35
dovina obrtnega šolstva, I Mehanska šola v Ljubljani. — 12. V. Kopatm: G. Gruber S. J in njegov prekop, str. 8. -13. V. Stcska Pater G. Gruber, str 41-40 - 14 Arhiv RS: lond Deželna vlada, konvolut 455/1, poročilo inž. Struppna o delu G. Gruberja, Gruberjev predlog — 15. Arhiv RS: Pnvata G. Gruber, Poročila o navigacijskih delih, Pro memoria II I 1776—10 isto, 1776. — 17, iijn llugo Uhlir: Ilistoriat osuševalnih del, knjiga I str 8 — 18. isto, str 8, Ena dunajska kiaftra znaša 1, 8%48 m = 6 čevljev; I čevelj je o, 316081 m = 6 eol, I eola znaša 5.2 cm — 19. O tem, kdaj točno je zapustil L jubljano obstajalo različna mnenja. J. Vrhovee je menil, da je Gruber zapustil Ljubljano že leta 1783. lir Glonar v Biografskem leksikonu misli, da sc jc iz Ljubljane umaknil leta 1784, v Rusijo pa odrinil 1786 leta. V kopstin v svoji razpravi citira »llistoria annua Collegu L.a-baeensis S. J « - Letno zgodovina ljubljanskega kolegija D. J. tretr del (od I 772 do ukinitve Družhc Jezusove 1773, leta z dodanimi življenjepisi), v kateri se navaja da je Gruber odšel sredi januarja 1785 —20 Iskra V ( urk-na Jezuit G. Gruber v Rusiji, str 107. — 21 isto, str 107, — 22. isto, str 107.
ZUSAMMENFASSUNG
Gabriel Gruber -anläßlich der 2^0-Jahreszahl
des Geburts
Pamela Jura ic
Der Beitrag spricht von Gabriel Gruber, dem Jesuiten, Erfinder und einem großen Wissenschaftler, daß Ljubljana und Slowenien große Werke hinterlassen hat von Gruber als Padagogcn, der am Lyzcumslehrstuhl für /.cichnung, Geometrie und Hydraulik .n Ljubhana Vorlesungen hielt und mit seinem Enthusiasmus und Emnc Innen die Generationen von Gewcrbslcuten animierte. Die Autorin schreibt von Gruber als dem Architekten der einen von schonstcn bestehenden Barockpal,isten .n Ljubljana projektierte worin sich letzt das Archiv der Republik Slowenien befindet und den Graben baute, wodurch die Entwässerung des Ljubhanacr Morastes angefangen hat Seine Tätigkeit endete sich nicht mit seinem Verlassen von Ljubljana. Auch im Rußland, wohin er hat in 1785 geflüchtet erreichte er zahlreiche Lr-folge, unter anderem auch die Taiigkeitsgcnehniigung für den Jesuitenorden im Rußland. I r ist in einem Brand in Petersburg ¡m Jahre 1805 gestorben.
Gradbeni red za Štajersko
Ivanka /ajc-Ci:clj
Med važnejše predpise, ki so urejali gradn]c (novogradnje in adaptaeije) v drugi polovici 19. m v začetku 20. stoletja spadata gradbeni red za Štajersko, ki pokriva celotno deželo z izjemo deželnega glavnega mesta (razglas namcstništva z dne 9. februarja 1857, izdan 7 dopolnili leta 1905) in dežel ni zakon, izdan 12. marca 1866, ki ureja gradnje industrijskih objektov.
Gradbeni red ic bil sprejet v »skrbi za splošni m ljudski blagor«. Novogradnje in tudi adaptacije (večja gradbena dela na obstoječih zgradbah) so morale biti zdravstveno i it varnostno neoporečne, skladne z okoljem Sn krajevno primerne Posebna skrb jc bila posvečena protipožarni gradm-; tako so bile v mestm lesene gradnje (hiše) v celoti prepovedane (izjema so bile začasne kolibe in na prostem zgrajeni kozolci ter manjša popravila in izboljšave že obstoječih, varno grajenih lesenih stavb), dovoljene pa so bile na podeželju, če je šlo za revnejše m zelo redko naseljeno področje.
Gradnje v mestih in trgih
Pri gradnjah v mestih in trgih jc bilo med drugim potrebno upoštevati
-	Stanovanjska poslopja so sc morala graditi na sončnem, zračnem, suhem, zdravem in z dobro pitno vodo oskrbljenem prostoru, ki jc bil varen pred poplavo, zemeljskim plazom, krušenjem kamenja in podobnimi nevšečnostmi
-	Za okolje moteča poslopja (hrup, smrad, one-stnažen zrak) so morala biti nekoliko odstranjena od ostalih zgradb Poslopja, namenjena dejavnostim, pri katerih sc uporablja več ognja (milarne, pekarne, žganjarne.. ), naj bi bila protipožarno za-
ščitena in ločena od eventualnih gospodarskih poslopij s protipožarnim zidom
-	Pri gradnji gostiln jc bilo potrebno upoštevati, da sc je pred stavbo, čc jc bila zunaj utrejene vrste, pustil ustrezen prostor, namenjen vozovom, ki jc bil zunaj obstoječe ccstne mreže. Velikost zahtevanega prostora jc bila odvisna od krajevnih razmer Ta, kot bi sc temu danes reklo, parkirni prostor naj bi bil tudi predpogoj za pridobitev obrtnega dovoljenja;
-	Novogradnje n adaptaeije že obstoječih hiš ob železnici so bile izjemoma dopuščene samo z dovoljenjem vrhovnega nadzorstva in ustrezne oblas'.. (nevarnost požara) Ob pomembnejših ccstah jc bilo dovoljeno gradr samo v oddaljenosti 4 m od roba eestišča;
-Okolica pokopališča m smela biti pozidana,
-	Pri načrtovanju novogradem na novem zazi dalnem področju ic bilo potrebno pustili pn vsakem poslopju dovolj prostega prostora, da so imela stanovanjska in gospodarska poslopja dovolj svetlobe, primerno dvorišče in vrt,
-	Stavbe so morale biti med scboi oddaljene najmanj 6 m, v primerili, ko to n> bilo možno, jih jc moral ločevati protipožarni zid;
-Glede ulic, njihove množine n razvejanosti ter glede trgov jc bila oblast dolžna poskrbeti, da so bile te strukture primerne, varne n da so služile svojemu namenu (prometu in javnim potrebam),
-	Javne ulice in trgi so morali biti čim bolj svetli (ponoči v bolj naseljenih n obiskanih kraj'h raz-svetljcr.:), zračni, prostorni, čisti, suhi in praviloma ravni,
-	Zaradi potrebne trdnosti ulic (cest) m trgov
56
niso bila dovoljena na področju le-teh nobena zemeljska gradbena dela, z izicmo trdnih obokanih ali s kamnitimi ploščami pokritih odtočnih kana lov;
-	/a utrditev cestišča so ptiporocali tlakovanje ali posipanje i gramozom Ob vsaki strani ceste jc moralo biti 2 m prostora za pešce oziroma urejen ustrezen pločivk
-	Vse nevarne točke (mostovi kanali, popravila izkopi delovna) so morale biti ustrezno označene in zaščitene (ograjene);
-	Da bi ceste ostale sulic, je bilo potrebno po-skrebe'' za odtočne kanale ti naj bi bili v zemlji, kjer pa to ni bilo možno, so dopuščali tudi površinske z ustreznim nagibom, da jc voda odtekala V primeru da teh kanalov ni bilo možno speljati, je moral za ureditev vprasanja odpadnih voda poskrbeti vsak lastnik h ¡se sam. I ckahjc niso smete biti speljane v te kanale, ampak so se morale zbirat, v greznicah ali v sodili Hiše naj bi bile vsaj na tisti stran- ki je bila obrniena na ulico, opremljene >. žlebovi;
-	Na jir nifl sprehajališčili in krajih namenjenih oddihu, je moralo biti poskrbljeno za senco m počivališča
-	Poslopja so morala h -1 i grajena trdno in trjano, najmanjša debelina 'idov brez ometa pri pntlmi.li hišah je 'iiasala 45 cm, kolikor jc bila Insa v isja toliko močnejši so morali biti 'idov,- Cc gospodarska poslopja piso biia v okviru hisc so morala h> ■ t i od hiše ustrezno oddaljena zaradi protipožarne zaščite
Gradbeni red jc predpisoval tudi nottanj: ustroj poslopij. Vsaka stanovanjska hisa je morala imeti najmanj štiri prostore m sicer prostorno dnevno sobo, -račno in svetlo sobo, kuhinjo in stranišče povezano z ustreznim liodn.kom. Vsak posamezen prostor z zjemo manjših predsob, slitamb in stra-nisč je moral imeti vsaj eno okno, ki je bilo obr njeno na prosto in ne v sosednji prostor Okna pri thcnili stanovanj, ki so bila nameščena niž.je od 2,1 m nad pešpotjo niso smela imeti l/.bočenih ograj, navzven odpirajočih kri' in zaluzij (prepovedane so bile tuth lesene okenske preklade). Kletna okna zlasti če je bil v klet- shranjen premog ali drva so morala biti zaščitena s kovinskimi prečkami Bal Kone so lahko gradih samo v višjih nadstropuh in z ustreznim materialom.
Kuhinja je bila navadno prostor, v katerem se jc kurilo zatojijc v gradbenem redu posvečenega kar precej prostora prav zaradi protipo/.arnc zaščite. Kuhinje so morale biti posebno še pri odprtih ognjiščih obokane v celot' ali vsaj nad ognjiščem m opremljene /. ustreznim dimnikom (gradnji dimnika je v gradbenem redu posvečenih kar nekaj stra m) Ognjišče je moralo b't> zidano m dvignjeno najmanj 40 cm od tal prosto dostopno, brez. kakršnihkoli lesenih dcUv in zaščiteno s steno, ki je bila protipožarno grajena vsaj 2,5 m v višino in širino pri odprtem ognjišču je bilo potrebno zgraditi se 30 cm široko, ven stoječo dimno preklado in po--kibcti da so bila tla okoli ognjišča .z. ncgoiIjivcgn materiala (opeka kamen ali apnena malta! Pri štedilnikih in pečeh so bila tla sicer lahko lesena, ven dar je moral bit: les zase iten s pločevino ali podob
dobnini materialom. Dimnik je moral biti pravilno in požarno varno grajen
Sobe: za dnevno sobo namenjen prostor je moral imeti z vseh stani sulic zidove, ki so bili zunaj zemlje V piimcru, da prostor ni bil podkleten, so morale biti tla naimani 30 cm nad zunanjo zemeljsko po* ršino (zaradi poplav). Višina sten naj bi bila 3,2 m oziroma vec.čc je šlo za prostor, namenjen večjemu številu ljudi (zborovaliia delovn-prostor). Podobne zahteve >o veljale tudi za vse ostale sobe.
V primeru, da jc bil v okv iru stanovanjske zgrad be tudi hlev, je moral uRrez.ati vsem predpisom zdravstvenim in higienskim zahtevam, kot cc In bil grajen samostojno, V gradbenem redu je obraui ivan v tem poglavju samo hlev za konje.
Kar se tiče zunanjosti poslopij so morala biti ta varno grajena brez nevarnih vz.boklm, prcn.zko nameščenih balkonov in oslabil pntiklin. Oblika je morala bit, primeru i in skiadna z. okoljem in temu primerna je morala bit - tudi fasada
Pred začetkom gradnje jc bilo potrebno preku siti trdnost zemljišča in si pnskibeti gradbeno do kumcntacijo. Za pridobitev gradbene dokumenta eijc jc bilo potrebno na ¿k raj ni urad picdlo/iti gradbeni načrt v dvojniku cc je šlo za gradnje v manjših mestih in trgih ter z* pujijše gradnje in adaptacije v glavnem mestu okrožja za vse vetje gradnje v okro.ncm glavnem mestu (novogradnje,, važnejše adaptacije urejanje ,.abavisčnili in delovnih prostorov) pa jc bil pristojen okrožni urad V primeru da v treh letih po pridobitvi gradbenega dovoljenja gradnja se ni bij* izvedena. je gradbena dokumentacija ,- istarala jfflje bilo potrebno ves po stopek ponoviti (Več o gradbeni dokumentaciji v referatu profesorja Mukoscka in profesorja Vihov-ska).
Prot- odločitvi okrajnega urada v gradben zadevi se je investitor lahko prito/ii na okrožni urad in nadalje na deželni urad v pritožbenem postopku proti odločitvi okro/iiega urada jc bil na prvi stop nji pristojen deželni urad n na drugi c.kr ministrstvo.
/a pravilno in varno '-vedbo gradbenih del so bili odgovorni ustrezni gradbeni mojstri (gradbeni ki zidarji, tesarji) V primeru cc gradnja ni bila izvedena v sk ladu z. gradbenim redom, so bile pred videne denarne in zaporne kazni, ki pa so bile v primeru ce je prišlo zaradi tega do kakršnih koli posledic, znatno višje. Kaznovan je bil tudi invcsti tor, ki je gradil na lastno pest, brez gradbenika ali gradbene dokumentacije. Kazen je bila predvidena tudi za tiste, ki so kakorkoli spreminjali obstoječe stanje kurisc ali dimnikov brc;- predhodnega po zarnega ogleda
Gradnje na podeželju
Na podeželju so v splosncm veljala ista piavila gradenj kot v mestih in trgih, le da jc bilo potrebno upoštevati posebne okoiisčme.
Pn gradnjah in adaptacijah na vasi jc bilo potrebno paziti predvsem na protipo/.araio varnost, poslopja naj bi bil« v največji možni meri grajena iz ncgorljivcgaamatcriala (loniljcnce opeka) dopuščena jc bil,i sicer tudi gradnia .lesenih hiš, ven
57
dar samo v zelo revnih področjih podrčjih, kjer )c bil dovoz ustreznega materiala otcvkoccn ah predrag 111 tam, kjer so bile liise zelo redko posejane. Lesene hiše so morale imeti temelje in čc jc bilo le mogoče tudi zid do višine 1 m narejen i/ negorljivega materiala Za vezavo so lahko uporabljali tudi glino, če ni bilo možno nabavi] apna (razlogi so nili podobni kot pri ostalem gradbenem materialu) Obvezno pa je moralo biti zidano podnožje kurišča (lomljenee žgana opeka). Ognjišče ni smelo biti naslonjeno na leseno steno Tla so morala biti v orostoiili, kjer se je kurilo, iz negorljivega muteri-d,t (kamen opeka, cstnli, /bita ilovica). Tudi dim niki v nobenem pnmeru niso smeli biti več leseni -kar jccvcljalo za novogradnje in tnJ> za žc obstoječe dimnike - te so morah podreti in nadomestni z novimi Pn poročeno jc bilo, da se tudi za strešne kritine uporablja negorliiv material (opeka, skrilavci). Med stanovanjskim in gospodarskim poslopjem jc bilo jiotrebno, zaradi preprečitve širjenja požara, zasaditi več visokodebelnih, z listjem bogatih dreves, gosebej so za ta namen priporočali orehe
Podeželske Hiše so bile navadno grajene tako, da je bil v enem poslopju poleg stanovanjskega tudi gospodarski del (hlev delavnica v nekaterih t>r; merili tudi skedenj m drvarnica) zato so se tega problema dotaknili tudi gradbeni predpisi, ki so zaradi protipožarne zaščite prepovedovali prehod iz kuhinje v hlev ah na senik, isto je veljalo tudi za preužitkarske sobe ah kuhinje - te so morale imeti direkten izhod na prosto,
Da so ceste ostale sulic je bilo tudi na podeželju potrebno narediti odtočne kanaleijvcndar vanje niso smele bi ti speljsuie odplake iz, kuhinj, stranišč in hlevov - tc so se morale zbirati v gnojniščni!: ja mah, ki so morale bit zgrajene pri starih in novih poslopjih
Enako kakor v mestdi in trgih, je bilo tudi na podeželju za gradnje a) večje adaptacije jiotrebno dobiti gradbeno dovoljenje; manjša gradbena dela pa jc bilo potrebno prijaviti občinskemu uradu. Vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja jc moral biti priložen gradbeni načrt v dvojniku (tloris, profil, ostrešje, naris -sprednji del stavbe). V določenih primerili je zadostovala tudi samo skica
Gradnja industrijskih objektov
Poslopja, ki so se uporabljala za obrtno dejavnost, rudarstvo in fužinarstvo, naj bi se gradila izolirano od ostalih zgradb - to je v oddaljenosti najmanj 40 m od teh. Če seje na tem tako imenovanem izoliranem področju nahajala kakršnakoli stavba graditclia ki ni bila v povezavi s to dejavnostjo, jc morala biti ta strogo protipožarno grajena ter zaščitena pred požarom navzven m navznoter, kar pomeni, da ni smelo bit. možnost-,, da bi se eventualni požar širil preko tega poslopja. Upoštevati so morah tudi predpisano varnostno razdaljo od cest in rečnih strug. Poleg žc omenjenih zahtev
gradbenega reda jc bilo pri teli gradnjah potrebno upoštevati še:
-	tovarna ali delavnica je morala b-ti zgrajena tako, da se jc v primeru požara ah druge elemen tarne nesreče dalo v čim krajšem možnem času priti na prosto - temu ustrezno so morale biti zgrajene tudi stopnice - dovolj široke in iz negorljivega mtcnala, oziroma masivnc.če so bile lesene;
-	dimniki in kurišča so morali biti grajeni iz negorljivega materiala brez prisotnosti lesa,
-	parili kotel je moral biti čim bolj ločen od prostorov, v katerih je delalo večje število oseb, imel naj bi samo provizorično streho; v nobenem primeru ni smel biti nameščen v obokanem prostoru,
-	z vsemi odpadki in odplakami so morali ravnati tako, da niso onesnaževali okoliec ali ji kakorkoli škodili;
-	poslopje jc moralo Siti grajeno tako, da je bd ob izbruhu požara možen nemoten dostop m delo gasikev. Za večje tovarne so pnjioročah lastno ga silsko službo.
Tudi za gradnji) tovarn m večjih obrtnih delavnic si jc bilo potrebno pridobiti gradbeno dovolie nje na pristojnem okrajnem uradu oziroma uradu ki ic bil pristojen za izdajo dovoljenja za obratovanje. Predpisi v zvezi z gradnjo in adaptacijo tovrstnih poslopij na neizoliranem področju v odda ljenosti manj kot 40 m od tujih poslopij so bih precej strožji kot če je slo za izolirano j)odročjc - v tem pnmeru je zadostoval apredložitev vloge za gradnjo s situaeijskim načrtom cclotncga kompleksa načrtom pripadajočih poslopij, parcelacijo / oštevilčenim: parcelam: meje, označena bližnja poslopja z imeni lastnikov ter načrt potrebne kana lizadje za odvajanje odplak. V primeru, da je načrt izdelal pooblaščen nženir ali za tovrstne gradnje usposobljen gradbeni tehnik in v pnmeru, daje ta gradbena dela tudi vodil, gradbeni, tesarski in zidarski mojstri niso bih potrebni; tako je tudi vsa odgovornost za pravilno in varno izvedena dela prešla na inženirja oziroma tehnika, ki je naredil načrt in vodil gradnjo.
ZUSAMMENFASSUNG
Die Bauordnung l'iir die Steiermark
Ivaiika /aic-CizcH
Die Baue una Adaptierungcn in der zweiten Hallte des 19. und am Begin des 20. Jahrhunderts wurden von einer Vorschrilknsainmlung unter dem Namen »Die Bauordnung« geregelt Sie wurde in 1857 erlassen. In 1905 wur de sie samt den Ergänzungen ausgegeben Diese Ausgabe umfaßsl-
-	Baue in den Städten und Märkten
-	Baue aul'dem Lande
-	Baue der Industrieobjekte (Gesetz - 1X66)
Im allgemeinen geht es hier um die Vorschriften die für cnen sicheren, gesunden und umweltfreundlichen Bau Vorsorge tragen sollten