Zastavica v podobah. Priobčil Fr. Rojec Rešitev in imena pešilceV priobčimo v pcihodnji številki. Starost živali. V Parizu imajo papigo, ki sodijo o nji, da je stara od 65 do 75 let, pa se ji starost Štirinogatim živalim se pozna starost kar nič ne pozna. — Miš živi najdlje pet nekoliko bolj nego ptičem. Pri starem konju let, če ne zapade prej nasilni smrti. O , in psu spoznavamo starost po oslabelosti nekaterih ptičih, na primer o planinskih ,1 udov, počasnosti gibanja, izgubi zob in kokoših, trde, da se pozna njih starost po i namršenju dlake. Psa, ki je dosegel 12. ali belih peresih, da postane žival pisana. O j 15. leto, poznajo že neizkušene oči za sta- jerebici pravijo, da se pozna njena starost rega. Ptič ohrani na starost svojo svežost in po moči kljuna in gostosti perja na repu. mladostno zunanjost. Kanarček obdrži lahko Sicer pa ti znaki niso vselej zanesljivi; do 24. leta svojo živahnost, še mnogo dalje treba je namreč imeti pred očtni različne živi papiga, seveda ob dobrem oskrbovanju. kraje in okolščine, v katerih žival raste in 1 -** 167 x~ se razvija. Tako tudi velja raznim živalim Živali, ki ne pijejo. različna sodba glede na prirodo, v kateri žive, pa tudi na njih vrsto in pleme. Lama v Patagoniji v Južni Ameriki in nekatere vrste gazel ne pijejo nikdar vode. . . . , Tako tudi nekatere kače. Tudi krave in Ujudie, ki jedo zemljo. ^oze v Lozeru na Francoskem, ki dajejo V Indiji je razširjen čuden običaj, da imeniten sir' skoro nikoli ne P'^0 vode' jedo nekatera plemena zemljo. Indijcem na severu je najpriljubnejša rumena ilovica. Dobiček peputninapstva. V Pandžap pripeljejo vsako leto do 2000 tovorov take zemlje naprodaj. Najbolj gre To stroko živalstva goje posebno na zemljejedcem v slast zemlja, pomešana z Ogrskem. Leta 1897. so izvozili od tamkaj: mravljinjaki. Angleška vlada v Indiji si žive perutnine za 8,934.000 K, zaklane pe- mnogo prizadeva, da bi prebivalce odva- rutnine za 13,412.000 K, jajec za 2,550.000 K, dila te razvade, ker provzroča uživanje perja za 11,422.000 K. Skupno za 36 tnili- zemlje razne bolezni. jonov 224 tisoč K. To število se je v zadnjih letih pomnožilo, tako da je leta 1902. doseglo ogromno vsoto 69,569.168 K. SVeži ktmh. Samo jajec so ieta l9q0 iz Ogrske pripeljali Nekateri zdravniki trdijo, da ni zdravo v AvstriJ° za 17 miliJonov kron-jesti svežega kruha. Dočim se star kruh pri žvečenju dobro zdrobi, se sveži kruh zmečka Dt>age živali. v trde svalke, ki s slinami prevlečeni res prav lahko zdrknejo po požiralniku, v že- Indiški slon velja 25.000 K, afriški lodcu pa obleže kot milo. Želodčni sokovi slon 35000 K, ravno toliko velja tudi ne morejo prodreti skozi trde, zunaj gladke žirafa. Vodni konj stane 15.000 K, airiški kepe, tako da kruh, ki ga je že itak težko lev od 5000 do 7000 K, levinja od 4000 do razkrojiti, dolgo časa obleži v želodcu ter 6000 K, bengalski tiger pa 4000 K. Iz tega slabo vpliva na živce. Na ta način se za- je razvidno, kako dragi so zverinjaki. držuje tudi krvni obtok, v želodcu se čuti tiščanie, človek nima teka, zato pa glavobol „ , , , x. . ,, , , in krče. Zgodilo se je celo, da so lačni Kako dolgo ž,v. clovek. ljudje, ki so se najedli sveže pečenega N kj ang]eški zdravnik ki se ie dlie probioru. milijonov duš, umre na dan 91.550 ljudi, na uro 3815, na minuto 63, ali po en človek Kai Vzmore pridoost. vsako sekundo. Izmed 100.000 ljudi doživi po en 100 let, od 500 po en 90 let, od Jožef Wright, profesor jezikoslovja na 100 po en 60 let. vseučilišču v Oksfordu na Angleškem, je bil s sedmim letom rokodelski vajenec. Čebelanstvo. Šele v 18. letu se je naučil pisati in brati. S svojo brezprimerno marljivostjo in z Leta 1895. je imela Francoska 1,615.061 željo po napredku in izobrazbi je prišel panjev in je dobila iz njih 7,995.314 kg na Nemško, kjer je v Heidelbergu obisko- medu v vrednosti 11,006.038 K, ako raču- val tamošnje vseučilišče, kjer je bil naj- namo kg samo 1 K 38 h. Voska pa je dobila boljši dijak in je kot tak postal doktor 2,208.357 kg v vrednosti 4,208.213 K. L. 1900 modroslovja. Danes je Wright eden naj- je imela Srbija 172.400 panjev proti 167.765 uglednejših učenjakov na Angleškem. v letu 1895.