Gospodarske stvari. Hmeljarstvo. IV. Grof prof. Vilhelm je bil za drataato aapravo, kakeršae so po dragih deželah v aavadi. Poatavijo se aamreč, dolgi hraatovi stebriv aeki daljavi edea od drazega vrh kterih se drot aapelje. Na te drote pridejo od vsake rastliae droti pripeti (kteri so v zemlji s kliaom pritrjeai), po kterih se hmeljeviaa ovija. Take aaprave so za 30% dražje od raat; atudidelj trpijo ko raate. G. prof. meai, da ae v drataatih napravab mrčeai tako ae zadržujejo, kakor po razpokliaah raat ia da rastline ai treba rezati pri obiraaji cvetja, ker to škoduje rastliaam. Ce ae namreč rastliaa odreže v cvetji aa raatah, kedar se obira, je za prihodaje leto hmeljarja aa škodo. Vsaka rastliaa diha akozi listje ia jemlje po ajem zrak v sebe, da poraaga predelati sok, kterega je po koreaiaah dobila v sebe, v pripravae saovi za avoj živež, to ae vidi lepo pri viaski trti, če je obrezaaa, kakor oaa po koreaiaah iz zemlje sok dobiva, da se cele spomladi solzi. Pa ta aok še aima aobeaega okusa. S pomočjo liatja, avetlobe ia gorkote pa nastaae iz ajega aova tvariaa — eladko grozdje! Ves aok obdrži raatliaa za cvetje, sad ia svoj obataaek. Ko pa oaa ae potrebuje več moči navzgor, gre aeporabljeai sok zopet aazaj v ko- reaine, _ter čaka oadr prihodajega leta za aovo rast. Če se je pa raatlina v aajlepšem cvetji odrezala, gre ves ta sok rastlini v zgubo, koreaiae se ne morejo tako okrepčati in poaledica je, slabi pridelki v prihodajem letu. V drataatih aapravah pa je tadi maaj dela. Vendar pa g. Pilger ia Žavčaai aiso posebao za drat, ako ravao ga aekteri že tudi imajo. Mogoče je, da se mrčesi v razpokliae raat čez zimo poakrijejo in v nje zalego aastavijo, da po leti poškodvajo hmelj, pa gotovo je, da se bmelj aa prikljah bolj razvija, ker aok leži kroži po bmeljoviai, če je ovita aa raate, kakor pa če krog teakih drotov ia valed tega tudi več cvetja aastavlja. Se je pa pomisliti na viaoke stroške drotaih aaprav! Odrezati hmeljoviae pri obiraaji hmelja aa raatab. pa ni potreba, če se raata omaja, iz zeralje izsuče, da ae aekoliko hmeljeviaa odvije ia tako položi aa stolice za obrati, ktere pa se obraae zoper aazaj postavijo, da dozori hmeljoviaa. Kedar pa bojo rante predrage, ali pa če jib ae bo več dovolj, se bo hmelj vže mogel aa drat, špago i. d. aav?jati. Tomaž Grah. Delo v vinogradih med letom. II. 4. Pomlajeaje trt sevrši: a) s cepljeajem v precep kakib 15 cm. pod zemljo; jamica se potem zasuje. Nakoli precej! Na brajdah se cepi aad zemljo v laaski pa tadi v stareji les. Zamaži! b) Z grobaajem. Pozaojeseaska grobatev je aajzaaesljivejša. Za ta posel treba je aajspretaejših ia aajzvestejšib delavcev s pikel-krampom, raotiko, lopato ia škarjami, da položi staro trto, pa ae, da bi jo poškodoval, aad 4 cm. v zemljo ia da razpelje ajeae mladike primerao aa mesto, kjer trt maajka. Vrhi mladik se aa 2—3 očesa pristrižejo, sproti aakolijo ia s šibico privežejo, da jih (ia cepljeace) kopači poprej ne pomaadrajo. c) Z vlačeaico, t. j. dolga eaoletaa rozga, ktera se v locea ušibi ia pri sredi kake 4 cm. pod zemljo položi tako da je njeai vrh aazaj aad zemljo apogajea, kteremu ae postavi kol, kako grobaaci. Čez leto se ukoreainjeaa hčerka od matere odreže. Pri grobaaji ae pozabi aa gorajo. solačao prst, vejaik, gaoj. Po toči se aikoli ae groba! 5. Okopovaaje, zlasti prva kop naj se opravi v sahem ia globoko; to je železai gaoj, kteri ae viaogradu poaebao dobro prileže. Oslabele trte aaj kopači proti pogaojč. Glej, da v marci prvo kop dokoačaš; pozneje se dela slepež, ia to je toča brez ledu. Kopačeva dolžaost je tudi zgoraje koreaiae do drugega, v debelej zemlji cel6 do tretjega člen a, zlasti pri mladih trtah in laaskih grobanicah zvesto porezati, da zamorejo spodaje korenine toliko močneje poganjati. Druga kop (prekapaaje) opravi se bolj plitvo ia sicer o Filipovem, če se vidi zeleno iz eae gorice v drago. Tudi p 1 e t e v naj se dokoača pred cvetjem. Jako plevelaate (zelaate) viaograde treba je po cvetji v tretjič okopati, ako je mogoče. (Dalje prih.) Sejmi. 17. marca sv. Ilj v Slov. goricah," Podsreda, Lemberg, Holleaegg, Rečica, Soštanj, Trbovlje, Podčetrtek, Slov. Gradec, 19. marca SviSiaa, 20. marca sv. Barbara v Halozaa, Studeaci, Kamca, av. Križ pri Slatiai, Ljabao, Sevaica, sv. Marko pri Trbovljah, Orehova ves pri Brežicah, Oplotaica, Schwaaberg, Zibika.