18,15 do 18,45 Odhajanje na malico izven odrejenega časa lahko pomeni predčasno zapuščanje dela, kar je po naših samoupravnih aktih kršitev delovne obveznosti. Ce se delavci ne bodo držali odrejenega časa za malico, bo potrebno zoper nje disciplinsko ukrepati. Nekateri delavci hodijo na malico ali izrabljajo čas malice za odhod v mesto in drugam zunaj tovarne. Če ne upoštevajo odrejenega časa za malico, se lahko zgodi, da delavci ostajajo zunaj tovarne vse do 10 h, ko vratar zapre vhodna vrata. ►♦♦♦♦ MODEFEST '74 Pri ustanavljanju TOZD v „NOVOTEKSU“ je bila ustanovljena tudi TOZD TRGOVINA. Prav gotovo je delo te TOZD najbolj razširjeno, saj vsebuje 12 prodajaln po vsej Jugoslaviji in ima zaposlenih 67 delavcev. Hlače vsako postavo! Ne samo, da te trgovine nudijo kruh nekaterim ljudem zunaj Slovenije, ampak tudi prodajajo naše izdelke in s tem omogočajo, da tudi v najbolj oddaljenih krajih spoznavajo ime naše tovarne. ------------- Modni kotiček v___________________^ Tista, ki se prijetno počuti v hlačah, bo gotovo izbrala model hlač z zanimivo rezano figuro v pasu. Model 207 je ukrojen iz italijanskega blaga imenovanega „Eros“, v modnih barvah karo vzorca. V prvih jesenskih dnevih boste v teh hlačah še bolj mikavne. Tatjana blaga in hlač V prvih šestih mesecih je bilo prodanih 110 tisoč m blaga in 14 tisoč komadov hlač. Poleg našega blaga pa prodajamo tudi ostalo blago kot: srajce, trikotažo, težko robo (plašči, suknjiči ipd.). Tudi glede prodaje ostale robe smo lahko zadovoljni, saj kupci radi segajo po njej. Blago nabavljamo od priznanih dobaviteljev kot so: RAŠICA, MURA, LABOD, POLZELA, ROG, VEMA, TOPER, TEKSTIL, SVILANIT idr. Promet po posameznih prodajalnah je v prvem polletju dosegel naša pričakovanja. Dober promet je odvisen od važnih dejavnikov kot so: prodajno mesto, konkurenčne prodajalne, sodobna oprema. Renoviranje prodajaln je že pokazalo prve pozitivne rezultate. Med vodečimi v prometu je še vedno prodajalna v Bršlinu, sledijo pa ji Glavni trg, Zenica, Bor II, Vrbas, Čačak, Karlovac, Kosov-|ka Mitroviča, Bor I, Metlika, Trebinje, Vinica. Trgovina v Sarajevu, ki jo je lansko leto uničil požar, bo predvidoma spet odprta enkrat v jeseni. Bliža se jesen in s tem tudi novi modeli, ki bodo prav gotovo zadovoljili naše kupce. Pestra paleta vzorcev blaga naše proizvodnje in vrsta novih modelov hlač bo prav kmalu v vseh naših prodajalnah. Želja nas vseh je, da bi vsakemu še tako zahtevnemu kupcu lahko postregli, saj bomo le tako lahko razširjali našo prodajno mrežo in dosegli zadovoljiv uspeh. L. K. V dneh od 5. do 10. avgusta je bil v Trogiru že tradicionalni festival „Modefest Intemacio-nal“. Izbrani manekeni, nekateri med njimi so bili celo svetovnega slovesa, so vsak dan pred številno domačo in tujo publiko prikazovali izbrane modele. Tako kot lani, se je na Mode-festu tudi letos predstavil NO-VOTEKS; 10 izbranih modelov je kreiral naš znani modni krea-tor Rikard Gumzej. Razen njega so prikazali svoje mojstrovine še nekateri visoko cenjeni obliko- valci in ustvaijalci mode kot so: Bill Gibb iz Velike Britanije, Ba-lestro iz Rima, Guy Laroche iz Pariza in drugi. Vsak večer je 1500-glava množica videla na odru vodilne svetovne in domače manekene — Conrada Monteforta (Italija), Se-zin Topcinoglu (Turčija), Mojco Platner (Jugoslavija) itd. Od slovenskih predstavnikov se je razen Novoteksa udeležil Modefesta samo Ideal iz Nove Gorice. Naši modeli so bili sprejeti zelo toplo, saj je bila prikazana pisana barvna kolekcija z vsestransko možnimi kombinacijami - in kar je najvažnejše -bila je dostopna za ljudi s plitvimi in globokimi žepi. Tuji krea-toiji pa so se v glavnem opredelili na ekshibicijsko fantazijske modele ter na blaga, ki so veliki večini ljudi nedostopna. »Strešnik« je pričei dihati ■ ■ ■ Ena izmed temeljnih organizacij združenega dela v okviru Novoteksa je Strešnik v Dobruški vasi. Zato je prav gotovo za vse Novoteksove delavce zanimivo, kaj se v Strešniku dogaja, kako teče proizvodnja in prodaja izdelkov in kakšna so predvidevanja za vnaprej. Proizvodnja v Strešniku se je pričela februarja leta 1973. Kljub temu da je investicijski program, na podlagi katerega so dobili investicijo, napovedoval preprosto poslovanje, tako v pogledu tehnologije, strojne in ostale opreme, kot prodaje proizvodov, se je takoj v začetku pokazalo, da vsa stvar le ni tako preprosta. Proizvodnja v Strešniku je naletela na vse začetne težave, ki se pojavljajo v vsaki industriji. Naj samo bežno, brez podrobnejšega razčlenjevanja, naštejemo nekatere glavne probleme, ki so morali biti rešeni: - zaposlili so se v glavnem nekvalificirani delavci, ki do sedaj še niso bili zaposleni, kar je imelo za posledico priučevanje in privajanje na industrijski način dela; - strokovni, predvsem vzdrževalski kader, je bilo potrebno priučiti na specifične zahteve strojne opreme; - prilagoditi je bilo treba tehnologijo in naprave karakteristiki surovin (cementa, peska, olja za premaz kalupov itd.), ki jih imamo na voljo. Med 18-mesečnim obratovanjem so se nekatere stvari zadovoljivo uredile, občasno pa se še pojavljajo problemi zaradi neenakomerne kvalitete surovin, postopnega normalnega obrabljanja strojnih delov in ne nazadnje zaradi občasno premalo vestnega izpolnjevanja delovnih nalog. Najbolj nazorno nam opisane razmere prikažejo podatki iz proizvodnje. Celotna proizvodnja strešnikov (brez posebnih kosov) vi. 1973 je znašala 3,589.506 kosov ali v poprečju 326.318 kosov na mesec. Proizvodnja v osmih mesecih letošnjega leta pa znaša 3,726.120 kosov ali poprečno 465.765 kosov na mesec, kar predstavlja dvig proizvodnje za 43 % z ozirom na leto 1973. Seveda pa nas letošnja proizvodnja ne sme zadovoljiti, saj bi jo ob optimalnih pogojih lahko dvignili še za nadaljnjih 20 - 25 %. Pri obratovanju povzročajo naj-češče zastoje okvare na strojnih napravah in stalno pomanjkanje delovne sile. Zaradi specifične tehnologije, kjer lahko najmanjša okvara na enem elementu tekočega traku ustavi ves trak, na določenih mestih pa celo proizvodnjo (mešalec za beton, naprave za dozacijo cementa in peska), so izpadi celotne ali pa delne proizvodnje dokaj pogosti. Enak učinek imajo tudi vsi izostanki z dela. Če izostanki, zaradi kateregakoli vzroka dosežejo kritično mejo, lahko že pomanjkanje enega samega delavca ustavi proizvodnjo vsega traku. Poleg navadnih strešnikov izdelujejo v tovarni še posebne, ki predstavljajo dopolnilni del kritine. Pro- izvodnja posebnih izdelkov je prav tako pomembna kot proizvodnja strešnika, je pa veliko zahtevnejša, saj je vezana na ročno delo, pri katerem se zahteva dokajšnje znanje. Količina posebnih izdelkov je seveda vezana na količino prodane osnovne kritine - strešnika, po drugi strani pa prav kompleten asorti-man posebnih kosov, predvsem zaključnih strešnikov, poma pri prodaji strešnika. Ravno proizvodnja zaključnih strešnikov pa je premajhna, ker ne moremo dobiti dovolj delavcev za njihovo proizvodnjo. Z ozirom na to, da je peščeno-cementna kritina relativno nov krov-ski material, je bila v okviru TOZD Strešnik osnovana posebna skupina, ki pod strokovnim vodstvom opravlja pokrivanje streh z lastno kritino in s tem prispeva k temu, da se kupci pogumneje odločajo za pokrivanje z našim materialom. Zanimanje za tovrstne usluge je dokaj veliko, saj je skupina skoraj ves čas zaposlena s pokrivanjem. Proizvodna hala v Dobruški vasi Delavci v „Strešniku“ še niso rekli zadnje besede . . . Glede prodaje je situacija precej podobna kot pri proizvodnji. Na vsem področju Jugoslavije se pešče-no-cementna kritina šele uvaja. Edino področje Slovenije in delno Hrvatske lahko rečemo, da je kritino spoznalo in jo sprejelo, dočim se v ostalih republikah počasi in z veliko truda šele uvaja. Izgleda, da bo tudi na teh področjih tovrstna kritina prodrla, kar nam daje, garancijo za plasman vseh količin kritine tudi pri še povečani proizvodnji. Kritina predstavlja na splošno sezonski potrošni material, kar se je najlepše pokazalo v letošnjem letu. Do julija meseca je bila prodaja dokaj pičla in so zaloge gotovih izdelkov dosegle skoraj že dvomesečno proizvodnjo. V juliju in avgustu pa je prodaja zaživela in so zaloge skopnele na manj kot dvajsetdnevno zalogo, na kritino v nekaterih barvah (rjava in grafitno siva) pa morajo kupci že čakati. Predvideva se, da bo prodaja ostala v takem obsegu še naslednja dva meseca, zato so se delavci v Strešniku dogovorili za podaljšan delovni čas, da bi zagotovili dovolj veliko proizvodnjo. Povprečno je v Strešniku zaposlenih 95 delavcev, kar predstavlja pri 108 sistemiziranih delovnih mestih primanjkljaj 13 delavcev. Delo v Strešniku ni ravno med najlažjim, pa čeprav ni skrajno težko, je vprašanje ali bo možno manjkajočo delovno silo dopolniti z delavci iz okolice tovarne. Če bo potrebno, se bodo morali v tovarni odločiti za zaposlitev dodatne delovne sile iz drugih krajev. S podpisom samoupravnega sporazuma o formiranju temeljnih organizacij združenega dela v Novotcksu je tudi TOZD Strešnik pričela uresničevati in razvijati samoupravo. V TOZD so izvoljeni in delujejo: delavski svet, komisija za medsebojna razmerja, komisija za osebne dohodke, komisija za kršitev delovnih dolžnosti, delavska kontrola, delegacija za zbor združenega dela SOb Novo mesto in delegacija za svet šole v Škocjanu. Poleg tega ima TOZD Strešnik svoje predstavnike v vseh ustreznih samoupravnih telesih Novoteksa. Z ozirom na to, da je večina delavcev prvič v članstvu raznih samoupravnih teles, je njihovo delo toliko bolj zahtevno, saj so brez vseh potrebnih izkušenj. Na novo je bila v letošnjem letu ustanovljena tudi osnovna organizacija sindikata, ki ob pomoči izkušenih sindikalnih delavcev iz Novoteksa zadovoljivo opravlja svoje naloge. Lahko rečemo, da je Strešnik pričel dihati. Delovna organizacija je tukaj in združuje interese delovnih ljudi območja, do katerega družba v preteklosti ni bila najbolj radodarna. Mlada delovna organizacija se je morala spoprijeti in se še vedno srečuje z velikimi začetnimi težavami. Sprejemati mora pohvale pa tudi veliko upravičene in neupravičene, dobronamerne in slabonameme kritike. Pred samoupravnimi organi, vodstvom in vsemi delavci TOZD je že veliko naporov, da bo poslovanje tako, da bo zagotovilo delavcu delu primeren zaslužek in s tem primeren osebni standard, Novoteksu, kot ustanovitelju, pa pomoč pri formiranju sredstev za nadaljnji razvoj podjetja. DELAVCEM PRIBLIŽUJEMO KULTURO I I I I Na četrti slikarski koloniji, ki je bila letos od 1. do 10. avgusta, je delalo 11 slikarjev. Tako kot prejšnje tri, je tudi to srečanje financirala novomeška tekstilna tovarna NOVOTEKS. 10 dni so bili slikarji nastanjeni v Šmarjeških Toplicah in ves ta čas so upodabljali lepo dolenjsko krajino. Dolenjsko, z njenimi značilnimi kmečkimi domačijami, vasicami in kozolci; pisanimi vinogradi in temnozeleno Krko, ki skuša obuditi že zapuščene mline; nadalje eno izmed najlepših dolin na svetu — hribovito in živopisano dolino gradov z mogočnimi Gorjanci v ozadju, skratka za nas Dolenjce — raj v malem. Slikarji Miha Maleš, Nikolaj Omersa, Miran Hočevar, Štefan Simonič, Ivo Seljak—Čopič in Branko Suhy so ustvarjali že na tretjem srečanju umetnikov lani, prvič pa so prišli ustvarjat na Dolenjsko akademski slikar Ejub Begovič iz Trebinja (tam ima Novoteks namreč svojo konfekcijo), Boris Jesih, Lado Pengov, Evgen Sajovic in Janez Kovačič. Umetniki so hodili tudi po nekaj kilometrov, da so lahko upodabljali motive, ki jih ni upodobil še nihče pred njimi. Število olj, akvarelov in risb je rastlo iz dneva v dan, v ponedeljek, 5. avgusta, pa so se slikarji preselili v Novo mesto, kjer so delali na ex tempom. Nekaj del, ki so nastala ta dan, je bilo razstavljenih v izložbi Mladinske knjige na Glavnem trgu; razstavo je uredil komisar Dolenjske slikarske kolonije Andrej Pavlovec. Do konca tedna so umetniki pridno ustvarjali, vmes pa so si ogledali še Lamutov razstavni salon v Kostanjevici. V soboto so se vsi zbrali na Gorjancih, kjer se je s prijateljskim piknikom uspešno končala letošnja slikarska kolonija. Ex tempore ‘74 Številni Novomeščani so bili nad prikazanimi deli navdušeni Pred pomembno graditvijo Na 23. zasedanju delavskega sveta, ki je bilo 23. aprila 1974, je bil sprejet sklep, da se zgradi centralno skladišče gotovih izdelkov za TOZD Konfekcija in obenem tudi centralna krojilnica. Ta sklep je odraz realnih potreb konfekcije. Izhodišče predloga za gradnjo skladišča konfekcije v Novem mestu je koncept razvoja izgradnje konfekcije v Novoteksu. Ta predvideva dislocirano proizvodnjo po obratih, centralno skladišče gotovih izdelkov in centralno krojilnico. Hiter razvoj konfekcije v Novoteksu je namreč povzročil, da je postalo skladiščenje in krojenje pereč problem. Konfekcija je bila kot delov- velike težave s skladiščenjem na enota ustanovljena leta 1970. Hkrati s proizvodnimi prostori je bilo zgrajeno tudi skladišče gotovih izdelkov s kapaciteto 35.000 hlač. V letu 1973 pa sta začela obratovati dva nova obrata in sicer v Trebi-nju in Vinici. Tako ima sedaj TOZD Konfekcija sledečo proizvodno kapaciteto: DE Novo mesto DE Trebinje DE Vinica Kooperanti Skupaj 600.000 hlač 400.000 hlač 380.000 hlač 200.000 kril 100.000 hlač 1,680.000 kosov Kljub temu, da je proizvodnja dislocirana, pa je skladišče zaradi interesov prodaje, nižjih stroškov, pomanjkanja skladiščnih prostorov v obratih, centralno in to še zmeraj z isto kapaciteto 35.000 hlač. Že ti absolutni podatki povedo, da je sedanje skladišče vsekakor premajhno. Tudi drugi podatek, to so poprečne mesečne zaloge v prvih šestih mesecih leta 1974, ki so bile 97.713 kosov na mesec, pove, da ima konfekcija končnih izdelkov. Sedanje skladišče je tako natrpano, da je onemogočeno normalno poslovanje v skladišču, kar se odraža tudi na poslovanju prodajne službe in proizvodnje. Tako n. pr. skladišče konec julija ni moglo prevzeti izdelkov iz proizvodnje, ker so bili vsi možni prostori — tudi garaže — do kraja napolnjeni. Zaradi tega je bila zatrpana proizvodnja in ni bilo mogoče izvršiti obračuna proizvodnje. Primerilo se je, da je prišlo v proizvodnji do zastojev, ker skladišče ni moglo prevzeti izgotovljenih izdelkov. Prodajna služba ima še večje probleme. Zaradi prenatrpanosti skladiščnega prostora je zelo otežkočeno sortiranje blaga, zato so tudi pošiljke večkrat nepravilno sortirane, količinsko nepravilne in poleg tega še nepravočasno odpremljene glede na želje in zahteve kupcev. Čeprav lahko Novoteksovo konfekcijo štejemo med najkvalitetnejše proizvajalce konfekcijskih izdelkov v državi, pa je odprema blaga njena slaba točka. Konfekcija skladišči blago tudi v javnih skladiščih in to predstavlja še dodatni strošek. Zaradi neefektnega pregleda, kakšno blago je na zalogi, ostanejo v skladišču nesortirani izdelki, za katere je prodajna služba prisiljena dajati popuste, čeprav so izdelki I. klase. Če sedaj povzamemo vse to, vidimo: — če upoštevamo faktor obračanja zalog, ki je 10, primanjkuje konfekciji za najmanj 168.000 hlač skladiščnega prostora — konfekcija izgublja mnogo denarja zaradi nepravočasnih in nepravilnih odprem ter popustov — onemogočeno je normalno skladiščno poslovanje in pregled nad zalogami — konfekcija plačuje skladiščenje v javnih skladiščih in s tem povečuje stroške skladiščenja — blago se skladišči v neprimernih prostorih (garažah) — pomanjkanje skladišč ovira normalno proizvodnjo in prodajo. Nič manjši problem ne predstavlja krojilnica. Koncept razvoja konfekcije predvideva centralno krojilnico za vse obrate in to predvsem zaradi nižjih stroškov krojenja, kvalitete krojenja in pomanjkanja strokovne delovne sile. Sedanja krojilnica je v prostorih bivše sejne sobe, kjer ni nikakršnih pogojev za normalno delo. Tako sploh ni urejen transport za dovoz blaga v rolah in odvoz v skrojenih plasteh. Vse to morajo zaposleni prenašati na ramenih po zelo ozkih stopnicah. Dosedanja kapaciteta krojilnice, ki je 600.000 hlač, je glede na planirano proizvodno kapaciteto absolutno premajhna. Zaradi pomanjkanja prostora prav tako ni možno postaviti preciznih naprav za krojenje, novega tekstografa, s čimer bi močno zmanjšali porabo osnovnega materiala. Pri tako velikih količinah krojenja pa je dragocen vsak centimeter prihranka. Če bi n. pr. pri količini 1.680.000 hlač prihranili pri enih hlačah samo 1 cm blaga, katerega vrednost je 100,00 S din, bi znašal prihranek 168 milijonov starih dinarjev. Sklep, da je nova krojilnica nujno potrebna, utemeljujejo sledeči faktorji: — premajhna dosedanja kapaciteta stare krojilnice — nenormalni delovni pogoji, ter — prevelika poraba osnovnega materiala zaradi nepopolno opremljene sedanje krojilnice. Prepričani smo, da so našteta dejstva dovolj tehtna, da je gradnja skladišča in krojilnice za TOZD Konfekcija v tovarni Novoteks nujna in utemeljena. T.K. Na mestu, kjer je bila vrsto let vzorčna tkalnica, je že skoraj mesec dni pravo gradbišče. Najprej so delavci odstranili dotrajane tkalske stroje, nato pa je gradbeno podjetje Novograd pričelo z rušenjem stare stavbe ter z graditvijo nove. Danes so obrisi nove stavbe že zelo vidni. S prostorom, ki bo podaljšek tkalnice, bo Novoteks pridobil 325 kvadratnih metrov nove površine, kjer bo stalo 18 novih Sulzerjev. Letos jih bodo postavili 12, ostale pa prihodnje leto. Celotna investicija bo veljala okoli 1,2 milijona, z deli pa morajo končati do 4. novembra letos. Sprejem novih otrok Tako kot vsako leto, je tudi v letu 1974 našlo varstvo in za-,etje v Novoteksovem vrtcu 70 predšolskih otrok. Glede na to, da vrtec deluje v skrajno neprimernih in premajhnih prosto-rih, ki bi ustrezali za največ 50 otrok, so bili sprejeti v vrtec le najpotrebnejši. Letos je za vrtec pomembno predvsem to, da ima urejeno otroško igrišče, za katerega so bili nabavljeni najpotrebnejši rekviziti. Tako so bile obnovljene gugalnice, postav- ljen miniaturni kozolec, kjer lahko otroci plezajo, ves prostor pa je ograjen z železno ograjo in posut s peskom. Otrok tako v vročih poletnih dnevih ne bo več potrebno voditi mimo tovarne na sprehode ob Krki, marveč bodo imeli dovolj sence in prostora za igranje na igrišču. Za vzgojno—izobraževalno delo v vrtcu skrbi tovarna tako, da nudi vrtcu vsestransko denarno pomoč. V letošnjem letu so bila planirana sredstva za na- oavo opreme, igrač in za ostalo ureditev vrtca v višini 25.000 dinarjev. Pri tem ni upoštevan prispevek, ki ga daje tovarna za izplačilo osebnih dohodkov tehničnega osebja. Potreba po varstvu otrok No-voteksovih delavcev postaja iz dneva v dan večja. Če upoštevamo, da je ob letošnjem sprejemu otrok v vrtec ostalo brez varstva 22 otrok — to je za celo skupino je pridobitev novih prostorov nujno potrebna. V obdobju od 25. julija do 25. avgusta letos so v tekstilno tovarno Novoteks prišli: V konfekcijo: Dolores Arčon, Slavka Jeglič, Branka Sajovic, Marija Vintar, Dragica Berus, Zorica Čučič, Anica Pate, Alojzija Rolilt, Anica Gregorčič in Lidija Ostanek; v tkalnico: Martin Čučnik, Jože Ger-denc, Alojz Jakše, Albin Metelko, Zdenko Okeščen, Stane Žagar, Fikreta Murtič, Vojko Mrhar, Janez Potočar in Alojz Peterle; v skupne službe: Jožica Kopina, Marta Vrščaj, Nada Škedelj, Franc Turk in Darinka Planinšek; v desenaturo Dako Damjanovič in v predilnico II. Jože Mali ter Marjan Grabrijan. V istem obdobju pa so iz No-voteksa odšli: iz konfekcije: Slavko Može, Slavka Šterk, Marjan VVeiss, Erika Roglič, Peter Ivančič, Olga Brajkovič, Jože Novak, Jožica Gerkšič, Dragica Nagelj, Draga Žnidaršič, Vera Miklič, Marija Peterle, Antonija Gačnik in Slavko Korbar; iz investicijsko vzdrževalnega sektorja Ciril Redek; iz predilnice II.: Jože Bar-borič, Jože Kraševec, Franc Vraničar in Marjan Bradač; iz oplemenitilnice Nada Kovačič, Danica Mrvič, Janez Bohte, Jožica Novčič, Anto Kneževič in Franc Mavsar; iz tkalnice Ed-mund Piki in iz trgovine Jože Železnik. Poškodbe pri delu Službi varstva pri delu je bilo v času od 25. julija do 25. avgusta prijavljenih 9 nesreč pri delu oziroma na poti na delo in z dela. Od teh so se zgodile tri na poti, kar znaša 33 % in je sorazmerno veliko. Poškodovali so se naslednji delavci: Tomaž Potočar iz oplemenitilnice; Angela Štukelj, Boris Govednik, Ivan Rozman in Suljo Durmič iz metliške predilnice ter Boris Dvornik iz tkalnice. Na poti v službo oziroma iz službe pa so se ponesrečili: Jože Planinšek obrat Strešnik; Marica Miroslavič iz viniške konfekcije ter Jože Kobe iz novomeške predilnice. Ponovno ugotavljamo, da je glavni vzrok nesreč nepazlji- vost, površnost in neupoštevanje varnostnih predpisov pri delu. Vse nesreče so lažjega značaja, zato lahko sklepamo, da so vzroki trenutna nepazljivost delavcev. V primerjavi s poročilom prejšnjega meseca vidimo, da se je število nesreč zmanjšalo za tri, kar znaša 25 %. Iz tega lahko zaključimo, da bi se število nesreč lahko zmanjšalo na minimum, vendar samo ob večji pazljivosti in upoštevanju varnostnih predpisov. V prihodnje bodimo bolj pazljivi ter skrbimo za svojo in sodelavčevo varnost pri delu! R. F. ^VX\XXXVXXXXVXXVVVNN>XXXVXVN\XX\XXXXXXXXXXXX>X\XXXX\XXXXX>X\XXX>XVXXNXXXXXXVV\XVSX\XXXV' Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! I Od 2. julija do avgusta so na novomeški transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi delavci: Anton Kramar (do sedaj že 5—krat), Danilo Kovačič (47), Franc Luzar (5) , Silva Kuzmijak (1), Ladislava Kostrevc (14), Draga Ne-delko (4), Stanko Vaupotič (29), Bojan Pureber (2), Janja Koblar (11), Milena Žitnik (7), Jože Jerman (7), Marija Šiško (4), Jože Milkič (7), Jožica Florjančič (7), Ana Luzar (3), Ivan Kocjančič (14), Marija Cesar (1), Cvetka Golob (7), Anton Tršinar (4), Martin Peterlin (18), Jože Šulc (1), Dušan Vasic (9), Srečko Srčič (6), Martin Sekula (9), Fani Šušteršič (3), Ivan Cesar (5), Jože Blažič (9), Jožica Krevs (11), Milka Zupančič (3), Milan Stipič (5), Marjan Poglajen (3), Mirko Nilič (6), Marija Kirn (1), Ana Rukše (4), Ciril Kuk-man (20), Štefka Škedelj (1), Marija Kralj (1), Anton Pate (2), Marija Korče (4), Rozalija Planinšek (11), Franc Božič (6) , Anica Štandekar (4), Jože Marn (5) in Fani Ravbar (11). Vsak ponedeljek zvečer in v sredo dopoldne, ko imajo Novoteksovi delavci na Loki rezervirano kegljišče za rekreacijo, se jih zbere tudi do 35. V prijetnem in tovariškem vzdušju mineta dve uri kot bi trenil . . . »•••••••«••••• DOLENJSKO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV V drugem kolu, ki je bilo 1. septembra v Novem mestu na Loki, so kegljači Novoteksa dosegli naslednje rezultate: 1. Dra- vinec 784 podrtih kegljev, S. Dravinec 772, Rolih 771, Klobučar 751, Istenič 739, Lužar 703 in Udovič 697. Pričetek tekmovanja Na dolenjskem prvenstvu keglja-čic je v disciplini 2 x 100 lučajev sodelovalo 24 tekmovalk, med njimi tudi štiri iz Novoteksa. V obeh nastopih je bila med našimi predstavnicami najboljša Joži Zupančič, ki je podrla 723 kegljev (359, 364) in zasedla zelo dobro 7. mesto. Druga najboljša pa je bila Mari Kacin (701) na 14. mestu. Na kegljišču v Mirni peči pa se je pričelo prvenstvo Dolenjske za člane, na katerem nastopa tudi 8 kegljačev Novoteksa. Tekmuje se v disciplini 4 x 200 lučajev. V prvem nastopu je imel največ uspeha Štefan Klobučar, ki je podrl 844 kegljev. Rezultati ostalih pa so: Ignac Dravinec 825, Slavko Dravinec 797, Jože Rolih 753, Jože Udovič 753, Tone Bojane 740 in Henrik Lužar 736 podrtih kegljev. Tekmovanje se bo nadaljevalo jeseni. NOVOTEKS ■ Branik 101:90 Prvi polčas je potekal v dokaj izenačeni igri obeh nasprotnikov. V nadaljevanju pa se je razigral Slavko Kovačevič, tako da je bila razlika kar 18 košev v korist Novoteksa. V zadnjih minutah je trener Petrič preizkusil še nekatere mladince, ki so se dobro odrezali. Koše so dali: Ž. Kovačevič 27, Ivančič 22, Cukut 9, Plan-tan 4, Seničar 2, Poljšak 17, Pirc 2, S. Kovačevič 16 in Janežič 2. PRIPRAVA ZA TEKSTI-LIADO V okviru priprav in izbire ekipe za tekstiliado je imelo 12 najboljših kegljačev pregleden trening v Mirni peči. Boljši rezultati: S. Dravinec 848, Klobučar 825, I. Dravinec 825, Istenič 809. Koper - NOVOTEKS 73:60 Novoteksovi košarkarji so se na novo tekmovalno sezono pripravljali na Valeti nad Portorožem. Ob koncu priprav so se pomerili še z moštvom Kopra -zmagovalcem prvega dela tekmovanja v L SKL- B. Domačini so bili v tem srečanju veliko boljši in so, predvsem zaradi visokih igralcev, tudi zasluženo zmagali. Koše so dali: Splichal 3, Blažič 1, Ž. Kovačevič 10, Ivančič 16, Poljšak 17 in J. Seničar 13. NOVOTEKS - Radenska 71:54 Kljub začetnemu vodstvu gostov so domači igralci zlahka opravili z Radensko. Novo-teksovci so dokaj dobro pobirali žoge pod obema košema in razlika je bila nekajkrat tudi 22 košev. Dobro so igrali Ž. Kovačevič, Ivančič in Počrvina. Uspešni so bili: Seničar 2, lukut 2, Ž. Kovačevič 22, Kopač 2, Ivančič 20, Poljšak 4, Počrvina 13 in Pirc 6. Vrhnika - NOVOTEKS 50:36 V nezanimivem in slabem srečanju, ki ga je ves čas motil dež, so domačini brez večjih težav premagali igralce Novoteksa. Čeprav so gostje v drugem delu prednost Vrhnike zmanjšali na 6 košev, so nato ponovno popustili in točki sta ostali doma. Med strelce so se vpisali: Cukut 2, Ž. Kovačevič 10, Kopač 2, S. Kovačevič 2, Ivančič 8 in Poljšak 12. tUmstekč NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako prvo sredo v mesecu v nakladi 2800 izvodov. Urejuje ga izdajateljski svet: Franc Pavlin, Teodora Kovačič, Konrad Mehle, Marinka Miklič, Anton Pezdirc, Andrej Počrvina, Slavko Polak in Miran Simič. Odgovorni urednik: Miha Golnik. Uredništvo in uprava: Novoteks, Novo mesto, Foersterjeva 10. Stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, tiska Knjigo-tisk Novo mesto. Na letošnjih sindikalnih igrah smo tekmovali tudi v plavanju. Prizor z zadnjega nastopa v Dolenjskih Toplicah, kjer smo bili peti URNIK TRENINGOV Zaradi priprav za tekstiliado bo do 1. novembra veljal sledeči umik treningov: PONEDELJEK od 18h - 20h — 2. ekipa in rekreacija članov KK SREDA: od 11 h — 12h rekreacija vseh članov KK od 16h — 17h trening ženske ekipe od 17h — 19h prva ekipa Prva ekipa šteje 15 članov, ki so določeni na osnovi lanskih rezultatov. V kolikor se posamezniki ne bi redno udeleževali treningov, bodo brisani iz 1. ekipe. Vsi razporedi treningov in tekmovanj so izobešeni na oglasni deski kegljaškega kluba! PREDLOG PLANA DELOVNIH DNI ZA LETO 1974 Predlog plana delovnih dni je zaradi različnih strojnih zmogljivosti posameznih obratov pripravljen v treh variantah, upoštevajoč pri tem delo v vseh štirih izmenah. V eni izmeni delajo v letošnjem letu delavci delovne skupnosti skupnih služb in delavci skupnih služb posameznih TOZD. V investicijsko-vzdrže-valnem sektoiju je v strojni in električni delavnici organizirana dežurna služba v popoldanski in nočni izmeni. Kotlarna dela v štirih izmenah. V dveh izmenah poteka delo v konfekcijah Novo mesto, Vinica in Trebinje. V januarju delajo delavci „Strešnika“ samo v eni izmeni, za ostale mesece pa sta planirani dve. To je zato, ker se v zimskih mesecih strešniki zaradi mraza in vlage sušijo dalj časa. Delavci predilnice v Metliki in Novem mestu delajo v treh in pol izmenah. Namesto prostih sobot, ki so delovne, so prosti druge dneve v tednu. V pripravi poteka delo na avtoconerjih v štirih izmenah, predsukanju, dosukanju in sukanju pa v treh in pol; pri snovanju in dvojenju v treh ter na previjanju v dveh izmenah. V štirih izmenah poteka delo v tkalnicah na strojih Sulzer, na drugih strojih pa v treh izme- nah. V štirih izmenah dela tudi pletilnica. Delavci v oplemenitilnici delajo pri barvanju, sušenju, ter-mofiksiranju in pregledu po sušenju v štirih izmenah; pri pranju v treh in pol ter pri dekatiranju, striženju, likanju, krčenju in v mokri apreturi v treh izmenah. V letošnjem letu je 8 dni državnih praznikov, 52 nedelj in 39 prostih sobot. ENA. DVE ALI TRI IZMENE JANUAR FEBRUAR MAREC N P T S P S © @ © © 7 14 21 28 8 15 22 29 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 [ii g © © © © 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 8 15 22 Š Gl] il © © © © © 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 8 15 22 29 [9] GU g ^ APRIL 1 2 3 4 5 © © @ © 8 15 22 29 9 16 23 30 10 17 24 11 18 25 12 19 26 6 Gl ^ MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST © @ @ © © © © @ © 6 13 20 27 3 10 17 24 7 14 21 28 8 15 22 29 9 16 23 30 10 17 24 31 S 4 in gi m 4 11 18 5 12 19 6 13 20 7 14 21 25 26 27 28 GD Gl ID © © 1 8 15 29 2 9 16 Ti 30 3 10 17 24 31 W 11 18 25 5 12 19 26 6 G! H [27] © © © © 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 8 15 22 29 9 16 23 30 GO] 01 [24] [31] SEPTEMBER OKTOBER N © © © @ © P 2 9 16 23 30 T 3 10 17 24 1 S 4 11 18 25 2 Č 5 12 19 26 3 P 6 13 20 27 4 S 7 GU 0 H 5 NOVEMBER DECEMBER © © © © 7 14 21 28 8 15 22 29 9 16 23 30 10 17 24 31 11 18 25 Gl Gl H © © © © 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 8 15 22 9 Gl H O © © © © 2 9 16 23 |3C 3 4 5 6 7 10 17 24 11 18 25 12 19 26 13 20 27 G3 [21] 28 PREDILNICE JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL N P T S P S © @ © © 7 14 21 28 8 15 22 29 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 ® © © @ 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 , 9®ff 8 9 15 16 22 23 5 12 6 13 7 14 8 15 9 16 19 20 21 22 23 26 27 28 29 30 MAJ JUNIJ JULIJ 2 3 4 5 6 AVGUST 9 10 11 12 13 16 23 30 17 24 18 25 19 26 20. ©@®@ ©®©@® 0 © P 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 T 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 S W 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 Č v 9 16 23 30 6 13 20 27 V 11 18 25 P 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 S 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER © © ® © 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 DECEMBER N © ® © @ <§) P 2 9 16 23 30 T 3 10 17 24 1 S 4 11 18 25 2 Č 5 12 19 26 3 P 6 13 20 27 4 S 7 14 21 28 5 © © © © 7 8 9 10 11 12 14 21 28 15 22 29 16 23 30 17 24 31 18 25 19 26 © © © @ 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 'ŠJ? 8 15 22 2 9 16 23 ŠTIRI IZMENE JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL N 6 13 20 27 3 10 17 24 3 10 17 24 31 7 14 21 28 P 7 14 21 28 4 11 18 25 4 11 18 25 1 8 15 22 29 T s 8 15 22 29 5 12 19 26 5 12 19 26 2 9 16 23 30 S v 9 16 23 30 6 13 20 27 6 13 20 27 3 10 17 24 Č 3 10 17 24 31 7 14 21 28 7 14 21 28 4 11 18 25 P 4 11 18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 5 12 19 26 S 5 12 19 26 2 9 16 23 2 9 16 23 30 6 13 20 V MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST N 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 P 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 ¥ 5 12 19 26 T 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 6 13 20 27 S w 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 Č Y 9 16 23 30 6 13 20 27 V 11 18 25 1 8 15 22 29 P 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 S 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 31 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER N 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 P 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 M 0 T 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 S 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 Č 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 P 6 13 20 27 4 11 18 25 V 8 15 22 ¥ 6 13 20 27 S 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 7 14 21 28 Legenda: \j državni prazniki, D proste aobote, ©nedelje