278
Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Kranjska gimnazija. Naučni oiiuister Gautsch storil je to, kar se nam je po vsem nemogoče zdelo: odbil je celo ponudbo kranj-skega mesta, prvi razred gimnazije v prihodnjem letu zdržati na lastne stroške. S tem videti je, da je minister Gautsch storil svoj zadnji korak zoper ta zavod, ki bode vsaj nekaj časa bržčas ostal nepopolen. S tem korakom razrušil je minister enostransko ono pogodbo, katero sta država in kranjsko mesto sklenila meseca septembra leta 1880. — Najmanj, kar s tega sledi, je pač, da je tudi kranjsko mesto opro-steno vseh dolžnosti glede tega zavoda nasproti državi in tudi stroškov umiranja in pogreba nadepolnega zavoda bode kranjsko mesto težko voljno plačati.
Za stariše v prvi razred vpisanih otrok in druge prizadete kroge pa nastane še drugo pravno vprašanje: V obče imajo državljani pravico, da se vse javne zavode zadevajoče naredbe vrše v gotovem redu, v soglasji in z varčnostjo za državo in državljane.
Ta sploh opravičena zahteva mora gotovo prav enako veljati nasproti naredbam naučnega ministerstva. Oglejmo si jo toraj nekoliko od teh strani.
a) Glede reda in soglasja te odredbe ministerstva z drugimi dobimo pravo podobo, ako se ozremo tudi na ono, kar se je godilo meseca junija in julija t. 1. Po veljavnih ministerskih naredbah smejo se sprejemni izpiti za gimnazijo vršiti koncem šolskega leta, vsled enake ministerske naredbe ne smejo se redoma sprejemati učenci iz gorenjskih okrajev na ljubljansko gimnazijo, ampak morajo stopiti v kranjsko. Te naredbi vršile ste se tudi letos in — slednja celo strogo.
279
Stariši,   ki so  svoje  otroke oglašali  za ljubljansko gimnazijo, bili so tukaj odbiti in nakazani na kranjsko.
Sprejemni izpiti vršili so se, in v prvi razred kranjske gimnazije bilo je tako meseca julija kot sposobnih, po prestanem izpitu sprejetih 39 učencev, za katere se je tudi plačala sprejemna taksa. — Večina vnanjih starišev preskrbela je svojim otrokom tudi stanovanje, brano, domačega učenika itd. ter je v zaupanji na red pri javnem zavodu imela stroške in sklenila pogodbe.
Pa kaj se zgodi! Mesec kasneje poči glas o drugi ministerski odredbi, po kateri bi se morala kranjska gimnazija razpustiti, prvi razred moral bi takoj prenehati, učenci, ki so deloma po sodbah deželnega šolskega sveta prisiljeni delali tukaj svoj sprejemni izpit, tukaj bili vpisani in po plačani sprejemni taksi na zavod sprejeti, stariši, ki so stroške imeli in svoje otroke smatrali, vsaj za to leto preskrbljene — vsi ti morajo nehote dobiti vtis, da so moteni in zapeljani, da vse to ne velja nič. In zakaj to? Zato, ker si je naučni minister p r e p o zjlq_s p <mx±&i 1» da naj kranjska gimnazija preneha.
Po pravici poprašaval se bode tu vsak prizadet, pa tudi vsak pošten državljan: Kje je tukaj red, kje soglasje med odredbami  naučnega ministra?
Mi sodimo, da imajo stariši, ki so svoje otroke uže vpisali v 1. razred kranjske gimnazije in so plačali sprejemne takse, pravico zahtevati, da se sprejeti otroci tudi dejansko na kranjski gimnaziji podučavajo. S sprejemom učenca na zavod in pla-čanjem sprejemne takse sklenjena je pogodba za podučevanje učenca na onem zavodu, pogodba, kateri se tudi država enostransko odtegniti ne sme.
Ne dvomimo, da se bodo dotični stariši te svoje pravice držali, in da jim bodo to pravico, ako ne z lepo minister nauka sam, pa pripoznala za to poklicana sodna oblastva.
b) Odredba ministrova pa ne kaže lepšega svita, ako si jo ogledamo z gospodarske strani:
Omenili smo uže pri prejšnjih prilikah, da bi razpust kranjske gimnazije neobhodno storil ustanovitev druge višje gimnazije v Ljubljani, katera bi brez ozira na neugodno politično stran, in ne glede na potrebo zgradbe novega drazega poslopja, državi prizadevala okroglo po 10—12 tisoč gold. večje letne stroške.
Ako si ogledamo odredbo ministrovo s stališča interesov starišev je gospodarska izguba njihova preoči-vidna, da bi bilo o nji treba spregovoriti le besedico.
Pa oglejmo si ministrovo odredbo samo z gospodarskega stališča glede prihodnjega leta.
Ako se odpravi prvi razred, prihrani si država, kakor čujemo, plačo enega suplenta, ki znaša 600 gold. To sicer ni mnogo, pa za štedlivega naučnega ministra je nekaj,  ako se more vrh tega ponašati z zavestjo,   da
je po izobraževanji preveč hrepeneče Slovence rešil vsaj enega učnega zavoda.
Koliko pa izgubi država po naredbi pri tem zavodu. Izguba znaša :
Približno znašale bi sprejemne takse      .    .      100 gold. Učnina od 50 učencev po   15 gold. za prvo
polletje, od 20 za drugo polletje      .    .    .    1050    „
skupaj najmanj.........1150 gold.
tedaj škoda države najmanj 550 gld., ne glede na zgubo doneskov kranjskega mesta.  —   Kranjsko   mesto pa do-naša do sedaj v gotovini na leto       .    .    .    1000 gold., priskrbuje stvarne potrebščine v okrogli svoti      300    „ in daje brezplačno prostore za zavod, ki bi
se najmanj mogli oddajati za     ....    1000    „ na leto, skupaj z zgornjimi   .....    .     550    ,.
znašala bi zguba države.......2850    „
Po pogodbi, sklenjeni med državo in kranjskim mestom, zavezalo se je mesto, vse to donašati samo za popolno nižjo gimnazijo. Ne dvomimo toraj, da ima pravico, nepopolni, umirajoči gimnaziji odtegniti vso podporo.                                                                          ,«**
Oglejmo si toraj odredbo naučnega ministra od katere strani koli, — politično in narodno stran tukaj še namenoma preziramo po vsem, — obsoditi jo moramo popolnoma, in zdi se nam, da Taaffe-jeva vlada se nikakor ne bode mogla izogniti sili, preklicati jo, ako bi si s tem prav nakopala na vrat nevarnost, zgubiti iz svoje srede tako spretnega strokovnjaka in modrega politika, kakor je sedanji minister Pavi pl. Gautsch-Fran-kenthurn !
—  Deželni odbor kranjski sklenil je, kakor čujemo, o zadevah razpusta kranjske gimnazije po posebni depu-taciji izročiti prošnjo Njegovemu veličanstvu, da bi se ohranil ta učni zavod.
—  Blagoslovi]enje društvene hiše katoliških rokodelskih pomočnikov ljubljanskih vršilo se je slovesno minulo nedeljo. Slavnost pričela se je s sv. mašo v nunski cerkvi, katero je pel preč. gosp. prelat dr. Če-bašek, slavnostno pridigo pa je imel gospod dr. Marinko. S cerkve podali so se slavitelji z mnogimi vna-njimi gosti v društveno lepo okinčano hišo, kjer so se zbrali v veliki dvorani gospodje deželni predsednik baron Winkler, mestni župan G rassel li, hranilnični predsednik Dreo in kasneje tudi preč. kuezoškof dr. Misija. Ob 1. uri popoludne zbralo se je 200 gostov k skupnem obedu ' v Ferlinčevi gostilni, kjer so se vrstile primerne napitnice. Reditelj slavnosti bil je društveni predstojnic prof. Gnezda, ki ima za srečno dognano zgradbo društvene hiše največje zasluge.
—  Gosp. Ivan Franke, profesor v Kranji in pa J. Leinmiiller v Novem mestu potrjena sta za daljnih pet let kot konservatorja c. k. osrednje komisije za umetnost in zgodovinske spomenike.
—  Prečastiti knezoškof gosp. dr. Jakob Misija obiskal bode meseca septembra dekanijo kočevsko in metliško,   kjer bode delil  zakrament sv. birme in   pa kano-
280
nično pregledaval župnije omenjenih dekanij. Sklenil bode knezoškof svoje potovanje dne 20. septembra z se-miško župnijo.
— Košnja otave vrši se v Ljubljanski okolici pri lepem vremenu prav dobro, toda s pridelkom bodo kmetovalci malo zadovoljni. Suša zadržavala je na travnikih, ki po naravni svoji legi niso vlažni tako, da se bode pridelalo komaj polovica rednega pridelka.