Letnik 1909,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXI. — Izdan in razposlan dne 11. septembra 1909.
Vsebina: (Št. 134—136.) 134. Razglas o državah, pripadajočih mednarodni zvezi za obrambo obrtne lastnine in o državah, pripadajočih madridskemu dogovoru o mednarodnem vpisovanju znamk. — 135. Razglas o pristopu Zedinjenih držav mehikanskih k madridskemu dogovoru o mednarodnem vpisovanju znamk. — 136. Razglas o začasni organizaciji službe za podržavljene proge privilegovane avstrijsko-ogrske državno-železniške družbe ter c. kr. privilegovane avstrijske severnozapadnc železnice in c. kr. privilegovane južno-severnonemške zvezne železnice.
134.
Razglas ministrstva za javna dela z dne 20. maja 1909.1.
o državah, pripadajočih mednarodni zvezi za obrambo obrtne lastnine in o državah, pripadajočih madridskemu dogovoru o mednarodnem vpisovanju znamk.
Z ozirom na dogovore o mednarodni zvezi za obrambo obrtne lastnine in o mednarodnem vpisovanju znamk (drž. zak. št. 266 iz 1. 1908.) se razglaša, da pripadajo tem dogovorom tačas razen Avstrijskega in Ogrskega, kojih pristop k tem dogovorom ima za posledico njihovo veljavnost za Bosno in Hercegovino, po poročilu c. in kr. ministrstva za zunanje stvari nastopne države:
I.	Mednarodni zvezi za obrambo obrtne lastnine:
Belgijsko; Brazilija; Dansko s faröerskimi otoki; Nemška Država; Dominikanska republika; Francosko
z Alžirskim in kolonijami; Velika Britanija z zvezo avstralskih držav, Ceylon, Neuseeland, Trinidad in Tobago; Italija; Japonsko; Kuba; Mehiko; Nizozemsko z nizozemsko Indijo, Surinamom in Cura-çaom; Norveško; Portugalsko z Azori in Madeiro ; Švedsko; Švica; Srbsko; Špansko; Tunis; Zedinjene države ameriške.
Da sta Dominikanska republika in Srbsko pritrdili bruseljsko dodatno listino z dne 14. decembra 1900. 1. k pogodbi o Mednarodni zvezi (drž. zak. št. 266 iz 1. 1908., pod IV), o tem se doslej še ni poročalo.
II. Madridskemu dogovoru o mednarodnem vpisovanju fabriških in trgovinskih znamk (drž. zak. št. 266 iz 1. 1908., pod II in V):
Belgijsko; Brazilija; Francosko z Alžirskim in s kolonijami; Italija; Kuba; Nizozemsko z nizozemsko Indijo, Surinamom in Curaçaom; Portugalsko z Azori in Madeiro; Švica; Špansko; Tunis.
Ritt s. r.
(Sloveniach.)
96
133.
Razglas ministrstva za javna dela z dne 27. avgusta 1909. 1.
o pristopu Zedinjenih drzav'mehikanskih k madridskemu dogovoru o mednarodnem vpisovanju znamk.
Po poročilu c. in kr. ministrstva za zunanje stvari so Zedinjene države mehikanske švicarskemu zveznemu svetu naznanile svoj pristop k madridskemu dogovoru o mednarodnem vpisovanju fa-briških ali trgovinskih znamk (drž. zak. št. 266 iz 1. 1908,, pod II in V).
Po poročilu švicarskega zveznega sveta je ta pristop dobil moč s 26. dnem julija 1909. 1.
Ritt s. r.
136.
Razglas ministra za železnice z dne 6. septembra 1909.1.
o začasni organizaciji službe za podržavljene proge privilegovane avstrijsko-ogrske državnoželezniške družbe ter c. kr. privilegovane avstrijske severno-zapadne železnice in c. kr. privilegovane južno-severnonemške zvezne železnice.
Na podstavi odobrila, podeljenega najmilost-ljiveje z Najvišjim sklepom z dne 24. avgusta 1909.1., se izdajajo nastopna načela začasne organizacije službe za podržavljene proge privilegovane avstrijsko-ogrske državnoželezniške družbe ter c. kr. privilegovane avstrijske severnozapadne železnice in c. kr. privilegovane južno-severuonemške zvezne železnice.
Wrba s. r.
Načela
začasne organizacije službe za podržavljene proge privilegovane avstrijsko-ogrske državnoželezniške družbe ter c. kr. privilegovane avstrijske severnozapadne železnice in c. kr. privilegovane južno-severnoneinške zvezne železnice.
§ 1.
O priliki z zakonom z dne 27. marca 1909. 1. (drž. zak. št. 46) izvršenega podržavljenja prog priv. avstr.-ogr. državnoželezniške družbe ter c. kr. priv. avstr, severnozapadne železnice in c. kr. priv. južno-severnonemške zvezne železnice se ustanavljata dve ministrstvu za železnice neposrednje podrejeni službeni mesti s sedežem na Dunaju, ki naj imata ozna-menilo „G. kr. ravnateljstvo za proge državno-železniške družbe“, oziroma „G. kr. ravnateljstvo severnozapadne železnice“ in naj začneta svoje poslovanje z dnem, katerega prevzame država obrat teh prog.
§ 2.
Od istega časa naprej se podreja c. kr. ravnateljstvu za proge državnoželezniške družbe vse službeno osebje, ki se uporablja pri avstrijskih že-lezničnih progah in v finančni službi priv. avstr.-ogr. državnoželezniške družbe, oziroma c. kr. ravnateljstvu severnozapadne železnice vse službeno osebje c. kr. priv. avstr, severnozapadne železnice in c. kr. priv. južno-severnonemške zvezne železnice.
§ 3.
Ravnateljstvoma je naložena krajna uprava njima podrejenih žclezničnih prog pod vrhovnim vodstvom ministrstva za železnice in na podstavi njegovih navodil.
Načelnikoma ravnateljstev (ravnateljema) je osebno naloženo ukreniti in nadzorovati izvrševanje višjih zaukazov, siliti podrejene jima organe k izpolnjevanju njihovih dolžnosti in skrbeti za njihovo koristno skupno delovanje ter tudi za kolikor moči ekonomsko gospodarstvo.
Paziti morata skrbno na opravilni uspeh njima podrejenih železničnih prog, delovati na njegovo izboljšanje in na izboljšanje obratovanja sploh s pripravnimi napravami v svojem področju in s predlogi
v nadrejenem ministrstvu in se pri tem ozirati zlasti tudi na trgovinske potrebe.
§ 4.
Gledé notranje službene razdelitve v ravnatelj stvih ter gledé vodstva opravil v njih ostanejo za sedaj v moči obstoječe uredbe — kolikor ni v nastopnem ali s posebnimi odredbami kaj drugega ustanovljenega.
Toda naloga ravnateljev je gledé te službene razdelitve in poslovodstva kmalu predlagati železniškemu ministrstvu tiste izpremembe in uprostitve, ki se zdé potrebne za uspešno in gospodarsko nadaljevanje opravil oziraje se na državna upravna pravila.
§ 5.
Ravnatelja zastopata v svojem službenem področju in pristojnosti upravo državnih železnic samostojno, tako da tudi brez posebnega višjega naročila s svojimi pravnimi dejanji, pogodbami, pravdami, poravnavami itd. pridobivata zanjo pravice in prevzemata dolžnosti. Za obveznost pismenih izjav, ki jih poda ravnateljstvo, zadošča ravnateljev podpis ali zanj podpis enega izmed njegovih namestnikov ali načelnika kakega oddelka.
§ 6.
Ministrstvu za železnice je [pridržano tudi gledé prog obeh ravnateljstev posebno področje, ki je opisano v § 5 organizacijskega ustava za državno železniško upravo.
Ravnateljstvi pa ste pooblaščeni gledé tistih gradenj, katerih oddaja ni pridržana ministrstvu za železnice.po § 7, Sl. 16 teh načel, podeliti stavbno dovolilo v imenu železniškega ministrstva, ako po zadevnih predpisih ni potreba političnega obhoda ali je izvršeni politični obhod podal uspeh brez spotike; prav tako imata ravnateljstvi pravico za naprave po projektu podeliti dovolilo rabe v imenu železniškega ministrstva; nadalje imata ravnateljstvi pravico odobriti gradnje tujih strank na železniškem zemljišču, oziroma v železniškem okolišu v imenu ministrstva za železnice, končno dovoljevati zasebne gradnje ob železnici in v bližini kolodvorov ter sploh izvrševati predpise o mejaških razmerah ob podrejenih železniških progah.
§ 7.
Gledé železniške službe je ravnateljstvoma naložena za področje njima odkazanih prog rešitev vseh upravnih opravil; izvzete so nastopne železniškemu ministrstvu pridržane odredbe in odločbe :
1.	vsaka izprememba v organizaciji posameznih službenih strok;
2.	izdati oziroma odobriti važnejša obča službena navodila in pravilnike, zlasti tudi vsa pravila, ki urejajo pravice in dolžnosti, ter prejemke osebja, nadalje ustanoviti ter izpreminjati redni in izredni stalež uradnikov ter pravilnike za pokojninski in provizijski zaklad, za bolniško blagajnico in za druge ljudomile zavode, končno tudi primerno vplivati na določitev in izpremembo pravil zakonu o pridobitnih in gospodarskih zadrugah ali društvenemu zakonu podvrženih konsumnih, hranilnih in posojilnih ali drugih humanitarnih društev, ako uživajo od uprave državnih železnic ugodnosti ;
3.	vzprejemati uradnike^ vseh ' službenih razredov, poviševati vse uradnike, potem prestavljati uradnike od VI. službenega razreda navzgor in pod 4 navedene uradnike, in odstavljati od službe (vpoko-jevati) vse uradnike od VI. službenega razreda navzgor in tiste uradnike VII. službenega razreda, ki jih je v zmislu obstoječih pravil svoječasno imenovalo železniško ministrstvo na kako mesto tega službenega razreda, nadalje odpovedovati prevzetim, ne v službeni stalež uprave državnih železnic uvrščenim uradnikom obeh ravnateljstev, končno gledé vsega prevzetega osebja uvrščevati uslužbence v kak stalež c. kr. avstrijskih državnih železnic; gledé tistih uradnikov, na katere se uporablja zakon z dne 15. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 47), naj veljajo v vseh teh smereh določila občega področja ministrstev ;
4.	imenovati oddelne (sekcijske) načelnike ravnateljstev in njih namestnike, zdravstvene konsu-lente in njihove namestnike, pisarniške načelnike, vojaške poročevalce, kontrolorje posameznih službenih strok, načelnike prometnih, vlakovoznih pisarnic in pisarnic za vzdrževanje železnic ter obratnih nad-zorništev, potem imenovati vse službene načelnike in njihove namestnike, kojih mesta so sistemizirana v VII. ali v kakem višjem službenem razredu, nadalje izpreminjati službene naslove stalnih uradnikov;
5.	dovoljevati vse ne že v obstoječih predpisih utemeljene doklade, nadalje dovoljevati remunera-cije in podpore, kolikor presegajo v teku enega računskega leta znesek 500 K za eno in isto osebo, dovoljevati dopuste proti odbitku pristojbin nad
dobo šestih mescev in, ako se puščajo normalni prejemki, nad dobo treh mescev ter dovoljevati miloščine nad 70 odstotkov normalnih preskrbninskih užitkov, končno druge stvari osebja po izrečnem pridržku v posebnih predpisih za osebje in pravilih ljudo-milih zakladov;
6.	izvrševati disciplinarno oblast nad prevzetimi, ne uvrščenimi uslužbenci državnoželezniške družbe, avstrijske severnozapadne železnice in južno-severnonemške zvezne železnice v obsegu, doslej dovoljenem upravnemu svetu;
7.	reaktivirati vpokojence;
8.	ustanavljati tantijeme od prihrankov in druge tantijeme ;
9.	sestavljati redno in izredno letno potrebščino (proračun) in privzemati to potrebščino v skupni proračun uprave državnih železnic na podstavi proračuna, ki ga sestavita ravnateljstvi in predložita v odobrilo železniškemu ministrstvu;
10.	oddajali ravnateljstvoma redne in izredne kredite, ki so na razpolaganje na podstavi vsako-časnega finančnega zakona; potem odobravati podrobne porabne izkaze za vse kredite, omenjene v izrednem proračunu; določati • razmerje, po katerem se morajo proge ravnateljstev udeleževati stroškov osrednjega vodstva obrata državnih železnic;
11.	dovoljevati vse izdatke, ki niso dovoljeni v finančnem zakonu, torej niso založeni po proračunu ali zahtevajo, da se presežejo dovoljeni krediti, dovoljevati dodatne kredite, viremente po zadevnih predpisih ter eventualno porabo izrednih kreditov v nujnih primerih, še preden je proračun ustavno rešen, in sicer oziraje se na to, da se eventualno, ako je treba, poprosi za ustavno odobrilo;
12.	koristonosno nalagati razpoložne novce ter kupovati in prodajati efekte in valute;
18.	vse odredbe o lastnini državnih železnic ali o zakladih, ki se upravljajo v ravnateljstvih, kolikor presegajo te odredbe navadno gospodarstvo ali na-merjajo njih prodajo ali obremembo, torej tudi, in sicer držč se gledé tega s finančno upravo dogovorjenih navodil, prodajati nepremično lastnino in jo obremenjati, kolikor se to ne zgodi zaradi izvršitve novih in razširnih stavb pred sklepom zadevnih računov; dovoljevati zastavne pravice na nepremični lastnini ;
14.	odpuščati, oziroma dovoljevati odpis računskih pogreškov, povračilnih predpisov zoper
uslužbence ali neizterljivih terjatev, potem izgub pri gradivu in inventarnih predmetih, ako denarna vrednost od primera do primera presega znesek 1000 K in v istem letu v celem okraju ravnateljstva znesek
10.000	K;
15.	odobravati poravnave o zahtevah, ki jih stavi uprava državnih železnic ali ki se stavijo zoper njo, ako presega poravnavna vsota ob enkratni dajatvi znesek 12.000 K, ob tekoči dajatvi znesek letnih 1000 K in, če ne gre za poravnave, ki se sklenejo ob odkupih zemljišč v okviru posàmeznih postavkov odobrenega stroškovnika;
16.	sklepati pogodbe o dobavi vozil, nadalje odobravati vse druge dobavne pogodbe ter drugačne pogodbe o enkratnih dajatvah, vštevši oddajanje gradbenih del, ako pogodbena vsota ob občem javnem razpisu ponudb in oddaji najboljšemu ponud^, niku presega znesek 300.000 K in drugače zneseF
100.000	K;
17.	odobravati najemne pogodbe ali drugačne pogodbe o ponavljajočih se dajatvah in sicer, kadar traja pogodba nedoločen čas ali ob trdni dobi pogodbe do pet let, če presega najemnina ali drugačna ponavljajoča se dajatev letni znesek 10.000 K, kadar traja ob trdni pogodbeni dobi pogodba dalje nego pet let, pa če presega najemnina ali drugačna ponavljajoča se dajatev letni znesek 1000 K; opuščati najemnine in drugačne ponavljajoče se dajatve v znesku več nego 1000 K;
18.	odobravati dovolitev ponavljajočih se darov in prostovoljnih prispevkov za tuje, dobrodelne ali javne namene ter takih naklonitev od primera do primera, ako v posameznem primeru presežejo znesek 500 K, nadalje določati, ali se ravnateljstvi udeležita javnih kongresov, razstav itd. ;
19.	odobravati vse nove zgradbe in izpre-membe obstoječih gradenj in uredeb, vštevši vozila, toda le v primerih, v katerih presegajo stroški posameznega predmeta znesek 10.000 K ;
20.	vse bistvene tehniške novotarije za gradnjo in opremo železnice;
21.	stične in obratne pogodbe, ki se sklenejo s tujimi železnicami, in slični dogovori;
22.	uvajati in opuščati brzovlake, osebne in mešane vlake ter važnejše predrugačbe gledé njih; izvzeti od tega so čistemu lokalnemu prometu služeči osebni vlaki;
23.	odobravati izposojevanje tujih vozil ter višje izenačujoče razpolagati z vozili;
24.	vse meritorne odločbe in odobritve gledé sestavljanja, izpreminjanja in razlaganja tarif za osebni in blagovni promet, in sicer prav tako za lokalni promet kakor za stične in zvezne promote.
25.	dovoljevati vozne ugodnosti, znižane voz" nine in druga privolila tarifske narave v blagovnem prometu, kolikor ta dovolitev ni s posebnimi predpisi izročena ravnateljstvoma;
26.	dogovori z drugimi tuzemskimi in ino' zemskimi prometnimi podjetji o stičnih in zveznih prometih vštevši delitve prometa ;
27.	podeljevati izventarifne vozne ugodnosti’ kolikor se to po zadevnih predpisih (normalijah) pri' dr^ije železniškemu ministrstvu, zlasti podeljevat' stalne proste karte osebam, ki so izven lastne službene zveze;
28.	reševati ugovore ih pritožbe, ki se vložijo na železniškem ministrstvu zoper odredbe in odločbe ravnateljstev;
29.	odobriti pritožbo na upravno sodišče ali na državno sodišče;
30.	nadzorovati vso službo v vseh njenih strokah in gledé vseh službenih mest.
Železniškemu ministrstvu je nadalje pridržana rešitev vseh stvari, ki zahtevajo po naravi stvari ali po posebnih določilih enotno zastopanje državnega železniškega omrežja. Železniškemu ministrstvu je razen tega prepuščeno pridržati svoji odločbi tudi še druge stvari, zlasti take, ki zahtevajo v interesu enotnega in ekonomskega vodstva obrata skupnega obravnavanja za proge, podrejene obema ravnateljstvoma.
Ako mahoma nastanejo elementarne nezgode ali ako se prigodé nesreče na železnici, morata ravnatelja, oziroma načelniki oddelkov ravnateljstva izvesti vse tiste naredbe, ki se jim zdé potrebne v interesu vzdrževanja in varnosti obrata; v takih primerih ter tudi če preti nevarnost, imata ravnatelja pravico, tudi v stvareh, ki presegajo njun delokrog, ukreniti potrebne odredbe; da se dodatno odobré, pa naj takoj poročata nadrejenemu ministrstvu.
§ 8.
Gledé oddajanja dobav in del naj ravnateljstvi uporabljata .Načela, kako se naj oddajajo dobave in dela pri c. kr. upravi državnih železnic.“
(Slovonlsch.)