UČNI NAČRT OSNOVNA ŠOLA 05:0 Izobraževalni program osnovne šole 1

/



DRUŽBA / s prilagojenim predmetnikom za 520 osnovno šolo s slovenskim učnim 2.7

Izobraževalni program osnovne šole /



jezikom na narodno mešanem .7 območju slovenske Istre1

Prilagojeni izobraževalni programi

osnovne šole z enakovrednim

izobrazbenim standardom

Drugo vzgojno-izobraževalno

obdobje



OBVEZNI PREDMET

UČNI NAČRT



IME PREDMETA: družba

Predmetnik za osnovno šolo

Prilagojeni predmetnik za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre

Predmetnik prilagojenega programa osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom

4. razred 5. razred

70 105



PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: dr. Sandra Mršnik, Zavod RS za šolstvo; dr. Nataša Dolenc Orbanić, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta; mag. Katarina Dolgan, Zavod RS za šolstvo; Elvira Garibović, OŠ Franceta Prešerna Kranj; dr. Irena Hergan, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; dr. Janez Jamšek, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; Katja Jenko, Druga osnovna šola Slovenj Gradec; mag. Nejc Kavka, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; Mihaela Kerin, Zavod RS za šolstvo; Vanja Kolar Ivačič, VIZ OŠ Bistrica ob Sotli; Edita Nemec, OŠ II. Murska Sobota; dr. Nina Novak, Zavod RS za šolstvo; dr. Jerneja Pavlin, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; Manca Poglajen, Zavod RS za šolstvo; mag. Urška Rupnik, OŠ Zbora odposlancev Kočevje; mag. Simona Samida Cerk, OŠ Medvode; Vesna Vršič, Zavod RS za šolstvo

JEZIKOVNI PREGLED: Mira Turk Škraba

OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p.

IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo

ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj

ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc

Ljubljana, 2025

SPLETNA IZDAJA

DOSTOPNO NA POVEZAVI:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Osnovna-

sola/Ucni-nacrti/Ucni-

nacrti/2025/UN_OS/Ucni_nacrt_druzba_2025.pdf





CIP


Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID 242898691

ISBN 978-961-03-0960-4 (Zavod RS za šolstvo, PDF)



BESEDILO O SEJI SS

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 244. seji dne, 22. 5. 2025 določil učni načrt družba za izobraževalni program osnovne šole, izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim predmetnikom za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na narodno mešanem območju slovenske Istre in prilagojene izobraževalne programe osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom.



PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI



Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj)





KAZALO


OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 PROSTORSKA ORIENTACIJA IN

Namen predmeta .................................... 9 ............................................................ 34 KARTOGRAFSKO OPISMENJEVANJE

Temeljna vodila predmeta ...................... 9

NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE

Obvezujoča navodila za učitelje ............. 9 SLOVENIJE ........................................ 35

TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11 MOBILNOST ...................................... 35

SKUPNOSTI ............................................... 12

PRILOGE ............................................... 36

Posameznik ........................................... 13

Sobivanje v skupnosti ........................... 15

Organiziranost v skupnosti .................... 17

ČAS ........................................................... 19

Zavedanje časa in spreminjanja ........... 20

Naravna in kulturna dediščina .............. 22

Preteklost domačega kraja in domače

pokrajine ............................................... 23

Zgodovinski razvoj ozemlja današnje

Slovenije ............................................... 24

PROSTOR ................................................. 25

Prostorska orientacija in kartografsko

opismenjevanje .................................... 26

Domači kraj in domača pokrajina ..........27

Naravnogeografske pokrajine Slovenije 29

Mobilnost ............................................... 31

VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ...... 32

SKUPNOSTI .......................................... 32

POSAMEZNIK .................................... 32

SOBIVANJE V SKUPNOSTI ............... 32

ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI ... 33

ČAS ...................................................... 33

ZAVEDANJE ČASA IN SPREMINJANJA

........................................................... 33

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

........................................................... 33

ZGODOVINSKI RAZVOJ OZEMLJA

DANAŠNJE SLOVENIJE .................... 34

PROSTOR ............................................. 34





0


5

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

7

1



OPREDELITEV PREDMETA



NAMEN PREDMETA

Predmet družba uvaja učence k spoznavanju sebe, odnosov med posameznikom in družbo ter razumevanju družbenih pojavov v prostoru in času. Pri tem gre za spoznavanje, raziskovanje in vrednotenje družbenega in naravnega okolja v vseh njegovih sestavinah ter soodvisnostih med njimi. Postavlja temelje za razvoj razumevanja, kako deluje svet in kako lahko učenci kot posamezniki odgovorno sodelujejo v družbi. Učencem postavlja izzive, v katerih se učijo sodelovanja, kritičnega mišljenja, osebne prožnosti, optimizma, iskanja ustvarjalnih rešitev ter krepitev družbene odgovornosti. Pri predmetu učenci razvijajo prostorsko orientacijo ter usvajajo kartografsko opismenjevanje. Temeljni poudarki so na spoznavanju naravnih in družbenih značilnosti domače pokrajine ter naravnogeografskih značilnosti Slovenije.



TEMELJNA VODILA PREDMETA

Učni predmet družba je zasnovan interdisciplinarno, horizontalno in vertikalno povezuje raznolika znanja in spretnosti. Poseben poudarek namenja tudi razvijanju odnosa do različnih okolij. Pri predmetu družba učenci spoznavajo ter raziskujejo življenje in delovanje ljudi, njihove vrednote v sedanjosti in preteklosti v različnih krajih in okoliščinah. Poudarek je na spodbujanju radovednosti pri učencih in vrednotenju družbenih, geografskih, zgodovinskih, gospodarskih in drugih vidikov, vplivov, vprašanj in sprememb, ki so posledica tehnološkega in družbenega razvoja z namenom aktivnega sodelovanja v družbi, tako na lokalni, nacionalni in svetovni ravni. Učenci razvijajo socialne veščine, krepijo samopodobo, sočutje, sprejemanje različnosti, se učijo solidarnosti, strpnosti, zaupanja, občutka za pravičnost ter ustreznega odločanja in odgovornosti. Pri predmetu učenci vzpostavljajo odnos do naravne in kulturne dediščine ter ob tem širijo znanje in prepoznavajo lastna doživetja.



OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE

Učne izkušnje so povezane z delovanjem posameznika in razumevanjem medsebojne povezanosti v družbi. Zato je treba vzpostaviti varno in spodbudno učno okolje, tako v učilnici kot na terenu, v katerem so pomembne tako izkušnje posameznika kot izkušnje skupine. Ključni so



50

:

0

1

/

/

izkušenjsko učenje v avtentičnih okoljih, aktualizacija obravnavanih tem, učenje ustreznih 52/

odzivov v zahtevnih situacijah ter učinkovitih strategij za reševanje problemov. Učitelji naj 0

2

.

vključujejo pestre oblike in metode dela, ki omogočajo razvijanje različnih načinov mišljenja in 7

.

7

delovanja. Učitelji navezujejo izbor primerov pri vsebinah v 4. razredu na domačo pokrajino, v 5. 1

razredu pa na Slovenijo.





TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA


0


5

:

0

1

/

/

/



SKUPNOSTI 5202.7.71

OBVEZNO



OPIS TEME

Namen teme je razvijanje posameznika v okviru skupnosti ter spodbujanje identifikacije z različnimi skupnostmi – od družine, šole in lokalnega okolja do Republike Slovenije in Evropske unije. Učenci raziskujejo različne vidike skupnosti, vključno s tem, kako so organizirane in kako delujejo. Spoznavajo pravila, pravice in dolžnosti, vključno z otrokovimi pravicami ter se kot posamezniki osredotočajo na pomen aktivnega vključevanja, sooblikovanja in sodelovanja v skupnostih (aktivno državljanstvo), s čimer razvijajo pozitiven, strpen in odgovoren odnos do sebe in drugih.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

V temi so zajeti cilji in vsebine, ki predvsem s sociološkega vidika razširjajo in nadgrajujejo temo skupnosti iz predmeta spoznavanje okolja. Učenci pridobivajo znanja o svojem okolju, spoznavajo in vrednotijo razmerja med posameznikom, družbo in okoljem v vseh njegovih sestavinah, interakcijah ter soodvisnostih. Posebna pozornost je namenjena razvoju sociokognitivnih (npr. razumevanje socialnih situacij) in socialnih spretnosti (npr. sodelovanje), vključno s samouravnavanjem čustev, razumevanjem in spoštovanjem raznolikosti, skrbjo za sebe in druge. Učenci se učijo izražati mnenja na spoštljiv način, samostojno odločati, prevzemati odgovornost ter razvijati navade, ki prispevajo h kakovostnemu in aktivnemu življenju posameznika v skupnosti ter sodelovanju v skupinskih dejavnostih. Postopoma se razvija logično in kritično mišljenje: s postavljanjem problemskih vprašanj, raziskovanjem dokaznih gradiv, razlago pojmov in povezav med njimi ter reševanjem problemov in analiziranjem podatkov. Pomembno je spodbujati učence k samostojnemu razmišljanju in izogibanju iracionalnemu sklepanju ter pretiranemu poenostavljanju. Učenci oblikujejo stališča do pojavov in dogodkov v skupnosti, razvijajo osebne vrednote ter razumevanje raznolikosti in kompleksnosti sodobnega sveta. Pri uresničevanju ciljev učitelj ustvarja varno, spodbudno in vključujoče učno okolje, ki učencem omogoča aktivno, spoštljivo in odgovorno delovanje, sodelovanje in medsebojne interakcije; okolje, v katerem učenci postopno oblikujejo celovito pojmovanje o svetu, odnos do njega in svojo vlogo v njem.

Cilji in vsebine se smiselno uresničujejo in postopoma nadgrajujejo iz 4. v 5. razred, kot npr. od razvijanja zavedanja o svojih lastnostih, interesih, potencialih, vrednotah in osebnem razvoju v 4. razredu do zavedanja o osebnem napredku, lastni izbiri in poklicnih željah v 5. razredu.





0


5

:

0

1

/

/

POSAMEZNIK /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 7

Učenec:

O: razvija zavedanje o svojih lastnostih, interesih, vrednotah, napredku, lastni izbiri ter (poklicnih) željah;



(5.1.3.1 | 3.1.3.1)

O: spoznava temeljne otrokove pravice, dolžnosti ter odgovornosti in razpravlja o pomenu spoštovanja le-teh;

O: razvija veščine za prepoznavanje in obvladovanje čustev, jih zna izkazovati na socialno sprejemljiv način;



(3.3.4.3 | 3.3.1.1 | 1.1.5.1 | 3.1.2.1)

O: uporablja učinkovite strategije komuniciranja in sodelovanja z drugimi, kar vključuje veščine poslušanja, odločanja, ubeseditev lastnih misli, empatijo, konstruktivno reševanje konfliktov ter timsko delo;



(5.2.4.3 | 3.3.3.1 | 3.3.4.3 | 2.1.2.1)

O: varno in odgovorno uporablja digitalna orodja, razpravlja o posledicah (ne)spoštljive komunikacije in spletnega nasilja;



(4.4.1.1 | 4.4.3.1)

O: ob lastnem učenju in delu z drugimi razvija različne strategije učenja in načrtovanja ciljev, presoja učinkovitost strategij in jih prilagaja.



(3.1.2.4 | 3.1.3.2 | 3.1.4.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» predstavi svoje lastnosti in interese ter pojasni, kako ga oblikujejo kot posameznika;

» ob primerih opiše temeljne otrokove pravice, dolžnosti in odgovornosti in razloži, zakaj je

spoštovanje le-teh pomembno;

» utemelji pomen strpnosti in odgovornosti (do sebe in drugih, do učenja, obveznosti);

» ob primerih komunikacije, tudi z digitalnim orodjem, presodi spoštljivost različnih načinov

izražanja;

» presoja različne načine komuniciranja, vključno s spletnim bontonom, in prepozna spoštljivo ter

nespoštljivo izražanje;

» predstavi načine, kako poskrbi za lastno varnost v vsakdanjem življenju, tudi v spletnem okolju;



0

5

:

0

1

/

/

» predstavi in vrednoti primere strategij, ki mu omogočajo učinkovito učenje, sodelovanje in /

5

2

reševanje konfliktov. 0

2

.

7

.

7

1

TERMINI

◦ pravica ◦ dolžnost ◦ odgovornost ◦ spoštovanje ◦ strpnost ◦ konflikt ◦ nasilje ◦ spletno nasilje ◦ čustvo ◦ vedenje ◦ učenje ◦ poklic ◦ vrednote ◦ varnost ◦ nenasilna komunikacija ◦ bonton





0


5

:

0

1

/

/

SOBIVANJE V SKUPNOSTI /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 7

Učenec:

O: spremlja aktualne dogodke in sooča svoje mnenje z drugimi;

O: prepoznava raznolikosti med ljudmi v skupnosti ter razvija strpnost in spoštovanje;

O: spoznava različne družbene vloge posameznikov (npr.: otrok, učenec, delavec, državljan) in ravnanja v teh vlogah;



(3.3.4.3)

O: spoznava različne načine usklajevanja interesov in reševanja nesoglasij med ljudmi;

O: razlaga pomen in oblike povezovanja, sodelovanja in medsebojne pomoči med ljudmi (družine, prijatelji, društva, humanitarne organizacije, prostovoljstvo in druge skupnosti);



(3.3.5.1 | 3.3.5.3 | 1.2.3.1)

O: razvija razumevanje smisla povezovanja v družine (ljubezen, varnost, pomoč, sodelovanje) in nekatere spremembe v družinskem življenju;

O: sodeluje v pogovoru o situacijah, v katerih se ljudje lahko počutijo osamljene, nerazumljene in zapuščene in se uči izkazovati empatijo in spoštljivo podporo;



(3.3.4.1 | 3.3.2.1 | 3.3.3.2)

I: raziskuje možnosti za izvedbo pomoči in sodelovanja pri humanitarnih akcijah (da pobudo, oblikuje načrt in izvedbo);

O: spoznava primere stereotipov in predsodkov in kakšen vpliv imajo na posameznika in skupnost;

O: razpravlja o nekaterih aktualnih dogodkih in družbenih vprašanjih (npr.: brezposelnost, revščina, vpliv medijev, potrošništvo) in razmišlja o rešitvah;



(3.3.4.1 | 2.2.1.1)

O: razvija kritično razmišljanje o občutljivih temah, ki delijo mnenja v družbi;



(1.2.2.1)

I: raziskuje neposredno družbeno okolje z vidika aktualnosti in reševanja nekaterih družbenih vprašanj ter išče rešitve.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» opiše različne načine združevanja ljudi v skupnosti (npr.: družina, šola, lokalna skupnost,

društva, organizacije);

0

5

:

0

1

/

/

» predstavi in vrednoti primere sodelovanja in medsebojne pomoči v različnih skupnostih; /

5

2

0

» .2 loči med ustreznimi in neustreznimi načini usklajevanja interesov in reševanja nesoglasij med 7

ljudmi v skupnosti; 7.

1



» oblikuje načrt pomoči in podpore (za osamljene, nerazumljene, zapuščene); (3.3.4.1)

» opiše svoje aktivnosti za medsebojno pomoč in prostovoljstvo.



TERMINI

◦ solidarnost ◦ posameznik ◦ skupnost ◦ vedenje ◦ človekove (družbene) vloge ◦ prijateljstvo ◦ medsebojna pomoč ◦ občutljive teme ◦ prostovoljstvo ◦ nasilje





0


5

:

0

1

/

/

ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 7

Učenec:

O: ob primerih iz šolskega okolja razlikuje med zasebno in javno lastnino ter izraža skrb zanju;

O: v razredni ali šolski skupnosti razvija sposobnost sprejemanja odločitev na demokratičen način, kar temelji na konstruktivnem sodelovanju in spoštovanju različnosti mnenj;



(3.3.3.1 | 3.3.3.2)

O: spoznava vlogo in organiziranost lokalne skupnosti/občine ter razume pomen sodelovanja v njej;

O: raziskuje življenje in delovanje lokalne skupnosti, tudi z uporabo digitalnih virov (npr. elektronska pošta, spletni portali);



(1.2.3.2 | 4.2.3.1)

O: spoznava organiziranost Republike Slovenije (vlada, predsednik);

O: spoznava primere povezanosti Slovenije z Evropsko unijo in svetom (denar, komunikacijske povezave, izmenjava dobrin);

O: ozavešča pomen državnih in drugih praznikov in jih doživlja kot del kulturne in državljanske identitete;

O: razvija razumevanje vzrokov in posledic selitev prebivalcev;

O: sprejema različnost prebivalstva Republike Slovenije (narodne manjšine, skupnosti, priseljenci) ter spoznava življenje Slovencev zunaj državnih meja;

O: razlikuje med pojmoma domovina (čustveni in kulturni vidik) in država (organizacijski in pravni vidik).



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» vrednoti odgovorno ravnanje z zasebno in javno lastnino ter ga utemelji z vsakdanjimi primeri

(šola, domače okolje);

» razloži, zakaj praznujemo državne in druge praznike;

» pozna ključna dejstva o Republiki Sloveniji;

» ob primeru predstavi povezanost domače pokrajine in Republike Slovenije z drugimi

pokrajinami/državami v EU in po svetu;

» pojasni vzroke in posledice selitev prebivalcev ob primerih iz domačega ali širšega okolja;

0

5

:

0

1

/

/

» / prepozna izzive, s katerimi se soočajo priseljenci, in predlaga načine za izboljšanje njihovega 5

vključevanja v družbo (npr. jezik, šola, običaji);. 02 (3.3.4.1) 2



.

7

.

7

1

TERMINI

◦ lastnina ◦ lokalna skupnost ◦ država Republika Slovenija ◦ predsednik ◦ domovina ◦ Evropska unija ◦ narodna manjšina





0


5

:

0

1

/

/



ČAS /

5

2

0

2

.

7

.

7

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Tema čas se nadgrajuje iz predmeta spoznavanje okolja in razširja cilje in vsebino na spoznavanje življenja ljudi, tako v sedanjosti kot v preteklosti, v domačem kraju in pokrajini ter na ozemlju današnje Slovenije. Čas je za učence abstrakten pojem, ki ga razvijajo predvsem ob spoznavanju sedanjih in preteklih dogodkov/pojavov/procesov in z uporabo različnih virov o preteklosti. Učenci spoznavajo vsebine, ki se navezujejo na neponovljivost, cikličnost, kumulativnost, istočasnost, relativnost in kronologijo. Namen teme je spodbujanje zanimanja učencev za preteklost ter razvijanje razumevanja življenja, dela in miselnosti v preteklosti. Ob tem učenci spoznavajo in razvijajo različne pristope za odkrivanje preteklosti, kot so zbiranje in uporaba različnih virov, opazovanje in prepoznavanje sprememb, spoznavanje dediščine, pričevanje oseb, ter prepoznavanje dokazov o spremembah. Učenci ob virih primerjajo in vrednotijo življenje skozi čas, s tem razvijajo časovne predstave ter oblikujejo spoštljiv odnos do ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter preteklosti. Dogodke bližnje in daljne preteklosti umeščajo v zgodovinska obdobja in jih predstavljajo na časovnem traku.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

V temo čas so vključeni vsebinski in procesni cilji, ki jih učitelj smiselno povezuje med seboj. Procesni cilji se navezujejo na učenje z raziskovanjem (odkrivanjem), iskanje in delo z viri ter terensko delo. Učenci s takimi pristopi pridobivajo izkušnje za samostojno odkrivanje in učenje, usvajajo ustrezno terminologijo predmeta ter skrbijo za govorno in pisno izražanje v strokovnem jeziku. (1.1.2.2)



Tema čas zajema cilje in standarde znanja o preteklosti domačega kraja in domače pokrajine, ki jih učenci dosegajo v 4. razredu, ter o zgodovinskem razvoju ozemlja današnje Slovenije, ki jih dosegajo v 5. razredu.

Cilje in standarde znanja o zavedanju časa in spreminjanja učitelj smiselno umešča v 4. in 5. razred. Učenci lahko odkrivajo/raziskujejo preteklost svojih prednikov, znane osebnosti domačega kraja, preteklost rodbin v domačem kraju (pomen priimkov), življenje ljudi nekoč (delo, druženje, oblačila, prehrana, šolanje). Spoznavajo zgodovinski razvoj gospodarskih, kulturnih in drugih sprememb (pojav elektrike, telekomunikacij, tiska, razvoj šolstva), preteklost in sedanjost domačega kraja in pokrajine ter ozemlje današnje Slovenije.

V sklopu spoznavanja naravne in kulturne dediščine si učenci 4. in 5. razreda ogledajo naravne in kulturne znamenitosti v domači pokrajini/Sloveniji in obiščejo muzej.





0


5

:

0

1

/

/

Učenci izkazujejo svoje poznavanje in razumevanje preteklosti z interpretacijo različnih virov, 52/

prepoznavanjem dokazov o spremembah na posameznih virih, oblikovanjem in predstavitvijo 0

2

.

izdelkov ter izvedbo preproste raziskave o preteklosti. 7

.

7

1



ZAVEDANJE ČASA IN SPREMINJANJA



CILJI

Učenec:

O: razvija časovne predstave in spoznava čas kot linearno zaporedje dogodkov ter ob tem uporablja pojme desetletje, stoletje in tisočletje;

O: spoznava različne načine prikazovanja dogodkov in najdb (v časovnem zaporedju);

O: spoznava in uporablja različne vrste zgodovinskih virov za iskanje ustreznih podatkov/informacij ter se zaveda vrednosti primarnih virov (originalov) v primerjavi s ponaredki;



(4.3.3.1)

O: spoznava različne načine odkrivanja preteklosti (zastavljanje vprašanj, delo z viri, povzemanje ključnih informacij in ugotovitev);

O: ob vzročno-posledičnem razmišljanju spoznava zgodovinski razvoj (na izbrano temo) in vrednoti gospodarske, kulturne in druge spremembe skozi čas.



(2.2.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:



» na časovnem traku prikaže pojme desetletje, stoletje, tisočletje in jih pojasni na primeru;

» oblikuje in opiše časovni trak življenja prednikov, na katerega umesti nekatere dogodke v

desetletje znotraj stoletja, v stoletje znotraj tisočletja;

» na konkretnem primeru razloži, kako so se skozi čas spreminjali življenjski pogoji in

tehnologija;

» na izbrani način prikaže časovno sosledje pomembnejših dogodkov in najdb;

» oblikuje vprašanja za odkrivanje/raziskovanje preteklosti.



0

5

:

0

1

/

/

/

5

2

0

TERMINI 2

.

7

.

◦ 17

zgodovinar ◦ časovni trak ◦ desetletje ◦ stoletje ◦ tisočletje ◦ zgodovinski viri

◦ arheološka najdba





0


5

:

0

1

/

/

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 7

Učenec:

O: razvija spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine ter razume pomen ohranjanja za prihodnje generacije;



(1.3.5.1 | 2.1.1.1)

O: spoznava naravno in kulturno dediščino z obiskom naravnih in kulturnih znamenitosti v domači pokrajini in Sloveniji;



(1.3.2.1)

O: raziskuje naravno in kulturno dediščino domače pokrajine in Slovenije;



(1.3.2.1)

O: se seznanja s slovensko dediščino, ki je pomembna na lokalni, nacionalni in svetovni ravni;

O: oblikuje materialni izdelek, povezan s kulturno dediščino, in pojasni povezavo med preteklostjo in sedanjostjo.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» ob izbranem primeru utemelji razloge, zakaj moramo ohranjati in spoštovati naravno in kulturno

dediščino;

» ob uporabi različnih virov predstavi primere naravne in kulturne dediščine domačega kraja in

pokrajine ter spremembe skozi čas;

» po ogledu enega od kulturnih dogodkov, spomenikov, ustanov, naravnih znamenitosti vrednoti

njegov pomen za življenje v skupnosti;

» opiše primere različnih vrst dediščine slovenskega območja s pomenom na nacionalni in

svetovni ravni;

» predstavi lastni izdelek, povezan s kulturno dediščino.



TERMINI

◦ etnolog ◦ znamenitost ◦ kulturna dediščina ◦ naravna dediščina ◦ muzej





0


5

:

0

1

/

/

PRETEKLOST DOMAČEGA KRAJA IN DOMAČE POKRAJINE /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 7

Učenec:

O: išče zgodovinske vire in ob njih vzročno-posledično sklepa o spremembah v domačem kraju in domači pokrajini skozi čas;

O: presoja o vplivih različnih dejavnikov na razvoj domačega kraja in domače pokrajine;

O: spoznava pomembne osebnosti iz domače pokrajine skozi čas ter ozavešča njihov pomen;

O: se aktivno vključuje v načrtovanje, izvedbo in predstavitev manjše raziskave na izbrano temo o nastanku in razvoju domačega kraja in domače pokrajine.



(5.1.1.1 | 5.2.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

-izvede raziskavo o preteklosti domačega kraja/pokrajine, tako da:

» oblikuje načrt manjše raziskave (izbere temo, oblikuje raziskovalno vprašanje);

» poišče materialne, pisne, ustne in digitalne vire, sklepa ter oblikuje ugotovitve;

» zbira podatke z vprašalnikom, intervjujem ali na drugačen način in jih analizira;

» podatke predstavi v preglednici in s prikazi ter jih interpretira.



TERMINI

◦ pokrajinski muzej ◦ zgodovinski vir





0


5

:

0

1

/

/

ZGODOVINSKI RAZVOJ OZEMLJA DANAŠNJE SLOVENIJE /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 7

Učenec:

O: spoznava temeljne značilnosti zgodovinskih obdobij (prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek, sodobnost) s poudarkom na ozemlju današnje Slovenije ter jih kronološko uredi;

O: s pomočjo različnih virov odkriva/spoznava zgodovinske mejnike pri nastanku slovenske države;

O: razlikuje med zgodovinskimi viri in interpretacijo preteklosti;

O: z uporabo različnih virov odkriva najdbe in nahajališča daljne preteklosti na slovenskem območju.



(4.1.1.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» poimenuje temeljna zgodovinska obdobja v pravilnem časovnem zaporedju in jih kronološko

prikaže;

» predstavi značilnosti življenja v enem od zgodovinskih obdobij;

» opiše, kako se je spreminjalo življenje skozi zgodovinska obdobja (prazgodovina, stari, srednji,

novi vek, sodobnost) s poudarkom na slovenskih tleh;

» uredi pomembne mejnike nastanka slovenske države v časovno sosledje in pojasni okoliščine

nastanka slovenske države;

» z uporabo tiskanih in digitalnih virov predstavi najdbe in nahajališča daljne preteklosti na

območju današnje Slovenije.



TERMINI

◦ arheološka najdišča na Slovenskem ◦ prazgodovina ◦ stari vek ◦ srednji vek ◦ novi vek ◦ sodobnost ◦ Jugoslavija ◦ plebiscit ◦ osamosvojitev ◦ Republika Slovenija ◦ Evropska unija





0


5

:

0

1

/

/



PROSTOR /

5

2

0

2

.

7

.

7

OBVEZNO 1



OPIS TEME

Namen teme je širiti prostorsko orientacijo od domačega kraja, domače pokrajine na Slovenijo, Evropo in svet, nadgraditi spretnosti kartografskega opismenjevanja in razvijati prostorsko razmišljanje. Učenci se ob različnih priložnostih (tudi ob aktualnih dogodkih) kartografsko opismenjujejo tako, da berejo in skicirajo preproste zemljevide in spoznavajo osnovne geografske značilnosti domače pokrajine in naravnih enot Slovenije. Na različne načine in z različnimi pristopi spoznavajo geografske pojave in procese. Med cilji mobilnosti učenci spoznavajo cestno prometna pravila in ustrezno ravnanje kolesarja v prometu. Skupine ciljev se med seboj prepletajo in omogočajo sistemsko (povezano) razmišljanje, ki usmerja učence pri odnosu do okolja, kar narekuje ozaveščanje o pomenu trajnostnega razvoja. Učenci pridobljena vsebinska znanja uporabijo pri terenskem delu, pri katerem razvijajo spretnosti neposrednega opazovanja, risanja, kartiranja, merjenja, zbiranja in prikazovanja podatkov. Pri delu uporabljajo ustrezne pripomočke in ustvarjajo različne skice, načrte, makete, vprašalnike in prikaze.



DODATNA POJASNILA ZA TEMO

Cilji prostorske orientacije in kartografskega opismenjevanja so procesno naravnani in postavljajo učence v vlogo raziskovalca domačega kraja in pokrajine (v 4. razredu) ter naravnogeografskih pokrajin Slovenije (v 5. razredu). Učenci v 4. in 5. razredu razvijajo spretnosti terenskega dela, kot npr. neposredno opazovanje in orientacija, kartiranje, branje zemljevidov, ustvarjanje skic, uporaba načrtov domačega kraja in domače pokrajine. Prav tako glavne stranske smeri neba v zaprtih prostorih in na prostem učenci določajo tako v 4. kot v 5. razredu. Redno uporabljajo ročni zemljevid Slovenije. V 5. razredu učenci pridobljeno znanje o sestavinah zemljevida nadgradijo, ločijo nadmorsko višino od relativne višine, uporabijo višinsko barvno lestvico, se orientirajo na zemljevidu domačega kraja in pokrajine ter Slovenije, na različnih zemljevidih pokažejo geografsko lego Slovenije, njene naravnogeografske pokrajine in si z branjem zemljevida pomagajo pri opisu njihovih naravnih (relief, vodovje) in družbenih (naselja, prometne povezave, gospodarske panoge) značilnosti.

Šola učencem 3., 4. ali 5. razreda ponudi možnost opravljanja kolesarskega izpita. Cilji s teoretičnimi izhodišči prometne varnosti so opredeljeni v učnih načrtih za spoznavanje okolja, naravoslovje in tehniko, družbo in šport, praktični del pa je opredeljen v Kurikulumu za razširjeni program osnovne šole (področje: Gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje; sklop: Varnost, zdravje in dobrobit; vsebina: Okolje in trajnostni razvoj – Moje zdravo okolje: dom, šola … ves planet). Pri pouku družbe učenci usvajajo cilje o varni šolski poti, cestno-prometnih pravilih in ustreznem ravnanju kolesarja v prometu.





0


5

:

0

1

/

/

PROSTORSKA ORIENTACIJA IN KARTOGRAFSKO /

5

2

OPISMENJEVANJE 0

2

.

7

.

7

1

CILJI

Učenec:

O: se na različne načine orientira (kompas/navigacijske naprave) v zaprtem prostoru in na prostem;

O: pridobiva znanja in spretnosti pri delu z zemljevidi;



(4.1.1.1 | 1.1.2.2)

O: na različne načine prikazuje prostorske podatke;

O: razvija strategije terenskega dela.



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» se ob opazovanju okolice orientira glede na njene naravne in družbene značilnosti;

» s kompasom določi glavne in stranske smeri neba v zaprtih prostorih in na prostem;

» bere satelitske posnetke, skice, načrte, zemljevide domačega kraja, domače pokrajine ter jih

uporabi za orientacijo;

» uporabi sestavine zemljevida: legenda, naslov, datum, avtor, višinska barvna lestvica, mreža,

grafično merilo;

» ob zemljevidu prebere nadmorsko višino in izračuna relativno višino med krajem in izbrano

točko ali med dvema točkama na zemljevidu;

» ustvari preprosto skico zemljevida z legendo in jo interpretira;

» pokaže geografsko lego Slovenije na različnih zemljevidih (Evrope, sveta), v atlasu in na

globusu;

» se orientira na ročnem zemljevidu Slovenije tako, da uporablja ustrezne izraze za smeri neba in

pokaže naravnogeografske pokrajine Slovenije, večja mesta, reke ter gorovja;

» predhodno zbrane podatke s terena predstavi in jih interpretira ob načrtu izbranega območja.



TERMINI

◦ orientacija ◦ glavna smer neba ◦ stranska smer neba ◦ legenda ◦ mreža ◦ kartografski znaki ◦ višinska barvna lestvica ◦ površje ◦ načrt ◦ tloris ◦ plastnica ◦ kartiranje ◦ kompas





0


5

:

0

1

/

/

◦ atlas ◦ nadmorska višina ◦ satelitski/letalski posnetek ◦ načrt ◦ maketa ◦ relativna višina 52/ ◦ 0 grafično merilo

2

.

7

DOMAČI KRAJ IN DOMAČA POKRAJINA .

7

1



CILJI

Učenec:

O: spoznava in s pomočjo različnih virov pridobiva podatke o domačem kraju in pokrajini, njunih naravnih in družbenih značilnostih ter razmišlja o možnostih za nadaljnji razvoj;



(2.3.1.2 | 2.2.2.1 | 4.1.1.1)

O: raziskuje gospodarske in druge dejavnosti v domačem kraju in domači pokrajini;



(5.2.2.2)

O: vrednoti naravne in družbene značilnosti v okolju in se zavzema za dostopnost naravnih virov za sedanje in prihodnje generacije;



(5.1.5.1 | 2.2.1.2 | 3.3.4.1)

O: skrbi za urejenost šolskih prostorov in okolice.



(3.3.5.3)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» opiše pogoje oz. razloge za nastanek in razvoj domačega kraja (lega, naravni viri,

dostopnost);

» vrednoti naravne in družbene značilnosti domačega kraja/pokrajine kot možnosti za nadaljnji

razvoj;

» predstavi ugotovitve raziskave o izbranem družbenem pojavu/dogodku iz domače pokrajine in

jih kritično vrednoti;

» primerja značilnosti in razlike med naselji v domači pokrajini;

» opiše gospodarske dejavnosti v domači pokrajini ter opiše izdelek in njegov nastanek;

» predstavi načine oskrbe prebivalcev domače pokrajine: oskrba z vodo, komunalna in cestna

infrastruktura;

» na primerih prepozna in opiše vpliv človeka na spreminjanje naravnih značilnosti domače

pokrajine in ga vrednoti.



TERMINI



0

5

:

0

1

/

/

◦ naravne značilnosti ◦ družbena značilnost ◦ gospodarska dejavnost ◦ industrija 52/ ◦ 0 gozdarstvo ◦ obrt ◦ turizem ◦ varstvo okolja ◦ kmetijstvo

2

.

7

.

7

1





0


5

:

0

1

/

/

NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE SLOVENIJE /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 7

Učenec:

O: spoznava, da Slovenija leži na stičišču štirih naravnih enot Evrope (Alpe, Panonska nižina, Sredozemlje, Dinarsko gorstvo);

O: odkriva edinstvene naravne in družbene značilnosti naravnogeografskih pokrajin Slovenije s pomočjo slikovnih in kartografskih virov (alpske, predalpske, dinarskokraške, obsredozemske, obpanonske pokrajine);



(1.1.4.1 | 1.1.2.2 | 4.1.1.1)

O: primerja naravne značilnosti naravnogeografskih pokrajin Slovenije (s pomočjo slikovnih gradiv in zemljevida);

O: povezuje naravne značilnosti naravnogeografskih pokrajin Slovenije z družbenimi značilnostmi;



(2.1.3.1)

O: razvija spoštljiv odnos do življenjskega okolja;



(2.2.1.1 | 2.2.1.2)

O: na terenu odkriva tipične značilnosti naravnogeografske pokrajine Slovenije, ki ni njegova domača pokrajina in jih primerja z znanimi pokrajinami;



(1.1.2.2)

O: razvija veščine zbiranja in predstavljanja podatkov ob uporabi različnih virov (portalov).



(4.1.1.1 | 4.1.3.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» poimenuje in na zemljevidu pokaže lego naravnogeografskih pokrajin Slovenije tudi zunaj

njenih meja: Alpe, Panonska nižina, Sredozemlje, Dinarsko gorstvo;

» ob zemljevidu opiše naravne (površje, vodovje) in družbene (prebivalstvo, naselja, promet,

gospodarstvo) značilnosti naravnogeografskih pokrajin Slovenije;

» primerja izbrane značilnosti naravnogeografskih pokrajin Slovenije;

» ob primerih iz različnih naravnogeografskih pokrajin Slovenije vrednoti človekove posege v

okolje z vidika trajnostnega razvoja;

» predstavi določeno (družbeno ali naravno) značilnost Slovenije na podlagi zbranih podatkov iz

različnih virov in pri tem uporabi grafični prikaz.



0

5

:

0

1

/

/

/

5

2

0

TERMINI 2

.

7

.

◦ 17

naravnogeografska pokrajina Slovenija ◦ alpska pokrajina ◦ predalpska pokrajina

◦ dinarskokraška pokrajina ◦ obsredozemska pokrajina ◦ obpanonska pokrajina ◦ Alpe ◦ Dinarsko gorstvo ◦ Sredozemlje ◦ Panonska nižina ◦ površje ◦ vodovje ◦ prebivalstvo ◦ naselje ◦ gospodarska dejavnost ◦ promet ◦ gospodarstvo ◦ trajnostnost





0


5

:

0

1

/

/

MOBILNOST /

5

2

0

2

.

7

.

1

CILJI 7

Učenec:

O: spoznava načrt varnih šolskih poti in zaznava nevarnosti na poti v šolo;



(3.3.4.2 | 2.2.1.2)

O: spoznava predpise in cestno-prometna pravila za ustrezno ravnanje kolesarja v prometu;



(3.2.4.2)

O: razvija razumevanje, kaj vpliva na varnost udeležencev v prometu z vidika različnih potreb ljudi (otroci, invalidi, starejši);



(3.2.4.1)

O: raziskuje in po izbranih kriterijih primerja prometne povezave domače pokrajine z bližnjimi in daljnimi kraji.



(2.3.2.1)



STANDARDI ZNANJA

Učenec:

» opiše in vriše svojo pot v šolo s poudarkom na nevarnih odsekih;

» primerja varne in manj varne poti v šolski okolici ter jih pojasni z vidika pešcev in kolesarjev;

» ob primerih razloži, kaj vpliva na ravnanje udeležencev v prometu in presoja ravnanja pešcev

in kolesarjev;

» poišče ustrezne podatke in izdela načrt potovanja v izbrani kraj, ob upoštevanju razpoložljivih

povezav ter časovnega in finančnega vidika.



TERMINI

◦ varna pot ◦ nevarni odsek ◦ udeleženci v prometu ◦ prometna povezava ◦ cestno-prometna pravila





0


5

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

1



VIRI IN LITERATURA PO 7



POGLAVJIH



SKUPNOSTI

POSAMEZNIK

Priporočljivi viri:

» Ažman, T. (2008). Učenje učenja – kako učiti in se naučiti spretnosti vseživljenjskega učenja.

ZRSŠ.

» Ažman, T., idr. (2014). Učenje učenja: Primeri metod za učitelje in šole. Šola za ravnatelje.

» Marentič Požarnik B. (2012). Psihologija učenja in pouka. DZS

» Marentič-Požarnik, B., Plut-Pregelj, L. (2009). Moč učnega pogovora: poti do znanja z

razumevanjem. DZS.

» Novak, N. (2021). Kako učence razredne stopnje učiti »učiti se«? Razredni pouk, 23(3), 3–8.

» PRAVICA je tudi dolžnost : priročnik za pomoč učiteljem pri raziskovanju otrokovih pravic za

učence od 4. do 9. razreda osnovne šole. (2009). Društvo UNICEF Slovenija.

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fm7md2r

» Peklaj C. (2001). Sodelovalno učenje: ali kdaj več glav več ve. DZS

» Rutar Ilc, Z., Rogič Ožek, S., in Gramc, J. (2019). Socialno in čustveno opismenjevanje za dobro

vključenost . Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zrqmbcj

SOBIVANJE V SKUPNOSTI

» Rutar Ilc, Z. (2019). Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost Zavod RS za šolstvo.

» Spletne povezave:

» https://razgledan.si/

» https://casoris.si/

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qmacofo

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yfn032w

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nfeefg6





0


5

:

0

1

/

/

» https://www.tosemjaz.net/razisci/ / 52

0

» . Zorenje skozi To 2 Tacol, A., Lekić, K., Konec Juričič, N., Sedlar Kobe, N., in Roškar, S. (2019).  7

sem jaz: razvijanje socialnih in čustvenih veščin ter samopodobe: priročnik za preventivno delo 7.

1

z mladostniki (Prenovljena druga izd. priročnika 10 korakov do boljše samopodobe). Nacionalni inštitut za javno zdravje.

ORGANIZIRANOST V SKUPNOSTI

» Rutar Ilc, Z. (2019). Vodenje razreda za dobro klimo in vključenost. Zavod RS za šolstvo.

» https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8ylhgh2



ČAS

ZAVEDANJE ČASA IN SPREMINJANJA

» Brodnik, V. (2011). Primeri novih in posodobljenih didaktičnih pristopov pri pouku zgodovine v

osnovni šoli. V Vilma Brodnik (ur.), Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Zgodovina.

Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uwmyigx

» Cox C. (b. d.). Creating Timelines. Content Area Literacy. Reading Rockets, Lunching Young

Readers. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gu675l4

» Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. (b. d.). https://www.muzej-nz.si/.

» Pečjak, Sonja (1995): Ravni razumevanja in strategije branja : priročnik za učitelje na razredni in

predmetni stopnji osnovne šole. Different.

» Peklar, A. (2024). Štetje let – kako štejemo leta? Izizgodovina, zgodovina za nezgodovinarje.

https://izizgo.si/tag/desetletje/.

» Skupnost muzejev Slovenije (b. d.). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3z95v3g.

» Trškan, D (2006). Učenje zgodovine z odkrivanjem in terenske metode dela. Zgodovina v šoli,

15., 3-4. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/b2tbzqo

» Trškan, D. (2007). Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem: Naloge malo drugače.

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/quf15ns DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Narava/Projekt/naloge.pdf

Literatura za učence: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/svnzlx3

Gombač, Ž. X., Mitrevski I.(2017). Zgodovina Slovenije v stripu.

Miš https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/t05o9ue

NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

» Bogataj, J. (1998). Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem. Mladinska knjiga.





0


5

:

0

1

/

/

» Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem DEDI – pregledovanje /

5

2

naravne in kulturne dediščine v obliki besedil, fotografij, zvočnih in video zapisov ter 0

2

.

interaktivnega zemljevida, 7 http://www.dedi.si/

.

7

1

» Fakin Bajec, J. idr. (2021). Dediščina v akciji: poti in načini vključevanja dediščinskih praks v

vzgojno-izobraževalne vsebine. ZRC SAZU.

» Kuret, N. (1989). Praznično leto Slovencev I. in II. Družina.

» Mileusnić, Z., Ülen, N., Primc M., P. (2024). Poučevanje kulturne dediščine. Priročnik za

učitelje, 2. vzgojno-izobraževalno obdobje. Šola prenove za nove generacije in dediščino 21.stoletja. Združenje zgodovinskih mest Slovenije.

» Rezultati projekta Šola prenove za nove generacije. (2024).

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3m64dxm

» Slovenska dediščina pod zaščito UNESC-a https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ecl4uul

» Slovenski etnološki leksikon. (2004). Mladinska knjiga.

» Zavod za varstvo kulturne dediščine. http://www.zvkds.si

ZGODOVINSKI RAZVOJ OZEMLJA DANAŠNJE SLOVENIJE

» Brodnik, V. (2018). Spodbujanje kritičnega mišljenja pri delu z zgodovinskimi viri. Zgodovina v

šoli, 26, 1, 18-38. URN:NBN:SI:DOC-4IZ8CWG2

» Potočnik, D. in Lah, A.. (2024). Pouk zgodovine v muzeju in arhivu. Zgodovina v šoli. 31, 80-92.

10.59132/zvs/2023/2/80-92.

» Hartmann, E. (2021). Učiti se iz zgodovine in o njej na primarni stopnji. Zgodovina v šoli, l 29,

številka 1, 11-20. URN:NBN:SI:doc-XK9VM3BT



PROSTOR

PROSTORSKA ORIENTACIJA IN KARTOGRAFSKO OPISMENJEVANJE

» Senegačnik, J., Ogrin, D., Žiberna, I. (2013). Nova naravnogeografska členitev Slovenije na 47

pokrajin. Geografija v šoli, 22(2/3), 110-124. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wqpx8as

ali https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0ftzf3m

» Umek, M. (2001). Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne

šole. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

» Žiberna, I., Natek, K., Ogrin, D.. Naravnogeografska regionalizacija Slovenije pri pouku

geografije v osnovni šoli. V. Drozg, V. (ur.), Teorija in praksa regionalizacije Slovenije. Univerza v Mariboru: Pedagoška fakulteta. Str. 85-90. ISBN 86-80693-82-0. [COBISS.SI-ID 13462792]





0


5

:

0

1

/

/

NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE SLOVENIJE /

5

2

» Janža, M., Jamnik, B., Prestor, J., Mali, N. (2017). Podzemna voda – glavni (skoraj edini) vir 20

.

pitne vode v Sloveniji. Geografija v šoli, 25(3), 19-27. .7

7

1

https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ntk04mu

» Senegačnik, J., Ogrin, D., Žiberna, I. (2013). Nova naravnogeografska členitev Slovenije na 47

pokrajin . Geografija v šoli, 22(2/3), 110-124. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wqpx8as

ali https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0ftzf3m

» Uporabna geografija. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sfq4p6o

» Umek, M. (2001). Teoretični model kartografskega opismenjevanja v prvem triletju osnovne

šole. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

» Žiberna, I., Natek, K., Ogrin, D.. Naravnogeografska regionalizacija Slovenije pri pouku

geografije v osnovni šoli. V. Drozg, (ur.), Teorija in praksa regionalizacije Slovenije. Univerza v mariboru. Pedagoška fakulteta. Str. 85-90. ISBN 86-80693-82-0. [COBISS.SI-ID 13462792]



MOBILNOST

Novak, M. (2024). Koncept usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit v osnovni

šoli. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8kxpy00 (18. 11. 2024)

revija Razredni pouk letnik 23 (2021), št. 1. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7a9yk58





0


5

:

0

1

/

/

/

5

2

0

2

.

7

.

1



PRILOGE 7