267 Številk« Ljabliana, v Četrtek 19. novembra 1896. XXIX leto. i»hajR vuak &m nve*ei« itSmtii nedeljo i» praK:nk*v Uf reijt«. po L*o&ti »Hejeman ea avotro-ogercke dežele imj vse loto 15 gld., sa pol leta 8 gld. ta^ffctrt lota \ glđ., ssa jedeu 1 gle, 40 kt. — Lj obijano brea po*iija,nj« ica dona ko vso loto t.-l pld., četrt letu s j^h: io it., x--uy; rr.^oc l fjlđ. iO ki. Z« pošiljanje na dom racona b« po 10 kr u* meceni, po 00 ki- n fietft let«.. — Za tujo dežele toliko v<># kniiko: r;>V r-Tatia. Za oananila pljuje m oč Ctirietc^ne prait-nsto po 8 kr., 6e bo ozuanilo jedankra' tiflka, po kr,, 63 »o :Ivak?»t, in_po 4 kr., te bb trikrat ali vnčkrat tiuka. Đnp'«i aaj ae i^oie ^^jijovati. — liokopit D pra- visi se ae. vračajo. — Pred.M'tM in upravnistvo j« na Kongresnem trgu st. 12. -aj »o bla^cvalijo potil i »ti naročnine, reklamacije, osnaniia, t. j. me adm.nunrativno stvari. Konflikt z Ogarsko. Minieterski p-edsedn k grof Bodeni je rtoril veliko napako, ko je napravi) načrt za pogajanj?, z ogersko vlado glede obnovitve carinske in trgovinske pogodbe. Namesto da bi bd naiprej sibl na to, da ko mej kvotnima deputacijama dožene vprašanio o kvoti, da se z ogerske strani priveli v ju in crno zvišanje kvote, dogovarjal bo je z oj.ersko vlado o vseh drngih posamičoostih prgoibe, bb zarezal, da izpoelaje več za Odrsko važnih koncesij, dočim je ofifalo vprašanje o k veti nerešeno. Ogerska vlada se glede t» ga vprašanja izgovarja ca kvotno deputacijo, češ. da nima nanjo nič upliva, na drugi str»oi pa je zabela očitno rovati zoper Badenijevo ministarstvo in BO vtikati v notranjepolitično razmera cifditvanske, nlnt«č, da bodo v pri hodnjem državnem zborn o usod' p< g* dbo z Ogersko odločevali elementi, kateri ae bodo tako popust ni kakor nemški lažiliheralci, nego bodo pknšali varovati koristi tostranske državne polovice. V interesu Madiarske bi bilo, da se kvota no premeni, a jedino upanje, da oetane vse pri starem je, da pride na krmilo laž liberalna vlada, ka'ern bo z vsemi sredstvi delala na to, da dobi v t >i ihod jem državnem zborn večino, katera bi bila pripravljena dovoliti Madjarom vse. kur bi zahtevali To je povod naskokom ogerakih vladnib agentov na ministarstvo Badenijuvo in na mladočeške ter protisemitske poslance, in odgovor na te poskuse, izpodriniti Badenija ter spraviti /opat Mad jaraki prijazno vlado na kimdo, ji dala naša po Blanska zbornica v ztdnji seji, ko je malone soglasno vzprej6la Pattajev predlog, naj se odpove pogodba z Ogersko Izjava nas t poslanske zbornice je toliko večje važnosti, ktr je dokaz, da smo vlada računati na vse stranke, ako bode pri obnovitvi pogodbe varovala toatraoaka interese in dokaz, da so vse stranke jedine, da so na cislitvauske s roške ne smejo več polniti madjarski žepi. Ta manifestacija poslanske zbornice jo obudila onostran Litve silno jeiO in madjarski listi so koj segli po orožji, s katerim krono že desetletja teto rizujejo in a katerim so si pribe rili vse de zdanje uspehe, začeli so groziti, da ep'oh pogodbe ne obnovo, ako hoče Cialilvausko, da so kvota količkaj poviša. Konflikt mej ogersko in n> fio državno polovico je torej očiten in vso okolnos'i svedočijo, da ee uname ljut boj. Sfrah pred Madiari tiif dnnajsk'm meiođajnini krogom še izza 1. 1843. in 1866 tako v kosteh, da bodo gotovo skuš-tb doseči, naj bi caš parlameut kolikor toliko odnehal. Kaj dosežejo, je odvisno (d prihodnje zbornicp. Toliko je že danes gotovo, da so bodo v prihodnj' zbornici avstrijski interesi bolje branili, nego pri vaeh predidočib pogodbah in da bode vlada v zbornici lahko dobila najizdatnujšo podporo, ako bo hotela izposlovati pravičnejšo razdelitev bremen. Pri tem jo bodo tudi z vso unemo in odločnostjo podpirali tudi slovensVi ponlanci, toliko lag Ije, kur jim že dežnlai zbor kranjski z znano svojo resolucijo pl*-de pogodbe olajšal stališče. Gospodir-i k razojrre v slovenskih pokrniinah so take, da bi bdo vsem najbolj ustreženo, ako bi se pogodba sploh no obnovila. Mej vsemi avstrijskimi natodi smo Slovenci morda najmanj interesovani pri tej pogodbi, ker nimamo industrij0, katere izdelkov bi eksportireli na Ogersko, pač pa jo uvaževanjo oger-skib pridolkov na veliko škodo našemu kmetijstvu. Zategadelj je ob sebi umevno, da sa bodo morali vei aloverslri poslanci ustav'jiti pogodbi, katera bi b«la nt m na škodo, in so držati nadela: bolje m-kuka pogodba, nego škodljiva. V razpravo o P-ttajove-m predloga, naj so odpove pogodbo, je posegel tudi gospod poslanec dr. ni i in izjavil, da se mora pogodba z Ogerako na vsak način obnoviti, češ, da bi se z idpravo pogr dbo naredilo novo brezno mej itak razkosanimi Hrvati. Spoštujemo patrijotična čutila dr. Lnginje in uvezujemo politično razlog«*, kateri so mu narekovali njogovo izjavo, ali gospodarski naši interesi po taki, da na noben način ne moremo želeti, naj bi se slotenski poslanci glede pogodbe z Ogersko njemu pridružili, zato pa (ndi njegove izjave ne zmatramo za izjavo vseh jugoslovanskih poslancev, kakor so to st< rili „Narodui listy'\ Iz proračunskega odsoka. £b Na Dimaji, 18. novembra. Prihod nia plonarna seja bo šolo v p- tt^k. Tridnevno počitnice so porabili poslanci, da so do malega vsi odpotovali domov, vedoč, da so v tem ne zgodi nič posebnega, zlasti ke/: je goap. predsednik baron Ohltuneolj bolan in no moro i« sobe, pa tudi minifit^rski predsednik so no počuti prav dobro, to pa zaradi — zaduje debate povodom predloga, naj ne odpove pogodba z Ogersko. Proračunski odsek jo danes nadaljeval razpravo o proračunu trpovinsk^ga ministerstva. Razprave so strogo stvarne in dosti kratko, (?iko da bo proračunski odsek najbri prav v kratkem dokončal svoja posvetovanja o budgetn. Pri današnji razpravi je dr. Rutowski priporočal zgradbo kanala, kateri bi vezal Donavo z Odro; baron Malfatti je ra7pravljal o propadanja sviloreje zlasti na južnem Tirolskem; dr. Kaizl je pojasnjeval občno škodljivost kart>lov in vrradal vlado, misli li kaj s'oiiti, da uredi to star; trgo-vinnki miniet« r barori G lan z je poudarjal, da vsi karteli niso škodljivi, resnica pa je, da je tndi mnrgo jako škodljivih in je dokazoval, da se je zoper kartele najlaglje braniti zopet s karteli ; dr. Steinwender je govoril o koroškem le§BMtttstna hranilnica plačuje za pos Jeni jej denar 11', do 3%, je torej v stanu, dajati pofiojilnie&m df-nar proti jako nizkim obreatim. (lovornik je priporočal trgovinskemu ministerstvu, n»j sestavi poseben cdbor, kateri bode presojal, koliko kredita 60 posamične posojilnice in sploh goHpcdarske zadruge vredne, in po čigar odločbah naj potom poštna hranilnica daje dotičnim zadrugam kredit. I ^ I «| t» Najnesrečnejsi dan svetnika Porente. (Kouec.) Ves zbegan jo ovetoik v svoji sobi užgal luč in odprl pismo. Mrzel pot ga je obli!, ko je iz pisma razvidel, da mu naznanja prijatelj, kateri uradniki so dobili odlikovanja, a odleglo mu je kar vidno, ko je izvedel, da mej odlikovanci ni — njegovega ificijala. Vtaknil je pismo v žep in zapustil h bo. Ko se je gORpod sveruik povrnil v sobo, koder bo sedeli nj> govi gostje, svetil se mu je obra& radosti in notranje sreče, tako da so ee val začudeno ozirali nanj. On pa si je zaduvoijno mel roke, pn sedel k mizi ter začel tako dovtipno dražiti Emico in lajtnanta, da smehu ni bilo konca in je hitro zavladala občna veselost. Nihče ni opazil, da ji« sicer tako /govorna in dobrovoljna gospa svetnica bkratt postala molčeča. Opazovala je svoj< ga moža in čudne misli so ji rojile po glavici. Kaj ga je reki tako razveselilo, da ga je hipoma minila vsa prejšnja čmerikavoht? Daje dobil kako veselo poročilo, gotovo bi povedal, kdo mn je pisal in kaj mu je sporočil. Ves dan ga je nekaj skrbelo in grizlo, zdaj pa, ko je dobil pismo, je zopet tako pretirano vesel, kakor nikoli. Tako in jednako je ugibala gospa Bvćtnica ter naposled porabila ponudivšo se priliko in smuknila v p i na I no sobo njenega moža, nadeje se, da najde tam pismo, katero je bil dobil goapod svetnik. Nihče ni zapazi, da ni odšla v kuhinjo, nego v eoprogovo sobo. Hitro je užgala svečo in začela z grozmčno nt glostjo brskati in stikati po predalcih. Piegledala je vsa piBma, a nič ni našla. To je ?m utrdilo nje sum, kateri se je bil ugnezdil v njenem srcu, da je nje mož zašel na kriva pota. Za je hotela zapustiti sobo, ko je p< gledala slučajno na tla in zazrla kraj mize listek. Hlastno ga je pobrala in čitala: „Odpuščam Ti, a zadnjikrat. Počakaj me jutri ob 5. uri v Zvezdi." Nogo so ae jej šibile. Blo jej je, kakor da jfj je kdo zabodel nož v srce. Imela je v rokah dokaz, da se jej je ljubljeni soprog izneveril, da ima diugo i.ubavno razmerje. Tiho je etopila k vratom in obrnila ključ. Zdaj je bila sama. Vrgla se je na divan in bridko ihtela, tako bridko, kakor še nikdar v svojem življenju. Končno je tudi gospod svetnik zapazil, da njegove žene ni nazaj in ko je izvedel, da je sploh ni bilo v kuhinji, je hotel v avojo pisalno eobo. Ko je videl, da je zaprta, je močno ostrmel in začudeno vprašal, kaj to neki pomeni. Svetnikov brat Andrej je takoj poredno vprašal, če se je mej svetnikom in njegovo ženo nnel prepir zaradi kakega novega klobučka, a čnvši, da se nič tacega ni primerilo, je priznal, da je shitaj resen ter dostavil: kmalu izvemo, pri čem da smo. Segel je v žep in začel nekaj iskati mej svojimi ključi. Kaj pa iščeš, vprašal jo nestrpni uvetoik in krepko potrkal na vrata, kličeč svoji ženki, naj mu odpre Ljnbi moj brst, dejal je gospod Andrej, Čeprav si cesarski nradnik, zato vendar Ae ne veš, kako ho ti je vesti v takih situvacijab. J t z pa imam do.goletno izkušnjo in vem, da žena iz lepa ne odpre, če se je zaklenila v svojo sobo. Zato sena si naroČil odpirač, kateri mi je v mojem dolgoletnem zakonu že mnogokrat pomagal, da sem potolažil svojo ženo, ne da bi bil imel kaj troakov. Oospod Andrej je pristopil k vratom, vtaknil odpirač in sunil. Slišalo ae je, da je v bosi dni sobi Ko je de grof Palffy govoril o razmerah delavk se je razprava pretrgala. V EJ ubijani, 19. novembra. Žalostno stanje kmetijstva na Tirolskem. Klerikalci vedno govore o avoji skrbi za kmeta in ae babajo kakor bi sami bdi sposobni redili kmeta taznih bed. Na Tirolskem imajo klerikalci v deželnem zboru večino, od kar je ustava v Avstriji, a vendar je stanje kmetskoga stanu na Tirolskem slabše, kakor v kateri bodi drugi deželi izvzemdi Galicijo. Na tirolskih kmetijah pride na vsak goldinar katastralnega čistega dohodka 53 gld. dolga. Prodaje posestev potom eksekutivne dražbe so na Tirolskem na dnevnem redu Na vsacih sto slučajev, v katerih posestvo preide potom dedščine v droge roke, prde 60 slučajev, ko se posestvo prisilno proda, dočim v vsej avstrijski državni polovici pride povprek na sto slučajev podedovanja le 14 slučajev prisilne prodaje. Omeniti je pa de, da na Tirolskem v velikem d:lu dežele ne poznajo razkosanja zemljišč, torej tako razkosanje ni pravi povod propada kmetskoga stanu, kakor klerikalci radi trdijo. Omeniti je pa še nekaj, da ima Tirolska privilegij, da pobira neki davek od tujega žita, ki ae uvaža, kar jako znižoje deželne prtklade in vzdržuje ceno domačim kmotijskim pridelkom. Vzlic temu privilegija pa tirolski klerikalci niso znali preprečiti propada kmetijskega stanu. Sole so na Tirolskem v klerikalnih rekah, u.'-e največ šolske sestre, torej se tadi na slale šole no morejo klerikalci izgovarjbti. Te tirolsko razmere pač najbolje kažejo, da se motijo tisti, ki od klerikalcev pričakujejo izboljšanja kretskega stanu. Deželni poslanec tirolski Grabmaver, priporoča csnovo bipotečne banke, da sa posestva razdolže, to jo tisto sredstvo, kateremu se naši kle rikalci tako upirajo. Seveda pomagala tudi liipote joa banka prebivalstvu ne bode, peprej bode treba pomesti 8 a'abo klerikalno deželno upravo in postaviti neko me;o klerikalnemu izsesavanju tirolskega kmeta. Velika beJa. za dež- lo jt, da bo vsa boljša posestva v deželi v duhovskih ali cerkvenih rokah, kmetje pa imajo premalo in le slabo n mljo Seveda v tem oziru kacega izboljšanja kmalu ni pričakovati. Srbska radikalna stranka je še nedavno bila nevarna vsaki vladi, a če tako pojde kakor sedaj, dolgo no bi de več. J It se je cepiti. Večina stranke se puč se drži Pas oa kot voditelja, a odločilo so is od nje že tri frakcije, katerim so vodje ganeral Grujrč, bivši minister Taušanov ■ gove", pred katerimi jedrnimi naj bi „molili" naši literati. Tudi nekateri naših presojevalcev ne priznajo nikogar mlajš h beletristikov polog — „pri znanih", „slavnih". — Mirsiklo slovenskih kriti-carjev se je branil z .vsemi štirimi", da bi izrekel pravično sodbo o našem Aškerci, ker ne poje po maniri Prešerna. In naš Gregorčič! Kako so kn likovali nekateri njega! — Kdo se li zato čudi, ako r«k.pi absolutni .molilci" Levstikovi ali Stritarjevi, da se protivijo nuAim modernim poetom, n. pr. Ivanu S iveljokonr.u ? Sij ta ne prisega niti na .ne-dosežne" klasike, niti na estetiko Carriera ali Lessinga! — In zopet drugi krit ki, priznavajoči le narodnega pripovedn ka Jurčiča, k k<» so vihali nosove nad fioesami slovenskega Francoza stare šole, prof Stritarja! Saj njim je bito te tisto .slovensko", le tsto .narodno", kar I odi v kvedru in irhovini, kar smrdi po — domtčem gnojišču in kar se priduša in pljuie .po — slovensko". — In svoje dostojanstvo kot cesarski uradnik stal pred ženo, k;.k< r skesan grešnik. Tudi sicer tako ravnodušni gospod Andrej se ni mogel načuditi in trajalo je precej časa, da je presodil situvacijo. Končno je vender vprašal: I, kaj za boga ra se je zgodilo? Gospa svetnica je začela z nova jokati, morda ker ni več našla besed, ali ker se je sramovala pred sorodniki, ki so se vsi zbrali v sobi in radovedno gledali, kaj se godi Tu, Čitaj, rekla je svetnikovernu brata in ma vročila v možovi pisalni sobi najden listič. Gospod Andrej je listič prečital, zmajal resno s glavo in ga vročil svojemu bratu rekši samo: škandal I To je seveda še pomnožilo občno radovednost. Gospod svetnik je prečital listič brez podpisa, ga obračal na vse »t ram in naredil tako neumen obraz, da so si navzočniki skoro glasno za8mejali, potem pa je hkrati planil kakor razdražen lev h gospodični Krnici, jo zgrabil za roko in zakričal nanjo: Kaj je s tem pismom, govori, sicer pri moji veri, ne vem, kaj se vgoli! Vsi so poskočili Krnici na pomoč in vprek zopet tretji, kako hite na polna usta psovati naše „mlade", ki se hodijo učit v šolo Maupassanta, Turgenj^va ali celo Dostojevskega! Saj to ni „izvirno", ni .narodno' in ne .slovensko"; torej — udri ga!I Ne, ne, objektivne, zrele, temeljite kritike, kritične študije S o venci — kakor Hrvati — že dolgo fikoraj da ne poznamo. Tadi pri nas ae maže že vsakdo svoje prste ob naše poete in pri-povestnike, ne da bi imel usposobljenosti za tak težek in odgovoren posel. Tadi pri nas je krit i-kaistvo, strankarsko in osebnostno besedičenje v cvetu, kar je užaljeni Stritar z vsem pravom na-zval — ostndoo terzitovstvo. Dokler deluje slovenski pisatelj, grize, ščiplje, tolče in psuje ga vse vprek. Ko pa se isti naveliča .metati bob ob steno" ter odloži svoje pero, tedaj se začne — javkanje. Ali ni zato potreba, da se ustavi i v nas herostratsko .terzitovstvo" ter nadomesti s pošteno kritiko? Io vprašanja o založništvu, o kolportaži, o honoriranju slovstvenih del, ali n so tudi v nas še nerešena ? Slovensko knjiživo je do cela nerazvito. Na tisek 500 — 1000 zvezkov istega dela je v Slovencih izjema. In kako malo ae razproda samostojnih knjig! — Kako pičlo, sramotno ubogo število naročnikov imajo naši časniki, mesečniki, naše društvena publikacije! Kolportaže skore j da ne poznamo. Posledica temu pa je, da nimajo založniki nobenega pravega zaslužka, nj hovi pisatelji pa — nobenega honorarja. In kdo naj bi zalagal dolgo v svojo — škodo? K d > naj bi pisal dolgo — brezplačno? Na slovenskem kongresu literatov bi se moralo torej tudi temeljito to razpravljati o tam, kako bi bilo povzdigniti slovensko knjižtvo na ono sto-p njo, da bodo imeli tudi slovenski pisatelji svoj pošteni honorar. It slovenska umetnost I Naše slikarstvo in naše kiparstvo, kako nerazvito jel — Domači ume -niki iščo si posla drugod; pri naa pa dobivajo še tisto pičto dela — tujci. Reklame z* umetnike ne posname; tem bolje jo umejo tujci za — 8vojce. In posledice ? Slovenci premoremo jedva jeden sam ilustro-van list A še ta se Živi večinoma od tujih klišejev in cenen h fotogr*fij, dasi ima urednika, ki je poln navdušenja za stvar. Ni li že čas, da se preneha naša skromnost na to plat? la naši umetniki igralci? Niše dramatično slovstvo? Naši „Slovenska Mate*" in „Družba sv. M;ho?ja«? la potreba revije za znanstvo in ktitiko? Ali ni še mnogo, mnogo vprašanj, s katerimi bi imel kongres posla dovelj '* (Dalje priro Oiieviie vesti. V Ljubljani, 19. novembra.. — (Čudna obsodba.) C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani je dne 18. novembra t. 1. na p d lagi gledališkega reda dr. I en * Tavčarja kot načelnika „Dramatičnega društva" obsodilo v g «*»'•■ petdesetih goldinarjev. Stvar je bila tale : Pri neki zadnjih predstav pel jo igralec kaplet, ki ni bil cenzuri predložen. Lansko leto ae je ravno ista igra predstavljala in pel je ravno isti igralec kuplet, koji je bi poprej v cenznro predložen. Pri skušnjah ee je menilo, da se bode letos pel stari kuplet, in režiser Inemann je dotičnomu igralcu naravnost zaukazal, da ga ima peti. Vse to se je pri obravnavi dokazalo. Vzlic temu pa je igralec za hrbtom društvenega odbora in proti volji — kričali, kaj hoče dekletu, je—li zblaznel, ali gospodu svetniku se je nekaj zdelo in z gromkim glasom kričal: To pismo je pisala Krnica, to je njen rokopis, vedeti hočem, kaj je ž njim. Občna osuplost. Gospodična Krnica se jo ozi rala po gospodu lajtnantu s tako izdajajočimi pogledi, da je gospod Andrej koj slutil, kaj je. Prijel je lajtnanta in ga poetavil poleg Emice, rekši: Ta je pa drugi grešnik. Vse je bilo pojasnjeno. Gospa svetnica je prosila svojega moža odpuščenja, potem pa govorila nepretrgoma celi dve ari, popisuje*, kako jo je bolelo srce in oštevajo zdaj Emico zdaj lajtnanta. Emica je tiho jokala, lajtnaut pa ves čaa mrmral: Ako bi me zdaj kaka krogla zadela, bi mi bilo še najljubše. Končno pa bo je gospa svćtn'ca vender utrudila in potem se je slavila zaroka gospice Emice z lajtnantom Zorkom. Vsi so bili veseli, samo gospod svetnik se ni — morda radi kavcije — držal na smeh, nego še pri šampanjca mrmral: to je najne-srečnejši dan v mojem življenja. in brez vednosti gospođa režiserja skoval nekaj novih neslanih kitic, ter jih pel potem na odra. Bilo je to nepravilno, ali za to nepravilnost odgovoren je samo igralec, kojega je okrajno glavarstvo radi tega obsodilo tadi v globo deset h goldinarjev. Ali obsodilo je tadi društvenega predsednika, in v bodoče — če se bode dosledno postopalo, obsodil se bode dr. Tavčar radi hndodelstva veleizdaje, ali kakega dragega zločina, če bi se kakemu nespametnemu igralcu zljubilo, na odra samolastao kaj ve leizdajfikt ga ali kaj druzega zločinskega početi! Če bode deželna vlada redi vsake nerodnosti posameznih igralcev preganjala društ?enoga načelniki«, potem je z dramatičnim društvom pri kraju. Kdo bode hotel biti v odbora, in posebno predsednik, če bedo moral za vsako neslano in klerikalni stranki neprijetno besedo posameznega igralca plačevati petdeeetake in stotake! To je najboljša pot, Čo se hoče društvo uničiti I Poseb »o tedaj, če se pri obsodbah čisto nič na to ne gleda, ali je ob strani obsojenca navzoč kak dolus ali sploh kak hudobni nameni Samo ob sebi ae umeje, da h. do r oralo „Dramatično društvo" vse storiti, da se reši. Po gledališkem redu mogoča je obsodba do 500 gl.; par obnoJeb, pa je zapravijo o premoženje, in predsedniku dramatičnega droštva zapoje beraška palica ! Stvsr je tor*j za obstanek slovenskega gledališča zelo pomenljiva, in prepričani smo, da bi nemški listi grozno zakričali, da se je nemškega gledališča podvzetniku pripetilo kaj jednakoga I S cer pa smo tudi prepričani, da se do sedaj v Avstriji še ni skovala taka obsodba in to ne glede* na globo, ki je v istini pri bagateli, za katero se grč, ki uto visoka! — (Mestna višja dekliška šola) je praznovala danes imendan Njenega Vebčanstva presvetle cesarice Elizabete s sv. maše, katero je daroval prof. veronauka preč. g. dr. Svetina. O tej priliki so učenke v šoli umetno okrasile podobo presvetlega cesarja. — (Repertoir slovenskega gledališča) Prihodnja slovenska predstava bo v soboto, in sicei' 8e bo p'la v drugič opera „Rigoletto". — (Policijska vest ) Ag-'ntje, kateri se ba vijo s tem, da i *v;-b'jajo :iaše ljudstvo v A m'riko, so zadnji čas morali najti nov način, kako srečno uteči skrbni« oč -n-. redarstvenih organov. Nt kaj mesecev sem se nami« • redkeje primiri, da ulovi policija v Ameriko namenjene, a še vojaščini podvržene far to. disi je na drug o etr*n dokazano, da se izseljujejo prav tako številno, kakor prej. Te d i je polic-j < zopet jednega t- ki ga „Amerikanca" ujetne liste domov na poljubno porabo tistih, kateri bi r#di šli za njimi Čez veliko lužo. — (Zdravstveno Btanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenom stanju mestne občine ljubljanske od 8 do 14 novembra kaže, daje bilo novo rojencev 17 (=2rV24°/o0) umrlih 10 (=22 27»/00), mej njimi «o umrli za jetiVo 1, a želcd'imn katarom 2, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je bifo tujce' 5 (=38 3%). iz zavodov 7 (»=46 6 0/6). Za InfekcnjOSItittJ boleznimi je obolela, in sicer: za tifuzom 1, za oslovskim (duftljivim) kasnem 4, za vratioo 6, za varicello 1, za taci (.n. 1 oseba. — (Čitalnica v Spodnji Šiški) prredi v nedeljo dne 22. novembra t. J. v gostilniških prostorih pri „Ančniku" M.irtmov večer Vzpored: 1 A Nedved: aMili kraj", moški zbor; 2 Dr. G lpavic: ,D*nici", moški zbor z bariton solo ; 3 J. Pabian: „Prošnja", moški zbir; 4 Šaljivo berilo; 5 K. Mašek: „[*ri zibeli", moAki čveterospev; G. K. VaSak j BMjj dom", moški zbor; 7. A Nedved: i Pozdrav", moški zbor z bariton soio; 8 Tombola. 9- Vilhar: „Ranti, rasti, ružo mala", moški č?etero-Bpev; 10. L. Hudovemk: „N .ša zvenda", moški zbor z bariton solo; 11. Proata zibava. Petji proizvaja moški zbor čitalnični pod vodstvom g Kar. KoŽanca. Vstop prost. — Začetek ob 7. ori zvečer. — (Bodoči deželni predsednik koroški) Olomuški „Našinec" javlja, d.t pride det. predsednik v Šleaiji grof Clary kot dež. predsednik na Kokoško namesto barona Schmiedt Ztbierovv*, kateri pojde — končno vendar — v pokoj. — (Karakteristično t) Delelai jodbor koroški je imenoval okrožnega zdravnika v Grriiadu dra. Janeza Hollerja okrožnim zdravnikom Podkloštrom, ^asi je t« okraj izključno slovenski, dasi je tu anogo nemščine nezmožnih prebivalcev in daai je ,ir- Hollerju alovenščina tako malo znaua, kakor "otentotščina. — (Veleitalijanska propaganda) S Pomjan-ščine se piče „Edinosti" : „Te dni ssm govoril z nekim pristašem nasprotna stranke. Govorica se je sukala o predstojećih občinskih volitvah. Jaz eem menil, da bi b.lo lepo, ako bi se sporazumeli lepo, ko smo vender vsi jedne krvi in jednoga jezika. ■ Mož pa mi je odgovoril: .Nikdar ne pojdem s Slovenci. Kaj. i, ako držimo z Italijani, je gotovo, da skoro pridemo pod Italijo, kjer nam ne bo potreba plačevati davkov?!" — (Glavna razprava proti ubijalcem po kojnega Ostromanaj sa bode vršila — kakor čitamo v „Obzoru" — dne 14. p. m. in "aaleinie dni prrd porotnim sodiščem v Rovinju. Re lar Ra dosla^ič je obtožen radi umora, njegov tovar.š S*c-pinčič radi sokrivde na uhojstvu. UJovo O^romanko kot civilno stranko bode zastopal odvetnik drž. poni. dr. P. Klaič, ki je že uloži! prošnjo, da bi se delegiralo drugo sodišče. Ne ve se še, dali bode ugodno rešena ta prošnja. * (Političen umor.) V Litovelu na Morav sketn je noki nemški delavec h reč* I zvečer češkega igralca PitfnerJ4. Ni da bi imel kak povo J, je zač>l Pittnerja zmerjati ki češkega psa, kakor je to že navada nemška in ker mu jo Pittner ugovarjal, ga napadel dejansko in ga s n.žem reko hudo ranil, da jo Pittner koj na to umrl. Mi.rlec ee zove Stooker in je znan kot sr-bt sovražnik Čehov. Brnski češki igralci so o i zveze čeških igralcev zah'eval>, naj izpi eluje, da prido ta stvar v državnem zboru na razgovor. Ni dvoma, da je ta huior po-dedioa sistematičnega hujskanja zoper Cene, posledica politične podivjanosti mej Nemci, kateri se sevtdt trudijo predetavliati etvar kot brezpomembno. * (Španski anarhisti,) katerih je m* oda le š'i jako malo, kajti vlada pomaga vsakemu iz njih, ako jej pride v roke, hitro na on? svi-t, so se zopet Oglasdi. V San F-us u v proviucji barcelonski eo v neki tovarni provzročdi dioamitno eksplozijo pri kateri je bilo več oeob ubitih. Materijelna šk< da je znatna. * (Barbarska zabava) Na Španskem in na luin-ni Francoskem so borbe z biki in podobne barbarske ?aba«e kaj priljubljene. T*ka zabava se je vršila te dni tudi v Perpignanu V areni je bil priklenjen v«lik medved, kateri naj hi se b >ril z bikom. Ko se je bil zapod.l v medveda, strgal je ta v-r po in skušal splezati čez ograjo mej številno občinstvo. Mej gledalci je zavladala strašni panika, : i. Hti ko so videli, da je Inatu k medveda trikrat ustrelil na ftveff, a je ni zadel Ljudjs sn drli proti izhodom. V silni gnječi si ie mnogo - s »b polomdo roke in noge. Besnega medveda je končno ustrelil neki orožnik. _ Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! 1 Darila i Uredništvu našega lista je poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospa Jcsipina Tolazzi, predsednica podružuice v Dol. Logatcu, 2 0 kron iz nab ra nika v njeni gostilni istotam. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasleduiki! Književnost. — Slovanska knjižnica. Snopiča f>r>. in 50. obsegata znano krasno povest Puškinovo „Kapitanova hči", p slovenil Semen Sem^novič. Prelagatelj je dodal kratek životopis Puškina, v kateri je spletaj prevod slavne L^rmontovljeve p»smi „N» SBPlt Pušaina". Li na knjižica, obsezajoča 178 etraui, stane samo 3t> kr. — „Kmetovalec" uu* v št. 21. naslednjo vsebino: S^eti likar; Pregledovanje zemljannakega katastra; Kizno reči; Vprašanje in odgovori; Gospodarske novice; Uradae vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — (Mittheilungen dos Musealvereines fiir Krain. Sešitek 6. ima naslednjo vsebm' : F Seidl: Das Klima von Krain; V. Leveč: Schloss und Ilerr echafe FitiJnig in Oberkrain ; O G.: Dih Ritub r VTSMfl in Kram iu don Jahten 1787—1790; O G : Truppenla-vvegtingen in Krain vviihrend der J lir.« 1787—1790; F. S : Die Finclie der Save und des Isonzo; Literatur iiber Krain. Biz ©3 sltt 3se. jDunaj 19 novembra. Proračunski odsek nadaljuje v današnji seji razpravo o proračunu trgovinskega iniuisterstva. Dunaj 19. novembra. Diference mej poljskim klubom iu Železniškim ministrom so tako ostre, da se splošno pričakuje, da se bode domobranski minister baron VVelsersheimb umaknil iu da pride na njegovo mesto želez niški minister Guttenberg. Dunaj 19. novembra. Poslancu Exnerjn je cesar podelil komturski križec Franc Jože-fovega reda. Budimpešta 19. novembra. Vladni list „Nemzet", v katerem sta bila avstrijska vlada in parlament najprej napadena, pozivlje danes vse ogerske liste, naj odnehajo od svojega boj skanja, sic-r bi moglo njih počenjanje roditi slabili posledic za Ogersko. Budimpešta 19. novembra. Delavci so nameravali o priliki otvoritve poslanske zbornice prirediti v nedeljo velik obhod, da bi de-moDStrovaii za splošno volilno pravico. Vlada je nameravano demonstracijo prepovedala. Peterburg" 19. novembra. Car je knezu Voroncovu Daškovu ponudil portfelj ministra unanjili del in ta je ponudbo vzprejel. London 19. novembra Vlada je izjavila, da ne podpira in se ne udeleži nobene akcije več, kateri bi bil namen, pomagati Tur Čiji iz liuaiinjt lmli stisk. Narodno-gospodarsKa stvari, — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) r) V zadnji *eji se je naznanilo, da je, trgovska iu obrtniška zbornica v svejecs poročilu na c. kr deželno vado priporočala prošnjo stavbeniki v in trg voev s stavbenim materijalom v L ubijani za odpravo omejitve, pri dobiva r ju stavbenega materijala vseh v rs*, kateri ee ima r. h ti .a popravo in zopetoo zg adto poslopij v Ljubljani in okolici, ki so trpela vsed potresa. Po poročilu južne ž- lezmoe na vis. c kr. ž-'eruošho nnuisterstvo so se pri razvitju voz nh olajšav, katere sta dovolili drža-na in juž>a železnica povodom potrei-ne kata-s(rofe. j^iu dogajati zlorabe Vis ko c. kr. ž bzniško miniHterstvo je z < 2irom i.a ti- ancin,elne interese, ki tu or..'.l }■•> v po t-iv in da /abraui, da bi se po midifikhciji, o kateri jo govor naprav Is težkoče. ki ne odgovarjajo namenom i^. kat-nh se je dovolila olajšava, odredil , da j i v namen, da po dotična vprašanja r* -ja-tnjo, skiiCrti kcnft-r^n o ude ežanih fakt' rjev. Pti konferenci, ki so j • vršila pil c. kr. dt-želneui piedsodništvu, je bila zastopana tudi zbornu a, ki je tudi — pi It g opomb v zadrTjem sejnem zapisniku — vel nI dop sa c. kr. deželnega prodsed-niš va z dne IG septembra t. I. opozofila intere-Beute v tukajAnjib listah na olajšave, katere je ilove 1 la južua železn>ca C kr dtželno predaoduištvo je obvest lo da-je todi zbornico, da se razglasilo o zadevi jedno ne uredba inisaoja vrznine za etavboni motenja) v L ubijano na progah oos. kr dižavnih železnic; ia južne železnice o■- h■* j t v nar< dbeuem I su za železn ce in brodarstvo z dne 15 septembra 1896, št. 105 pod točko 1440 in 1443. Po tej dovoljuje južna železnica 50% popust od voznih po stavkov na pndlagi tabel za (»rer.ićunanjo pristojbin v 1 k ul n i- .. mr t'i in 8cir s to omejitvijo, da mora dotična pošdjafev preteči najmanj 400 hm železnice. Nadalje ee določa, da mora pri pc šdjatvah, za ka tore se «o?,n.na jl.ča po nnkuadni teži, oziroma za najmanj 10 000 kg p< rabljenega vagona, b ti jednotni postavek 0 2G vinai|ef več e^entuval i ogerski transportni davek za 100 kg iu l km in pri pošiljatvah v manjših količinah ima anale ti iednotni pos'uvea 0 32 vinarjev več eventualni cgerski transportni t)a i k za 100 kg in 1 km OUjftave zadavajo poši-ljatve stavbenega mat ■rit* la v s tke vrata, če se isto kot tovorno blago prevaža, o i vm i. |iostaj južne ži -l»znice in poftaj pr'ge Dunaj-Pottendi.rf Dunajsko Novomesto v Ljubljano. I-ite se dovoljujejo stavben'm gOHpodarjeai samim iu umrejo za njo prej sami f tisi ti. Dotični vlogi se mora priložiti potrdilo mest-n-ga magistrata, iz katerega je razvidna kfckovuet in priblii »a ttža pcšda^ve, ime in stanoval š'e go spodarie»o in ž-iezn šaa postaja s katere b'a«:o prihaja. Ta o'a š.iv.i im* veljavo ol 1. oktobra 1896 do prt klica, n .«1 -le pa dvi konca decembra 1897 iu se uvrši povrarilnim potom, kedtir dotiču Btaw b-ni gospodar kot prejemnik podloži na pjig i se glaseče izvršne vozne iiato. kateri dokumenti se pa morajo predlož ti i ajkann> je dva meseca po piotfku olajšavne do^e C. kr. državno železnice dovoljojejo za p..A lj t-h ntavbenega materijala vsake vrne kot tovorno bl.igo od vseh postaj v odde'ku A lokalne tarife za tovorno blago, del II , aiopič I., navedene proge v Ljubljano od 1 oktobra 1896. leta do prekl ca, najdalje pa do 31 decembra 1897. leta — DO9/« popust od vozuib pootavkov ra pod agi tabele za pn rarunRiije pr stojbiu pod številko VII. oddelek A v lokalni tarifi za tovorno blag i do meje jed otnega p< stavka 0 1 kr za 103 / in 1 ktn in vozreg« postavk 4 kr. za 100 Jcg Ol jš»va Re d »voli le dotičnim stavbenim gn^podarjeiu samim, če prosijo za njo. D »tične vloge je pošiljati na c. kr. ravnateljstvo državuih žejeznic v B --j -ku in jim je dodati iste p iloge, kakor pri onih ua južno železnico Olajšava se izvrši provračilnim potom proti predi ž 11 v i izvirnih voznih listov glnseč>h se na stavbenega gospodar kot prejemnika Ti dokument se imajo pa v -i rim likvidacija najkasneje do konca februvarja 1898 predložiti c kr. ravnateljstvu dri. železnic v Beljaku. (Dalje prih.) boleh ave vslcd pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železuato vino lekarjaPiccolija vlijubljani (Dunajska cesta), 2 (8202—8) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol I i turskih steklenic 1 gld. 60 kr. B .ofrrfjne sr*'('kc 18. novembra. V Brno: 12, 47, 73, 44, 71. MotfioroJoff: t: n o s htoči a ■ o 55 Ćas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempe-raiiir« v C Vetrovi libJukoa Nebo h? W m. 1 1 18, 9. zvečer rsa*i as si. j "g oblačno j 19. 7. ijntraj 735 2 28 ur. urah. dež 0» B 2. popoi. 86*0 6*2 sr. sv zli. del. jasno 1 malom Srednja včerajšnja temperatura 8*4% za 0'4° nad nor- dn«5 19 novembra 189<6 ka Blata renta 4°/c. . . 15 Ogaraka kronska renta i •'51 25 , a.VBfro-c.j:ernho b:.::Ve di-ln-c« 988 — &roditne delnice . . 164 25 £#ondon vista. . ... ! 13 95 Merniki drž. bankovci *a Km mark 80 . 8 ■) m ar h. . 16 •2C frr.uk v . . f.4 Ualijai. '. bankovoJ 45 — C. kr. cekin« . bi) Dne 18. novembra 1806. 1864 po 100 »u/0 po L00 t i0',, zlaii zast i00 eld. . . a. v dd. 4°/0 državne mčke i?. !. !H!>4 po 250 fdd Državne srečke iz I Duaava ng. srečke Zemlj. nbć. avstr. 4' Kreditne srečke po Ljubljanske srečke. . . Rndolfove srečke po 10 gld. Akcije anglo-avitr. banke p" Tramway-drnat. veij 17" gld. Papirnati rnhnlj llrf gld. 14 t ?'n 11*8 „ 330 , 199 l 28 £i '. 153 458 „ — 75 (0 30 H7" . Izvod iz voznega reda ve^avae^a od 1. olctoToro, 1896, Nastopno omenjeni prlhaj»lnt In odhajali)! Jut oanadonl »n * ■t-«M i '»d, tol Aiuntuttou na Dunaj. — Ob 11. uri nO nun dopolnilno OHObni vlak v Trhli, Potitubnl, Hotj.ik, Oo-lovoo, Ljubno, Selitbal, Dunaj.— Ob i. uri popoliulno iMiibni vlak T TrbiS, KoljAk, Onloveo, l.mliii..; če* SolttUal V BoUlOglKd, Idiiui-Onatoiii, Zeli i.H jecoru, tnoniorii, lire j-mh , Curih, Genovo, Pi.rir.; Sm Kleiu-Koillinu v Si.-jr. Jjlno, Ilmlejovioo, I*l»., Kr-vtieriif'imto. — Ob II. uri 25 min. dopoliulue (ii-.ail.iij vlaka Dunaja via Ai>:utctti>;it Karlovih varuv, liri... Marijinih varov, I'h'.njit, Rii'lcji) -io, BolnOgTOatll, l.iuva, Stnvrii, Varita, Gonova, Ouriha, Hro-jfptira, luurnnuta, /ollu na ji'«4riit Iji-ml^Oastoiiia, Ijjubiin, Colovau, Iiinoa, Pdiitablu — Ob 4. uri nr> min. popolmliid oeobm vi«k r. Uiuiaj*, Ljubna, Suistlbala, Doljaka, Colove.i, Fr-.ii/.oiinfiJRto, i' intaUa. — Ob V. url 4 min »viitm (luubtii vl:vk ■ Dunaja via Aindtutluu, ia lijitbnu, l)olj»ka, Oelovoak, Voutabla. Proga Iz Novega mesta ln lz Kočevja. Ob 8 url IP min zjutraj nicAaui vlak. — Ob 2. uri .13 min. po-pijluilue Betoni vlak. — Ob a. uri R5 min »vrćor motani vl-il. Šio«! ! ' lijabljtaii«1! (drž. kol.) v Knmuik. Ob 7. uri iS miu. ajutraj, oh 3. uri A min. popolmlnfl, ob 6. ur BO min. rsvutror, OB 10. uri '^5 min. Eveisor. (Voaluiluji vlak le v oktobru ob r.: i. h m r.- >t.:tik;li ) 1'rlli^tl v lijultlfnno drž. kol.) i<*. Hnumlkn. Ob li. uri rifi min. tjutrai, ob II. url 15 min. dopuluitno, ob 6. ur! Vt min. uvecor, oh f>. uri 66 min. »ve it (JPoHlaiinjI vlak lu v oktobru nh nedelja) lu itraauikih 1 91 1 % robne veno |> rodu J Jo 9, H -D lilrov pet let stare, pristne, izvrstne, dolenjske slivovke po I gld. liter. Predi 8" skupno ter ko postavi kupcu na fttacijo Videm-Krško, — Ky ? povo iz prijsinoati Dpravništvo wSov. Naroda". (32H7—l) v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseli barvah V salonu hotela „pri Maliču" („Stadt Wien") od četrtka 19. do nedelje 22. novembra (vključno) v" v v življenjski velikosti. (3246—5) Edisonov i dejal predstavljan po Kluctu^rutii. Vn-o'> ili-lavilikih oh 5., li., 7. in 8. uri; ob nedeljah ob 3., 4., :>., 6., 7. in 8, uri zvečer. I. prostor SO hr , II. prostor :tO kr. solidni ljudje neoporeCenega značaja, ki bo uvedeni v boljših krogih na deželi, ali za stalno zastopstvo ali v prostom časa. Strokovnih vednostij ni treba; to uhižlm lahko izvršuje vsakdo in v vsakem kraju. Pri dobri rutini CW5r tiatoti »•olilliiar|ov na leto z:i jimiiVinli. — Ponudbe Fr. mit 11-11. 1'r« 1330-11. (3259—2) Pri kombiniranem poštnem uradu v Krškem se vzprejmo zanesljiv poštni odpravitolj z vedletuo Bložbeno prakso. — Prošnjo n; j se pošiljajo s priporočili v prepinii iaHnovanomu poštnemu uradu. (8S85~3) Nakiti in svečice za božična drevesa. (2911—21) priporoča Karo! Reckoagel. Trgovina galanterijskega in norim-berškega blaga in igrač F. M. Schmitt-a sedaj v Lmgarjevih ulicah št. 4 priporoča svojo novo, voliko zalogo, posebno igrao (323H—2) za sv. Miklavža in sa Božič z zagotovilom najnižjih con. Knjige za poezije in albumi. oriiev mesnice m giisiime. Podpisan*!' nn/.n.v jam, di ottorfm dne -1 - novt*iiihrie t. I. xr Travniških ulicah, st. G (poleg vojašnice) ■n«'Niilt-«», v kateri bodem prodajal konjsko meso. Klal bodem samo lepe, zdrave in rejena konje, in sicer bo bodo klali v mostni klaVltioi pođ itrOgO kontrolo. Vse meso bodo živino/.dravnik natančno ogledal in je torej zajamčeno, da se hode prodajalo zirolj zdravo in dobro blago. JIcmo nc» ho |MoiI;»jnlo k i lojgrtl aii |i» 4 1. *H ln ItU kr. l.lllllllll Ol - III! III I 11*11 gostilno ,,pri zlatem konju" v kateri ne bodo dobivala ukiiMii.i iit tottito prli-i-j.....i JciIIIa Is koii|Nkot(» nifHH, in sicer: k4»Im** porcija po (i kr., i>i-.*«»li» po II kr., ireiek po I :t kr. Točila se bodo ilohra. prlntate viuti, l.tor po .** kr. in ttti kr., ter dlubro in priljubljeno I<.'IiiIiik1ihiih«»i4» pit** ' , litra po lo kr., liter po -o kr. /anotavljajoč dobro in točno postrežbo, no priporočam slavnemu občinstvu na obilen obisk iu naročatanje. __ — v I^ra.rx Zlopac (8268—1) mesarski mojster in gostllnl&ar. Doktorja pl. Trnk6czy-ja želodčne kapljice krepčnjoče, sleze raztapljajoče, odvajajoče, čistilne iu tek vzbujajoče 1 steklenica 20 ii, 6 steilenic 1 glđ.. 3 tacati 4 gld. 80 \i prodaja in razpošilja na vso kraje sveta s prvo poŠto: Lekarna Trnk6czy, IJ ubijana. (8064~8J Trnk6czy, Dunaj, Margarethei, Trnk6czy, Dunaj, Laiulstrasse. Trnk6czy> Dunaj, Josefetadt. Trnk6czy, (Jradec, Štajersko. 9) 97 97 Lekarna Trnkoc/,y v Gradou. Bi 30.049. Dijaške ustanove. i3200-3) S priovtkom tekočega i< lakoma leta izpraznjena so tri me m t a .leruel Nalloolier J«*\ ili iiwt»nov /» «li|ufliv {»o r>0 ■■» leto. Pravico tlo tfh ustanov imajf) dijaki Jjuh-jarinkih gimnazij, ki so Da Kranjakf m rojeni in so ubogi ter pridni in pa b pega vfcdeujn. Prt-šnje z ilr kazi li o rojatvn na Kranjskem, o uboStvu, o vedenji in o napredovanju v soli, vložiti jo do koncu t. m, pri pristojnem Šolskem ravnateljstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane ilue 2. novembra 1890. Št. B3.869. (3208—2, Za t koče ltto podebti je pri ljubij mskem mestnem magistratu sledečo ustanove : I ) Jan, Ilcnutrriftii-Jrv v znesku 115 <;I«I. Or"> kr., 2) .furl| Tkrtlm«'!ner-jt*v o v znesku Hii ~4i Ur., 3. ) «Ion. Jfnlc. H«*1iIIIIii-k;ovo v znesku Hii BO kr., 4. ) J»mi JoAl U«'lM>r-icv