aPolemifca. Daevnik aii tednik: Dnevnik, dnevnik! lednik je prav brez vsakega pomena, ako ne samo za to, da more nadzornik pregledati snov, ki jo je učiteli v teku soi. leta predeial. To pa pregieda lahko takoj tudi iz dnevnika vsak kolickaj »brihten« nadzornik. Dnevnik sva pisala s tovarišem Likarjem tudi že leta 1895, tedaj takrat, ko še niliče tega zahteval ni. Pišem ga še danes; ne ker ga moram, ampak ker ga potrebujern. iMe pišem ga pa tako, kakor pred 25 leti iai kakor to zahteva mladi to variš v številki »Tovariša«, namreč vso učno snov in pot, ki jo hočem obcielati tisti dan, ampak sarno kravko označbo tvarine zapišem v dnevnik. Sicer nam isti mladi tovariš priporoča, da se tudi mi stari še učimo in izobrazujmo — češ: človek se do smrti ne izuči! Da, dai Umesten je ta raigljaj za živIjenje, samo zdi se mi> da ni umesten, da se kaže, kakor da se mi starejši izogibljemo vsakega izboljšanja učne poti pa da se gibljemo po tistih tirih, ki smo jih prinesli iz pripravnice. Smelo lahko trdim, da se večina tudi že starejših učiteljev bolj hlastno poprime dobrih praktičnin nasvetov kakor marsikateri novinec, ki pride iz učiteljišča. Kako je bilo z menoj? Ko sčm priletel iz pripravnice, menil sem, da vse znam in vse vem. Učiteljske liste in pedagogiške knjige? — Čemu? Saj imam zrelostno izpričevalo! Pa je prišlo razočaranje — in pričel sem zreti krog sebe, opazovati tovaiiše, čitati knjige in -- pričel tnisliti in se pripravljati. Pa je šlo! JJa bi danes cinevnik še tako pisal? Ne, ne! bkoda dragega časa! V teku let sem si preueial vse učne slike, napravil vzorne sestavke, ki jili /mam razvrščene po abecediiem redu, in iz tiste zbirke potegnem list, na katerem je- ooaeiana siiov, ki jo nusina obdelovati iisti cian. To je samo vzoren sestavek — ae pot -- kako jo bom obravnaval. Saj ta put mi mora oiti vendar zuana, četuui jo uberem včasiii po bližnjici in ne po siroki -- makadaiaizirani cesti! lorej daevnik! Fri vsakem učitelju tako izdelaa, kakor ga on potrebuje, da doseže zalitevani in zažeijeni saiotei pouka. Vsaj mora prešinjati vsakega uciieija, raladega kakor starega: zato seai tu, da nnadiao vzgojiai in izučmi tako, kakor je potieDno, da postane konsten cian &oveske družoe. in kadar je aciteij zaiozea tega in ta cilj v šoli tudi res doseza, pa aaj magari nima nm dnevnika obe- šati ga zato nikari! Crnagoj f. lovarišu Josipu Gorišku. Vrstice, ki so dale povod ,,Oigovora tov. — 11." sem napisal zato, ker je tova rišica, ki sem znjo govoril o izpitu za nicščanske šole, trdiia, da zadostuje samo izpit iz pedagogike za vsako skupino, oziroma da se za to potezajo v »lovarišu". Da bi bil pameteri — odlok, po ranenju tovarišice, še danes dvomim. Podpisujem pa vse razloge, na katere tovariš Gorišek opira željo, da bi smeli učitelji polagati izpit iz pedagogike y izmeri snovi za meščanske šole in da bi bili tega izpita oprošceai, če ga imajo ia delajo izpit za kako skupino. Kdo bi ne bil za to! Jaz bi še takim tovarišem, ki bi položiii izpU iz pedagogike dal nagrado, ker vem, iiako drugačen je pouk učitelja, ki ve iz pedagogike več kakor oni, ki je ne pogleda po usposobljenostnem izpitu več. Moja želja, naj se deli izpit za mešč. šole v bolj enaki polovici, velja za one, ki ga žele delati v vsem obsegu že od začetka. H.