GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBOR* UUBLJANA-OKOUCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO II. — ŠTEV. 38 LJUBLJANA, 24. MAJA 1955 MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA Poročilo SVETA ZA KULTURO MLO GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE ZA LETO 1954 Svet za kulturo je bil izvoljen šele julija 1954, po razdelitvi Prejšnjega Sveta za prosveto in kulturo v dva ločena sveta. To razdelitev je narekovala svojska in obširna problematika, ki jo ima Ljubljana kot kulturno središče s številnimi kulturnimi institucijami in umetniškimi šolami. To problematiko pa Je nedvomno bilo teže konkretno obravnavati v enem samem svetu, ki Je imel daleč preko sto ustanov. Tako veliko število ustanov seveda r.e daje možno- VABILO na 65. skupno sejo mestnega zbora In zbora proizvajalcev MLO Na podlagi 89. člena Zagona o ljudskih odborih mest in mestnih občin sklicujem 65. skupno sejo. Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane, ki Ivo v petek dne 27. maja 1955 ob 16.10 uri v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani. Predlagan je naslednji dnevni red 1. Poročilo Sveta za kulturo MLO o delu v letu 1954. 2. Statut Komunalne banke v Ljubljani. 3. Pravilnik o razvrstitvi položajev pri Komunalni banki v Ljubljani v položajne razrede. 4. Pravilnik o dopolnilnih hlačah in nagradah uslužhen-pev Komunalne banke v Ljubljani. 5. Pravilnik o določitvi podaje v in njih razvrstitvi v Položajne razrede pri Komu-‘olni banki v Ljubljani. 8. Sprememba Sklepa o določitvi položajev in njih razvrstitvi v položajne razrede za testno hranilnico ljubljansko. 7. Odlok o dopolnilnih pla-'nh v socialnih zavodih Ml.O. 8. Odlok o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih "službenccv in delavcev »Zoološkega vrta« v Ljubljani. 9. Odločba o preimenovanju b»inn gradbenega tehnikama Dom gradbene srednje šole Ljubljani. 10. Gospodarske zadeve. 11. Personalne zadeve. Vsak ljudski odbornik ima '■‘•ivico pismeno nredlagati Premem bo ali dopolnitev iicvnegn reda. Morebitno odsotnost javite 'knpščinski pisarni MLO (tc-pJon 21-341) Kresija, soba stežka 8. . Predsednik MIT); 1 r. Marijan Dermastia, L tr- sti, da bt se Svet podrobneje, razen načelno lotil posameznih vprašanj. Vendar mnoga od njih terjajo temeljitega obravnavanja problemov in le iz takega poznavanja lahko S*-it izvaja svoje zaključke in usmerja delo. Ta dejstva so narekovala ločitev prejšnjega Sveta za prosveto in kulturo v dva samostojna sveta. Težišče dosedanjega dela Sveta za kulturo je bilo v reševanju nalog, ki jih je narekovala problematika posameznih ustanov, ki sodijo v skrb Sveta in v nalogah, w izvirajo iz naše splošne kulturne problematike. Kulturno politiko v organizacijskem smislu je začrtal s tem, da je postopoma preusmerjal vse tiste ustanove, kjer je le mogoče, v finančno samostojne zavode. S tem je bila dana tem ustanovam organizacijsko pravno mnogo večja samostojnost, obenem pa seveda večja odgovornost pri urejevanju svojega materialnega položaja. Stimulans, izvirajoč iz ustvarjanja lastnih sredstev In iz teh izhajajoča večja prospe-riteta ali zastoj, daje vsekakor obenem tudi možnost večjega zagona in dviga dejavnosti. Druga naloga Sveta je bila uvedba družbenega upravljanja v zavode in šole. Šolske odbore je imenoval Svet za kulturo na predlog zborov volivcev, v zavodih pa ie Imenoval upravne odbore. Tretja naloga pa je bila proučitev nadaljnjega razvoja naših kulturnih ustanov in s tem v zvezi tudi izvedba določenih ukrepov. Obenem pa je Svet izvajal načrt o ustanavljanju novih kulturnih ustanov, katerih ustanovitev je terjala naša kulturna politika. V skladu s to nalogo je zato potrebno, d" damo prerez dela posameznih ustanov v preteklem letu in na ta način posredujemo ljudskemu odboru in javnosti rezultate njihove ustvarjalnosti in z njo tudi njihovo problematiko. ŠOLSTVO V neposredni skrbi Sveta je 6 nižjih glasbenih šol, Srednja glasbena in Srednja baletna šola ter Sola za umetno obrt. Na glasbenih šolah v Ljubljani je skupno 2.851 učencev. Od tega števila pa je 2.119 učencev, ki se že učijo različnih instrumentov, dočim 732 učencev obiskuje še pripravljalne razrede in se za pouk na glasbeni šol' šele pripravljajo. To število učencev je največje, ki smo gu doslej dosegli v vsem razvoju glasbenega šolstva v Ljubljani in iz njega lepo odseva težnja našega človeka, da svojega otroka usmerja v čim širšo izobrazbo. To razširjenost šolstva je seveda podprla tudi tendenca, da šolo kolikor mogoče približamo teritorialno otrokom in se tudi iz tega vzroka zanimanje za te šole širi iz leta v leto, saj je omogočeno obiskovanje glasbenih šol tudi najmlajšim. Dalje se je na ta način starostna meja učencev, ki se vpisujejo prvo leto v šolo, pomaknila globoko navzdol pod povprečno stopnjo pred vojno. Učnega osebja je na glasbenih šolah 240, od tega števila 81 stalno nastavljenih, 159 pa honorarnih včlteljev. Seveda je število honorarnih predavateljev zato tako visoko, ker so našteti po seznamih, ki jih navaja vsaka šola zase. V tem številu Je mnogo predavateljev, ki so šteti po dvakrat ali celo večkrat, ker predavajo r več šolah in prav tako so v njih tudi redno nastavljeni ter učijo obenem še honorarno. Prav ta pestrost učnega osebja pa nam zadaja vrsto pedagoških problemov. Svet za kulturo se je pri obravnavanju teh nalog odločil, da uvede v glasbene šole inšpektorsko službo s težnjo, da postopoma zvišuje raven pouka. Imenoval je dva inšpektorja, in sicer za pouk klavirja in violine. Pri tem moram upoštevati dvoje dejstev: prvič, da so te šole pretežno na začetku razvoja in da je učno osebje po svoji pedagoški praksi dokaj mlado, drugič pa, da so okoliši, iz kr.erih dobivajo šole svoje učence, po svoji glasbeni tradiciji silno različni. Glede zahtevnosti ima n. pr. šola v centru mesta mnogo lažje stališče kot šole v Mostah, Siški-Bežigradu. Viču ali Šentvidu. Tu prav te šole šele utirajo prvo začetno pot grajenja neke glasbene tradicije in zato niso le vzgojitelj otrok, marveč tudi vzgojitelj staršev. SREDNJA GLASBENA SOLA je pokazala v lanskem letu, ko je postala samostojna šola — prej je bila pri Akademiji za glasbo — kljub najtežjim pogojem za delo velik delovni elan in lep uspehe. Sola nima lastnih Sklic seje INICIATIVNEGA ODBORA 0L0 IN MLO za formiranje komun Sekretariat sklicuje Iniciativni odbor na sejo v petek, 27. V. 1955 ob II. uri dopoldne v Ljubljani, (stari) Magistrat, mala sejna soba (18). Predvideni dnevni red: Nadaljevanje dela za pri|>rove formiranja novega okraja in občin. SEKRETARIAT prostorov in gostuje zdaj na šestih različnih krajih, tako v terenski pisarni. Novinarskem domu itd. Izvedla je že precejšnjo selekcijo med svojimi učenci in zvišala izpitne zahteve, saj je ta šola namenjena predvsem usposabljanju učencev za glasbeni poklic. Sola ima 235 učencev in Jo Je lani absolviralo 21 dijakov. Imela je 22 „avnih in 8 internih nastopov in dve produkciji v Kopru in Mariboru. Lep razvoj šole pa zelo ovira, kot je omenjeno, Izredno pomanjkanje prostorov, poleg tega pa je težko vprašanje vseh naših glasbenih šol tudi pomanjkanje ali pa iztrošenost instrumentov. NIŽJIH GLASBENIH SOL je šest, in sicer v centru mesta šola v Vegovi ulici, ki je naša najstarejša glasbena šola, druge pa so vse nastale po osvoboditvi: šola na Viču, v Mostah, v Šiški in Bežigradu, Polju In Šentvidu. Največja med njimi je šola Siška-Bežigrad, ki Je razdeljena na tri dele: Šiško, Zg. Šiško in Bežigrad, kjer ima svoje prostore. Trna 970 -- V tem šte- vilu pa so tudi učenci, ki hodijo le v njeno pevsko šolo, organi -zirano za predšolske otroke. Teh je 295, v njen pripravnici pa se pripravlja 238 otrok za pouk v Instrumentih. Zelo lepo napredujejo njeni trije orkestri. In to godalni, simfonični In pihalni ansamb*i s 120 učenci. Na šoli prizadevno gojijo komorno glasbo, saj imajo dva kvarteta, kvintet, sekstet in klavirski trio. Ti ansambli velikokrat nastopajo na najrazličnejših proslavah, v domovih, na lastnih koncertih In v radiu. GLASBENA SOLA LJUBLJANA V VEGOVI ULICI je med vodilnimi glasbenimi šolami v Sloveniji tako po številu učencev kot po urejenosti prostorov in učnih uspehih. Med učenci, ki se vpišejo na Sre.1-njo glasbeno Solo, je precejšen del gojence- prav Iz te šole. Lepe uspeh.- pa prav tako dosega s svojimi ansambli in dobrim orkestrom. Velika zasluga te šole Je močna preusmeritev pouka od do pred nekaj leti prevladujočega klavirja na pouk godalnih in tudi pihalnih instrumentov. Čeprav obiskuje pouk klavirja na naših šolah še vedno precej nad 50 e/o učencev, so v zadnjih letih zlasti godala vidno napredovala. Ta politika je v bistvu zdrava, saj se pretežni del učencev na teh šolah ne usposablja za poklic, temveč dobiva glasbeno izobrazbo za aktivno udejstvovanje v društvih in raznih orkestrih. Prav zaradi tega so te šole uvedle pouk vseh instrumentov in kolikor mogoče učence usmerjajo v učenje različnih instrumentov. SOLI V MOSTAH IN NA VICU sta po številu učencev približno enaki. Obe Imata zelo lepo ure- jene prostore, razvito široki propagando za glasbeni pouk na svojih terenih in sta se še taka uveljavili, da predstavljata po* membnl kulturni ustanovi R Mostah in na Viču. SOLI V POLJU IN ŠENTVID« sta najmanjši ln imata običajne vsako leto po 100 učencev. Obe opravljata pionirsko delo glasbene vzgoje na svojih terenih te sta že v nekaj letih dela nedvomno dosegli lepe uspehe« zlasti še, če upoštevamo, da orjeta pravzaprav ledino. Vse šole imajo nove šolska odbore, k! so se pokazali kot pomemben faktor za razvoj svojih: šol ne samo v materialnem, marveč tudi pedagoškem smislu, Lani je Svet za kulturo uvedel v vse nitje glasbene šole enoletno šolnino v zneska 300 dinarjev mesečno. Socialne šibkim pa šolski odbori to šolnino v celoti ali pa delno lahke znižajo. Seveda ta Šolnina krije le majhen del Izdatkov za glasbene šole. Ce upoštevamo, da šolanje vsakega učenca stane mesečno povprečno 1.200 din, Je zato kritika n katerih do uvedbe šolnine čisto neupravičena« saj se Je šolnina izkazala tudi kot uspešno sredstvo za boljši napredek posameznih učencev la večjo skrb staršev za delo šole in svojih otrok. Ce otrok nima veselja do glasbe, ali pa zanjo nima potrebnih pogojev, potem tudi starši ne vztrajajo več, da je njihov otrok na šoH, kot se je to dogajalo do sedaj v mnogih primerih. Z uspehi učencev smo tudi i preteklem letu lahko zadovoljni, saj je negativnih redov razmeroma malo, ker šole slabe učence dosledno odklanjajo, saj je vsako leto več prijavljenih« kot jih šole lahko sprejmejo, tako glede na višino svojega proračuna, kot na število prostorov, ki jih Imajo za pouk na razpolago. Zelo težko je vprašanje instrumentov na naših glasbenih šolah. Lani je Svet za kulturo Izdal za nabavo Instrumentov 2,174.000 din, vendar je to le majhen znesek ob tako velikih potrebah. Zlasti nam primanjkuje pihal In trobil. Te Instrumente je seveda mogoče samo uvoziti, ker dobrih instrumentov na domačem trgu ni mogoče več dobiti. Svet za kulturo Je mnenja, da so naše glasbene šole pomembne kulturne ustanove, ki svoje naloge dobro opravljajo ln njihovo delo opravičuje izdatki*, ki jih skupnost daje za razvoj naše glasbene kulture. SOLA ZA UMETNO OBRT Na tej Soli je ilo vpisanih V šolskem letu 1953/54 — 128 dijakov, v letošnjem pa Je vpisanih 123 dijakov. Ti učenci so razdeljeni v pripravljalni razred, v katerem jih je letos 46 in se od tod usmerjajo v posamezne stroke: člpkarstvo (sedem učencev), grafiko s slikarstvom (12), keramiko (10), rez-barstvo in plastično kamoo- seštvo (2), opremo (12), tekstilno vzorčarstvo (14) in vezilstvo (11). V teh oddelkih je torej 177 učencev. Povprečno število dijakov na oddelek je 10. V lanskem šolskem letu je zaključilo šolanje, ki traja pet let, 30 di/akov. Letni uspeh šole pa je precej pozitiven, saj je bilo lani pozitivno ocenjenih 95 dijakov, 10 negativno, 2 sta ostala neocenjena. Skupno torej 107 dijakov, od ostalih 13 pa so bili 3 Izključeni zaradi slabega vedenja, 10 pa jih je zapustilo šolo zaradi slabih uspehov. Ti rezultati kažejo dobro stran dela, vendar je prav v tej šoli toliko nerešenih vprašanj, ki nam to lepo podobo pokažejo v čisto drugi luči. Prva od njih je smisel in smo ar te šole, nje učni načrt in notranja organiza cija. Prt nas je prav glede teli vprašanj precej nejasnosti in prav te nejasnosti so često vzrak neperspektivnosti mnogih absolventov te šole pri Iskanju zaposlitve, na drugi strani za spet velike potrebe po višjem strokovnem osebju v cbrti in industriji. Sola namreč daje svojim dijakom mnogo premalo praktičnega znanja, in sicer znanja, ki bi bilo trdnejše povezano s teoretično pripravo za pok: it. Prav zaradi tega velik del dijakov Iz nekaterih oddelkov teži k nadaljnjemu šolanju na Akademiji, za kar šola prav gotovo ni bila ustanovljena, niti ni • a-menjena. Glavni vzrok za takš no stanje je pomanjkanje delavnic, ki bi morale biti jedro šole in prva učilnica njenih dijakov V temnih, tesnih in nezdravih prostorih v Križankah šoia ne more doseči kaj pvida uspenov, saj so njene sedanje delavnice le nekakšni provizoriji. Sola pa Ima svoje dodatne prostore ?e na dveh drugih krajih. Pozimi je na šoli zelo veliko izostankov, ki gredo na račun teh nezdravih prostorov, dijaki pa trpijo zlasti na očeh, saj je pouk največ pri umetni luči. Omenili smo že, da dosedanji učni načrt in organizacija šole ne ustreza več. Zato je hila postavljena komisija, ki je temeljito proučila predloge za nov učni načrt. Pri tem je bilo ugotovljeno, da bi bili na šolo sprejeti prvenstveno dijaki, ki že obvladajo obrt in bi za te dijake šolsko dobo lahko znižali od sedanjih 5 let na 3 leta. Za druge dijaka pa naj bi veljalo še nadalje 5 let šolanja. Dalje Je bilo ugotovljeno, da bi moral dijak najprej dobiti splošno likovno Izobrazbo v prvih dveh letih šolanja, poleg ostale splošne izobrazbe. Odpraviti je potrebno akademizem ln učni program naj dijake dosledno uvaja v uporabni značaj umetne obrtt V počitnicah bi dijaki morali določeno dobo prakticirati v podjetjih. Prav zaradi uvajanja dijaka v poklicno deio bi morali na šoli nastaviti tudi obrtniške mojstre določenih 'strok, zato pa bi bilo potrebno ustanoviti pri šoli lastne delavnice. V letošnjem letu Je MLO razglasil Solo za finančno samostojen zavod. Smisel tega je v tem, da bi se šola začela razvi- jati v nek šolsko obrtni zavod, ki bi bil sposoben s svojimi produkti posegati na trg odjemalcev umetne obrti. Le literarna borba za odpravo kiča in za izboljšanje odnosa kupcev je borba z mlini na veter. Treba bo pokazati prave Izdelke, sodelovati pri dvigu estetske kvalitete industrijskih in obrtnih izdelkov in se praktično vključiti v proces razvoja tako umetne obrti, kot likovne obravnave industrijskih produktov. Sola je zato že začelo iskati stike z nekaterimi podjetji in ustanovami in iskati naročnike svojim izdelkom. Pouk se je zato preusmeril tako, da učenci -■ zadnjem letniku opravljajo izključno praktično delo s pomočjo profesorjev in obrtnih strokovnjakov Da svojo dejavnost čim bolj razvije, je šola poslala n-kal svojih izdelkov tudi na razstavo na Dunaj v prostore iug ^slovanske knjige in na razstavo na Bled. Težišče našega nadaljnjega dela bo vsekakor v nadaljevanju začrtanega programa dela na praktični osnovi, za kar bo potrebno prej ali slej dati šoli ustrezne prostore z delavnicami Dvig likovne kvalitete našega obrtniškega in industrijskega izdelka bo v konkurenčni oorb' gotovo dajal šoli odgovorne naloge in pomemben položaj v produkcijskem procesu Sr-"NJA r LET A SOL/ je prišla leta 1954 iz pristojnosti SPK LRS v pristojnost SK pri MLO. Sola se je iz majhnega števila učencev v zadnjem letu precej razvila, saj ima do sedaj že 206 učencev, in sicer 102 redna gojenca in 104 učence, k! obiskujejo pripravljalni razred. Učiteljev ima 16, od katerih je 5 stalno nastavljenih. 11 pa honorarnih. Sola usposablja učence v prvi vrsti za poklic. Vendar ima priključen še tečaj za najmlajJe učence, ki preidejo nato na redno šolanje, drugim pa posreduje plesno umetnost za njihovo splošno Izobrazbo Upravičenost obstoja te šole na vsak način podpira že dejstvo, da je naš baletni ansambel v Operi pri svojih nastopih že v precejšnjem delu Izcopol-njen z gojenci te šole. Brez sodelovanja eh gojencev večja baletna uprizoritev nit' ne Dl bila mogoča. Nadalje je ta šola edina te vrste v Sloveniji in v njej se šola celo nekaj dijakov iz drugih republik. Tudi ta šola je v podobnem položaju kot Sola za umetno obrt glede prostorov. Sedaj zaseda stanovanjske prostore v Gradišču, in še to v I. nadstropju. Prav gotovo so upravičene pritožbe strank ln razumljiva odpeved prostorov, ki jo je dal šoli hišni svet, sa‘ traja pouk od jutra do noči. Do sedaj nam še ni bilo mogoče rešiti tega vprašanja. MESTNO GLEDALIŠČE je uprizorilo v lanskem letu 261 predstav, kar je gotovo vi- OPOZORILO Opozarjamo vse vojne obveznike, rezervne podoficirje in oficirje, da so obvezni sporočati vse spremembe pristojnemu odseku za narodno obrambo pri ljudskem odboru občine ali mesta. Proti vsem, ki teh sprememb ne bodo pravočasno javljali, se bo najstrožje postopalo po predpisih. Odsek za narodno obrambo MLO LJUBLJANA soko število v primerjavi z drugimi gledališči, zlasti še, če upoštevamo, da je število umetniškega ansambla razmeroma majhno. Te predstave je obiskalo 85.509 gledalcev. Pripravilo je v tem letu 10 premier in 1 ponovitev, meu njimi 4 slovenska dela. Poleg tega pa je v Mestnem gledališču gostovalo za ves abonma SNG iz Trsta z 10 predstavami in SNG Maribor s 6 predstavami, Celjsko gledališče pa j; gostovalo z dvema predstavama. Gledališče samo je prav tako organiziralo svoje gostovanje v Trstu, kjer je imelo dve predstavi in v Mariboru s štirimi predstavami. Število abonentov se je v drugi polovici lanskega leta že precej dvignila in ima gledališče sedaj že okrog 1.500 abonentov Tudi v lanskem letu je gledališče skrbelo za čim večjo pestrost in raznolikost, tako pri sestavi repertoarja in njegovi izvedbi, kar potrjuje visoko število obiskovalcev, ki so v gledališču že stalna publika. Prav gotovo ni vzrok temu obisku tako imenovani lahki repertoar, ki ga nekateri skušajo postavljati kot vzrok tako visokemu številu obiskovalcev, saj je nasprotno obisk pri resnih dramah presenetljivo visok, število predstav pa nič manjše kot pri komedijah. V celoti lahko objektivno ugotovimo, da je gledališče lani uspelo, da je izvedlo svoj predvideni repertoar, izboljšalo tehnično opremo in dobiva svoj pomen v naši gledališki kulturi. Veliko je k temu pripomogel tudi dobro urejevani gledal' ški list, ki ga gledališče izdaia za vsako premiero. 11.961 prodanih izvodov tega lista, ki skuša v primerni obliki dvigati zanimanje za gledališče, je dokaz, da se je tudi gledališki list MG pri obiskovalcih trdno uveljavil. Celotni kolektiv gledališče ima 72 uslužbencev, od katerih je 32 članov umetniškega osebja, ostali pa so administrativni in tehnični 'uslužbenci. Suovenci.ia MLO gledališču je lani znašala 19,405.700. lastnih dohodkov pa je gledališče imelo 8,591.107 din. Lastne dohodke ima gledališče od predstav, in sicer 3,769.650 din, 4,821.457 din pa iz pr idaie gledališkega lista, oglasov v njem. Inkaso gsrde- obe in od najemnin pri oddal! dvorane. Celotni proračun znaša torej 27,996.807 din, Ce primerjamo odnos med lastnimi dohodki in subvencijo, ki jo gledališču daje MLO. vidimo, da znašajo lastni 31.56/o, na subvencijo pa odpade 67.5°/« Vsekakor je to razmerje zelo ugodno, če primerjamo druga gledališča, kjer znaša razmerje 1.5 ali še več. V lanskem letu je Imelo gledališče 2,000.000 din Investicijskega kredita, katerega je porabilo za Izboljšanje in dopolnitev tehnične opreme v delavnicah in na odru ter gradnjo kopalnic. Bistvena ovira pri nadaljnjem razvoju g’edališča pa bo še dalje pomanjkljiva tehnična oprema ln ureditev dvorane, ki nikakor ne ustreza najosnovnejšim varnostnim predpisom da ne govorimo o kulturni uredLvi njegovih stranskih prostorov (garderoba za obiskovalce, kadilnice. Izhodi dohodi Itd.). Rešitev le mogoča v dveh primerih- dobiti nove prostore za Akademijo za Igralsko umetnost in razširiti gledališče v te prostore ali pa dogradit' novo stranske prostore, za kar bi seveda bil potreben precejšen Investicijski kredit. Februarja letos je Svet za kulturo imenoval gledališču devetčlanski upravni odbor in je s tem tudi MG prešlo v družbeno upravljanje. MESTNO LUTKOVNO GLADALIŠČE je zelo povečalo svojo dejavnost v primerjavi s prejšnjimi leti, saj je imelo 346 predstav, ki jih je obiskovalo 75.785 gledalcev, j Velik del teh predstav pa je bil j izven Ljubljane, in sicer 243, kar je treba posebej podčrtati kot vzgojno ustanovo, ki daje pomoč vasi, saj je gostovalo ne glede na oddaljenost po vsej Sloveniji. Vso sezono je gostovalo 1 redno tri dni v tednu izven ' Ljubljana, v aprilu in maju pa j je bilo na turneji po vsej Pri-■morski. S tem svojim delom je i gledališče opravilo pomembno i prosvetno delo na terenu, saj je povsod bile prisrčno spre- j jeto. Tudi vedno nove številne prošnje za gostovanje pričaj) da gledališče izpolnjuje svoje kulturno nalogo. Gledališče ima obe zvrsti lutkovne igre: ročne lutke in ma- j rionele. Za gostovanje pride v j poštev predvsem gledališče z ročnimi lutkam'., dočim mario- ] netno gledališče lahko žara 11 pomanjkanja prevoznih sredstev dela le v Ljubljani. Zato je marionetno gledališče imel ) lani le 89 predstav. Gledališče zaposluje 14 uslužbencev, in sicer 6 umetniškega osebja in 8 tehničnega in administrativnega osebja. Seveda je to število za tako obsežno delo, ki ie po dveh tretiinah terensko, zelo majhno, vendar bo povečanje mogoče šele z leti, ko beta umetnost pri nas dobila trd-neiše osnove in širše pogoie za delo. Predvsem mislimo tu no jiralnjo gledališča, ki seveda pride v poštev v naslednjih letih. V tem letu je gledališče skušalo rešiti vprašanje svojih prostorov s prizidavami odra v gledališču na Levstikovem trgu. Oder je bil tu tako majhen, da je resnično bilo kakršnokoli večje delo nemogoče. Ta preureditev pa bo omogočila vsaj za dogleden čas nemoten umetniški razvoj gledališča in izvedbo načrtov, ki jih ima pri izvrševanju začrtanega repertoarja. Te prezidave so tudi zavrle Jelo skupine v tem gledališču in -e je zato kolektiv kot jo omenjeno usmeril predvsem na gostovanje. Gledališče je imelo v preteklem letu stalne stike z ostalimi jugoslovanskimi lutkovnimi gledališči. V to gledališče prihajajo redno zastopniki ostalih gledališč na posvetovanje, samo gledališče pa je omogočilo trem svojim uslužbencem, da so sl ogledali gledališče te vrste na festivalu v Mtinchnu, obenem pa obiskali razstavo bavarskega lutkarstva. Da razširi svoj krog sodelavcev. je gledališče organiziralo lutkovni tečaj, ki je trajal štiri mesece. Od 26 udeležencev tega tečaja bi gledališče lahko pritegnilo 6 tečajnikov, ki so se na tečaju najbolj Izkazali. Največja ovira pri razmahu gledališča je seveda repertoarno vprašanje. Ze vrsto let si prizadeva, da bi bol) zainteresiralo naše pisatelje ln tako dobilo kaj več lutkovnih iger. Toda repertoar Ima zagotovljen komaj za prihodnjo sezono s tremi deli za ročne lutke in z enim delom za marionete. Tudi v te..i so naše tradicije kaj pičle in gledališče nedvomno izvršuje pionirsko delo v širjenju našega lutkovnega repertoarja. Na kratko prevzete naloge za prihodnja leta bi bile- razširitev stalnega umetniškega ansambla in njegovo postopno usposabljanje, postavitev novega gledališča, ki bi bilo sposobno prevzeti mnogo obsežnejše naloge, kot jih lahko izvaja gledališče v sedanjih prostorih, nabava prevoznih sredstev, da bi gledališče lahko še v mnogo večji meri sodelovalo z mladino na deželi. Lani je gledališče prejelo 5.300.000 din dotacije, lastnih dohodkov pa je imelo 1,860.465 dinarjev. Gledališče je torej krilo svoje izdatke z 38“/o lastnih dohodkov proti 62,l/o dotacije. Investicija za prezidavo (■dre v gledališču na Levstikovem odru pa so znašale dva milijona 168.150 din. Gledališče vodi V-članskl upravni odbor, kot družbeni organ gledališča. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE je uprizorilo v lanskem letu 141 predstav in s tem preseglo število predstav v prejšnjem letu za 12. Te predstave je obiskalo 42.467 gledalcev in je to število tolikšno, kot doslej še v nobeni sezoni. Čeprav jc gledališče v bistvu amatersko, saj nima nobenega profesionalnega Igralca in je v gledališču nastavljenih le 6 uslužbencev in 3 delavci kot administrativno ln tehnično osebje, je včasih imelo tudi po 6 predstav na teden, kar je gotovo največja zmogljivost amaterskega gledališča. V lanskem letu je gledališjje imelo 7 premier in ponovilo tri dela Iz prejšnje sezone. Med temi deli je bila slovenska dramatika zastopana s 4 deli. Krog stalnih obiskovalcev tega g'edališča se veča iz leta v leto, kar kaže veliko število repr » posameznih del, saj so nekatera dela bila uprizorjena po 25- in tudi 30-krat. Seveda je ta uspeh predvsem rezultat določenega repertorja tega gledališča, tistega dela repertoarja, ki ima izrazito zabavni značaj. Gledališče je začelo močneje uvajati v svoj repertoar pri nas ž* močno pozabljeno tako imenovano spevoigro in ljudsko igro-ki po svoji vsebini del našega gledališkega občinstva še vedni-lahko zabava ln privlačuje, kat kaže omenjeno število repriz posameznih del. Vendar gledališče teži s svojim drugim delom reoertoAria h kvalitetne!-Šim ln odrsko zahtevnejših! igram. Gledališče raste iz leta v leto po številu predstav, kot P° vedno širšem odzivu pri obiske-v-Vh. Dela -- v razmeroth8 ležklh pogojih. Zlasti ima P°' manjkljivo tehnično opremo >n pa skrajno tesne prostore. KU' lise morajo n. pr. Izdelovati k^i na odru, ker nimajo nobenci**’ drugega prostora razen dvoran8 ln 4 sob, ki so obenem garderoba, šivalnice, delavnice itd. Lanski proračun gledališča znašal 5,243.328 din, od tega subvencije MLO 3,037.180 din !r; lastni dohodki 2,206.148 din. Svt1 proračun je torej gledališče P°' krilo s 42fl/o, kar je vsekako' zelo ugodno razmerje med 'as1 nimi dohodki In subvencijah” ZABAVNO GLEDALIŠČE Je ustanova s samostojnim **' nansirnnjem In ne prejema n°' oene dotacije od MLO. Njeg‘lV-dejavnost Je zlasti prirejanj nastopov zabavnega značaja tem, da angažira grupe ali P° za nastope. S t8'1’, grupaml prireja nastope '■'ublinni ali Izven nie. Tako ^ pr. nastop cirkuških grup 8 '7 STRAN ITf varietejskih skupin. Vključeno Pa ima tudi plesno šolo za dru-abni ples, ki prireja tečaje tega Plesa. Lanskoletni obračun dohodkov in izdatkov tega zavocis. izkazuje višek 510.210 din. MESTNI ARHIV ie svoj delovni načrt za 1. 1954 v celoti izvršil. Uspešno je začel Izvajati adaptacijo prostorov, ki Jih je dobil v poslopju Magi-starata, tako da lahko zdaj že govorimo o načrtnem urejanju Mestnega arhiva. S tem v zvezi je dopolnil opremo treh prostorov, zlasti opremo v skladiščih. Ureditev več kot tretjine skladišč je omogočila tudi prvo ureditev zbirk v večjem obsegu. Tako je prvič zdaj koncentrirana celotna nekdanja registra-tura v obsegu nekaj tisoč fasciklov in tudi že v veliki meri tehnično obdelana. S tem je eden glavnih arhivskih fondov Postavljen že v več ali manj definitiven red. Pri tem pa seveda zlasti manjši in številni arhivski fondi novejših datumov še zdaleč niso urejeni in bo potrebno pri tem še mnogo dela. Arhiv ima sedaj 10 uslužben-cev, ki so seveda nujno potrebni, saj / velikem delu Arhiv šele zdaj dobiva svojo podobo. Po koncentraciji registrature je n. Pr. tudi izvršiti revizijo inventarja kodeksov, imenskih in stvarnih indeksov h kodeksom Itd. Po raziskovalnem znanstvenem delu je Arhiv predvsem Usmeril delo na I. del »Zgodo-ine Ljubljane«, publikacije, ki hi izšla letos maja. Napredovali Pa je tudi delo pri pripravljanju U. dela te publikacije. Arhiv je dalja_v veliki meri sodeloval tu di pri izdajanju »Kronike«, časopisa za krajevno zgodovino. V tej založbi bo v najkrajšem času izšla tudi knjiga »Srednjeveška Ljubljana« — topografski opis niesta in okolice avtorja aka-?mika prof. Milka Kosa. Izvršena je že druga korektura Urav tako so nekateri uslužbenci sodelovali s svojimi znanstvenimi razpravami pri različ Uih publikacijah. MESTNI MUZEJ le leta 1954 delal v treh smereh' Proučevanje zbranega gradiva, nabiranje r. vega in dopolnjevanje obstoječih ter prirejanje ubčasnih razstav. V okviru tega programa je abdelana stara Ljubljana in njeni ljudje (zgodov. slika iz zasebnega in komunalnega življe ’ia), zbrano gradivo pa prika-•Jje plemiške, meščanske in mečice noše od XV. do XIX '-ia Prirejena je bila razstava zgodnjih del Ivana Grobarja. Poleg tega so člani Mu- ker VSebma ne Ustreza sopisju vrsto problemičnih člankov, ki bodo vsekakor važen prispevek k nadaljnjemu študiju teh vprašanj. Poleg te brošure pa je Muzej izdal monografijo o secesijski arhitekturi v Ljubljani. Vprašanja, ki jih bo mora Muzej v bodoče reševati, so na kratko v opisu njegovega dela v preteklem letu že označena. Vprašanje dokončnega načrta za njegov razvoj in s tem v zvezi so prostori ' • nada .evanje del pri obnavljanju stare Ljubljane in njenih spomenikov. Sem sodi predvsem stari del Ljubljane in že dolgo odprto vprašanje ureditve ljubljanskega Gradu v muzejske prostore SLOVANSKA KNJIŽNICA je lani napravila spet pomemben razvoj, tako pri strokovu’ ureditvi knjižnice, kot pri svojem vnanjem delu. Obisk te študijske knjižnice; ki v nekem smislu dopolnjuje univerzitetno knjižnico, se dviga Iz leta v leto, čeprav nima niti za polovičen obisk, kot ga ima sedaj, primernih prostorov. Ko je imela leta 1953 — 8.962 obiskovalcev, je to število spet dvignila leta 1954 na 10.127. Tem obiskovalcem je Izposodila 31.576 knjig, in sicer v čitalnici 30 549 na dom pa le 1.027 knjig. Knjižnica je namreč študijsko In izposoja knjige na dom le v iz rednih primerih, saj v /ečtn primerov razpolaga le z enim izvodom vsake knjige. Izposojevalci so pretežno študenti na Univerzi, v sicer 7.858, profesorji In učitelji 1.161. književniki in znanstveniki 425 itd. Lani se je njen knjižni fond dvignil za 1.345 zvezkov, mee njimi 1.045 knjig in 331 periodik. Porast knjižnega fonda Izvira Iz nakupa — 994 zvezkov, daril 240 zvezkov in zamenjav Njen knjižni fond obsega zdaj 37.819 zvezkov. Knjižni prlra-stelc po •■'vtkih je najvišji v srbohrva' 'ni. in sicer 687 zvezkov, slovenščini 375, ruski 7" češki 54 itd. času. Velika pomanjkljivost te knjižnice je bila vsa leta v tem, da n' imela stvarnega kataloga. Lani pa se je pričelo delo pri sestavljanju tega kataloga in s tem v zvezi tudi radikalno očiščenje zastarele knjižne zaloge iz teh Izločenih knjig si je knjižnica ustvarila poseben ad-delek, ki bo predvsem služil kot antikvariat v eventualne študijske namene. S tem je bila uvedena v knjižnico potrebna ostrejša načelna politika izposojanja dobre literature, kateri naj bo ljudska knjižnica namenjena In subvencija upravičena. V lem pa ima prav v letošnjem letu knjižnica še pre 1 iela, da bo knjižna zaloga- docela očiščena. Knjižnica je zaradi tega izgubila neko število bralcev ki segajo izključno po manjvredni literaturi. Razves-ljiv p je v letošnjen letu zlasti po- st bral av iz dela"-'- b -rst, saj znaša 17% več v primeri z lanskim številom Vendar je to število še kljub temu razmeroma . ' -ko, 4.978. proti 66.018 bralcev kot skupno število. Problem pri razvoju knjižnice m zvišanju števila bralcev je vedno višja cena knjigam Od po- Onih 400 lin 1953 leta se je cena cnjigam zvišala na po . ečnih 00 din v letu 1954 Temu imerno se temu krivo tudi vreme, ki je bilo v lanski sezoni precej neugodno. V vseh kinematografih Je bilo S23 predstav domačih filmov, t obiskom 130.847. Ce delimo število kinematografov s številom celotnega prebivalstva vidimo, da je vsak Ljubljančan obiskal kino povprečno 24-krat v letu 1954. Najbrž to ni majhen povpreček saj bi se še precej dvignil če bi od tega odšteli najmanjše otroke. Zanimiva Je statistik,!, ki nam pokaže zasedbo predstav v kinematografih Ce računamo, da bi vsak stalen kinomatagraf Imel po 3 podstave dnevno skozi vse leto, potem zmorejo vsi skupaj sprejeti 6,634.440 obiskovalcev. Obisk pa je znašnl 8,354.445, ali polovico Iznad pol- ne kapacitete. Seveda je pri tem potrebno upoštevati, da še zdaleč nimamo toliko filmov, ki bi to možno kapaciteto lahko pokrili, saj bi bilo potem treba filme veliko hitreje menjati v repertoarju kot jih moramo zdaj, ko znaša ponudba povprečno 120 lilmov letno na našem filmskem trgu, tako iz uvoza kot Iz domače produkcije. Programska politika kinematografov je še vedno odvisna od ponudbe posameznih uvoznih podjetij. Kljub temu, da vsak film pregleda centralna cenzurna komisija, ki dovoljuj-rrkupe filmov, še vedno teče v naših kinematografih precej filmov, ki ne ustrezajo niti estetski, niti politični koncepciji repertoarja, kakršno bi si želeli. Zato je Svet za kulturo menoval posebno komisijo za Ljubljano, ki je nekaj neustreznih filmov tudi odklonila in svetovala podjetjem, da jih ne nabavijo. Se vedno je pred nami naloga, da po nekem sistemu organiziramo predstave za mladino. Ker nimamo potrebnega pionirskega kinematografa, bo prav v novem kinematografu »Vič« sklenjena pogodba s kinopod-jetjem v tem smislu, da je pod- jetje obvezano predvajati prvo popoldansko predstavo vsak dan izključno za mladino. Verjetno bodo temu zgledu sledili tudi nekateri drugi kinematografi in bi na ta način rešili to vprašanje, ki se do sedaj ni premaknilo z mrtve točke. Sredstva za gradnjo kino dvoran daje Mestni ljudski odbor, saj kinopodjetja iz svojih sredstev ne morejo Investirati večjih zneskov za gradnje. Največji del Izdatkov predstavlja najemnina filmov, ki znaša povprečno 43% ob brutto inkasa, dalje Dpp 20% in mestna taksa 5%. LJUBLJANSKI FESTIVAL je bil ustanovljen kot nov zavod. Do sedaj je organiziralo prireditve ljubljanskega festivala Turistično društ.o v Ljubljani s subvencijami, katerih del •> kri! tudi MLO. Ker pa naj Ljubljanski festival ostane vsa’ oletna tradicionalna prireditev, je Svet za kulturo ustanovil poseben zavod. ki naj organizira te in tudi druge podobne prireditve. V letošnjem letu pripravlja novo ustanovljeni zavod obsežen festivalski program, ki se bo vključil v prireditve ob proslavah 10-letnice osvoboditve. IZ ZAPISNIKA 33. SEJE ZBORA PROIZVAJALCEV MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANE, KI JE BILA DNE 26. APRILA 1955 Sejo Je vodil odbornik Zdravko Rakušček, predsednik zbora proizvajalcev. Zapisnik seje je vodil Gvldon Planinšek, višji pravni referent Za overltelja zapisnika sta bila Izvoljena odbornika Alojz Baraga in Miroslav Bežan. Zapisnik 32. seje zbora proizvajalcev je bil soglasno sprejet. Seja je bila sklepčna, ker je bilo od 58 odbornikov tbera proizvajalcev prisotnih 31. Predlagan Je bU naslednji dnevni red: 1. razprava In sklepanje o zaključnih računih gospodarskih organizacij za leto 1954. Predlagani dnevni red Je bil soglasno sprejet. I RAZPRAVA IN SKLEPANJE O ZAKLJUČNIH RAČUNIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZA LETO 1954 »Mercator«, »Agrotehria«, »Odpad«, »Kemofarmacija«, »Kovina«, Stritarjeva ul. 8, »Tekstil-impex«, »Sanolabor«, »Obrt-ex-port«, Kinematografsko podjetje, Stavbeno mizarstvo, Slomškova ul.. Bombažna tkalnica t.jubljana-Vižmarjc, »Crevar-na«, »Dežnik«, »Tela«, Rimska c. 17, »Kuverta«, »SAP«. »Čevljarna«, Kolodvorska ul. 12, Ortopedsko podjetje »Soča«, Hotel »Slon«, Kavama »Bežigrad«, »Astra«, »Železniška tiskarna«, »Kemija-impex«, »To-nosa« Savlje, »Triglavska tiskarna«, »Toplovod«, »Manufaktura« Prešernova ul.. Kmetijsko posestvo Podgora, Kemična tovarna Moste, Gostinsko podjetje »Belokranjec«, Papirnica Vevče, »Tesarstvo« Ižanska c., »Jugoreklam« ln »Avtoservis«. Vsi zaključni račurri »o bili soglasno odobreni. Dnevni red je bil Izčrpan in predsedujoči Je zaključil sejo. Predsedujoči: Odbornik Jože Gasparič, član Komisije za potrjevanje zaključnih računov Je dal pojasnila k posameznim bilancam, nato pa je predlagal, da se potrdijo zaključni računi naslednjim gospodarskim organizacijam: Zdravko Rakušček, 1. r. Vodja zapisnika: Gvldon Planinšek, I. r. Overltedja zapisnika: 1. Alojz Baraga, L r. 2. Miroslav Bežan, 1. t. SODNIKI POROTNIKI OKROŽNEGA SODIŠČA V LJUBLJANI. IZVOLJENI NA 62. SKUPNI SEJI MLO DNE 22. APRILA 1955 1. Kramarič F. Franja, Ilirska ul. 28. 2. Ilovar I. Viktor, Poljanski napis 10. 3. Sočan M. Julij, Valvazorjeva ul. 7. 4. Dmikovič F. Albert, Mestni trg 3. 5. Kuno F. Viktor, Trubarjeva ul. 13. 6. Rape A. Ladislav, Medvedova ul. 10. 7. S lipan F. Krista, Pristojna 3. 8. Ciuha M. Mojca, Prešernova ul. 16. 9. Feifer V. Vladimir, Gosposvetska c. 3, 10. Sitar F. Janez, Titova c. 17. 11. Člnkole A. Alojz, Zarnikova ul. 17. 12. Strle I. Zofka, Zarnikova ul. 3. 13. Pertot I. Milan, Kolodvorska ul. 32. 14. Stanič F. Jana, Resljeva c. 22. 15. Valant J. Janko, Resljeva c. 30. 16. Simčič M. Cvetka, Gregorčičeva ul. 7a. 17. Verče F. Franc, Emonska c. 2. 18. Gaberc A. Anka, Novi trg 5. 19. Vildraan J. Oton, Zidovska 2. 20. Kos F. Franc, Albanska c. 30. 21. Lavrič 1. Ivan, Cesta na Loko št. 18. 22. Brulc M. Drago, Resljeva c 13. 23. Jager L. Boris, Resljeva c. 18. 24. Baloh J. Ivan. Prešernova 13. 25. Lavrenčič M. Julij, Prešernova 1. 26. Mevšelj J. Niko, Igriška ul. 14. 27. Sladič F. Franjo, Igriška ul. 2. 28. Cilenšek F, Breda, Stari trg 32. 29. Grabnar — Boštjančič — J. Eva, Stari trg 15. 30. Mihailovič M. Marija, Ambrožev trg 10, 31. Novinšek J. Jože, Ambrožev trg 10 b. 32. Kerle J. Jakob, Marksov trg 2. 33. Stembal A. Ciril, Dalmatinova ul. 15. 34. Fabiani Viktor. Miklošičeva 34. 35. Kopecky I. Dolfe, Praža-kova ul. 8. 36. Klančar I. Ivan, Miklošičeva 34. 37. Arko J. Anton, Titova c. 61. 38. Golob S. Jože, Tržaška c. 14 39. Zorič Miroslav, Miklošičeva c. 14. 40. Krmac A. Boris, Erjavčeva c. 24. 41. Polak V. Anka, Puharjeva 5. 42. Obersnel J. Oskar, Titova c. Ib. 43. Krevs I. Ive, Vrhovčeva ul. 4. 44. Paternoster A. Maks, Vrhovčeva ul. 4. 45. Verbič F. Stanislav, Krakovski nasip 10. 46. Krestič S. Milutin, Igriška ul. 6. 47. Plantan J. Milan, Zadružni dom Zg. Zadobrova. 48. Ogrin J. Valentin, Medno 7. 49. Klopčič M. Janko, Medvode 14. 50. Svetina M. Mira, Ambrožev trg 10. 51. Galof J. Albin, Goce Del-čeva ul. 4. 52. Mokole Z. Cedo, Lazarjeva ul. 5. 53. Korenčan F. Franc, Trubarjeva c. 91. 54. Frančeškin H. Hilarij, Gradišče št. 10. 55. Glinšek J. Ivan, Trg Revolucije 11. 56. Meržek M. Karel, Wolfova ul. 6. 57. Kobal A. Ljubo, Zupančičeva ul. 17. 58. ArmlČ M. Ing. Stojan, Miklošičeva c. 16. 59. Mihelčič F. Stane, Miklošičeva 10. 60. Berdajs F. Franc, Trg OF 14. 61. Kvas J. Jaka, Trg OF 14. 62. Dovja* J. Janez, Cigaletova 5. 63. Medrež F. Draga, Cigaletova ul. 3. 64. Pezdir G. Franc, Kidričeva ul. 10. 65. Bedenčlč Jože, Dvoržakova ulica. 66. Zadnik Karel, Podjunska ul. 11. 67. Klaus Vladimir, Prešernova c. 6. 68. Križan Anton, Tržaška cesta 46. 69. Marinič Ivan, Zvezdarska ul 1. 70. Okrilar Jože, Sojerjeva ul. 23. 71. Kofol Malija, Titova c. 84 72. Lipovšek Srečko, Cesta os Loko 39. 73. Dolinar Valentin, Vodnikova ul. 5. 74. Kržišnik Tone, Knezova ul 28. 75. Šefic Stane, Kobetova ulica 34. 76. Ganter Dragica, Celovška 225. 77. Ložar Franc, Stožice št. 58 78. Nunič Fran, Zadobrova 74. 79. Teran Jože, Gasilska ul. 80. Kolenc Alozj, Kurilnica Ljubljana. 81. Bertoncelj Anton, Vižmar-je št. 53. 82. Bergant Franc, Medvedova ul. 3. 83. Trček Vinko, Svetosavska ul. 24. 84. Panjan Jože, Albanska ulica 39. 85. Potočar Rudi, Kamniška 25 86. Babnik Alojz, Vrhovci 96- 87. Turšič Stane, Linhartova ul. 49. 88. Potočnik Leopold, Šiška (blok II) 2. 89. Zbrlaaj Danilo, Blok I. 90. Čadež Franc, Ptujska utica 20. 91. Zagorc Milan, Novi blok 10-III. 92. Pečnik Vladimir, Novi bloki 18-III. 93. Dolanc Danica, Malgajeva ul. 2. 94. Ocepek Mirko, Parmova ul. 48. 95. Zalar Stane, Livarska utica 7. 96. šibila Jože, Prešernova utica 33. 97. škof Stane, Bednikova utica 7. 98. Mirtič Milan, Vilharjeva 2l 99. Pervanje Štefanja, Novi bloki 16-1. 100. Crnkovič Branko, Novi bloki 16-11. 101. Bančič Matija, Stožice š‘- 201. 102. Delač Ivan, Kobetova ul-blok 17. 103. Marenče Stane, Večna po1 20. 104. Kopač Stanko, Vodovod' na 34. 106. Cmugelj Alojz, Crnuf® št. 9. 106. Simoneti Marijan, Vodni' kova 126. 107. Bahar Vida. Šišenska 2” 108. ’ridrih Zdravko, Novi bloki 15-1 — Šiška. 109. Rod Alojzij, poslovodl* pri Slovenija-avto. 110. Hariš Peter, Obirska 23 111. Stojič Dejan, Frankop»°' uka 16. 112. Černivec Franc, livar v Litostroju. 113. Kalčlč Boris, Obirska Ž53 114. Bratina Karel, Draveljska ul. 10. 115. Zorko Ladislav, Na J*' ml 6. 116. Cvar Ciril, Vodovoda’ ul. 15. 117. DemaČ Vlado, Medvedo',, ul. 10. . 118. Pečaver Albina, Slap®1 Čarjeva ul. 12. 119. Nedlžavec Alojz, CiglafJ^” va ul. 32. 120. Ogorelec V. Iva, Koso**' lova ul. 11. 121. StegenSek J. Bogdan. vi bloki XIV. . W. Žigon J. Danilo, Vra^ trg 4. 123. Bricelj Ceferin, Zgori«" Hrušča 18. . 124. Bersus Olga, IgriSka d’ ca 3. 125. Kavčič Štefka, Sredi*1 trt. 8. (Nadaljevanje v prihodnji številki) ^ Izdale »Založništvo L.1ut>Un%r. dnevnik«, direktor Stanc Skrav« odgovorni urednik Ivo Tavč***