SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 18
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 18 de mayo - 18. maja 2006
CANKAR IN VERA
RUDI KONCrnjA
Prof. Tine Vivod novi veleposlanik RS v Argentini
Te dni se spominjamo 130. obletnice rojstva Ivana Cankarja, ki je močno zaznamoval slovensko misel, kulturo in celo politiko. Zato je prav, da se ozremo nanj tudi z zornega kota verovanja. Tega velikega slovenskega pisatelja vsi želimo imeti za svojega. Tudi kristjani. Vendar ga je treba gledati razvojno. Tedaj odkrijemo, da je bil globoko veren otrok, potem pa si je popačil predstavo o Bogu, postal ateist, celo ničejanec, marksizem se ga ni prijel, pač pa se je vedno bolj vračal nazaj k veri.
V domači družini na Vrhniki je doživljal versko vzgojo tako pristno, da jo je samo hvalil. Verouk v poli pa se mu je zdel suhoparen, racionalističen, premalo mističen. Izostreno je čutil vest.
Kje so vzroki njegovega odtujevanja veri in padanja v ateizem?
Temeljni vzrok je bilo njegovo doživljanje trpljenja zaradi velike revpčine. Zasmilila se mu je mati, ki je ob brezposelnem možu dan za dnem ugibala, kako bo preživela družino. Ob postelji je preklečala v molitvi cele noči. Sam je na skrivaj molil z njo. Toda med njunima molitvama je priplo do strapne razlike. Medtem ko je mati v molitvi ostala vseskozi pobožna, vdana, je on od Boga začel brezprizivno zahtevati čudež. Ker čudeža ni bilo, je Boga zasovražil. Ni pe rekel, da Boga ni, pač pa je popačil svojo predstavo o njem (Križev pot). Naslednji korak je bil, da je vero izgubil. Mati je to odkrila in mu rekla, da je izgubil vero, ker misli samo črno. Začne naj vse gledati z lepe strani in ,,blagoslovil te bo On, ki si ga zavrgel." Mati je bila s svojo analizo za mladega ateista popolnoma prepričljiva. ,,In blagoslovil me je takoj," je zapisal (Na poti v polo). Torej ga je uspelo materi v trenutku spreobrniti nazaj k veri.
Cankar se vse življenje ukvarja z vprapanjem trpljenja, zlasti ob misli na Kristusa. Ko izgubi verski stik s Kristusom, pe vedno pipe o njem, a ne doume smisla njegovega trpljenja in zapade v tragično življenjsko občutje. Podobno kot Job v času, ko se v trpljenju začne pritoževati nad Bogom in mu očitati krivico. Vendar je Cankarja materina vera vedno znova spodbujala k novemu vzponu k veri.
Njegov odnos do Kristusa izrazito pokaže, kako je poglede spreminjal in kje se je ustalil. Dva predsodka zoper Kristusa sta se mu zažrla v dupo. Prvič: predsodek zoper vdano molitev kot hojo za Kristusom. Sovražil je vdanost brez upora. Drugič: predsodek, da je Kristusovo trpljenje manjpe od trpljenja ljudi. Prvi predsodek spoznamo npr. iz K^u^ren^ta, kjer opisuje križevo procesijo slovenskega naroda. Kritizira pasivno vdanost molitve, vendar na naslednji stopnji spozna, da je ravno Kristus kritik hlapčevsko vdane molitve. V črtici Za križem gre Kristus skozi Slovenijo in trpečim množicam oznanja, da je božje kraljestvo v njih. Dramo na Golgati izvede ponosno in dostojanstveno in v tako držo uvaja tudi slovensko ljudstvo. Odvrača jih od pasivno vdane in plahe molitve, konec črtice pa pove, da jih vzgaja k zavesti, da je božje kraljestvo v njih, da je torej Bog navzoč v njih. Misel je iz evangelija: ,,Božje kraljestvo je med vami". Isto misel izrazi tudi v črtici Kristusova prvcesij^a.
Ko Cankar spozna, da je Kristusova vdanost na Golgati dostojanstvena, pozitivno ovrednoti tudi kristjanovo vdano molitev. Pokaže, kako je lahko molitev k Odrepeniku sredi hudih težav učinkovita. Možen je nenaden konec najhujpe preizkupnje (©opek cvetlic). S tem da Cankar priznanje tudi vdani molitvi. V celotnem opusu ima pozitivnih tekstov o molitvi neverjetno veliko. Odkriva veliko skrivnost molitve: po tisti molitvi, ki pomeni iskren pozitiven odnos do Boga, postane molivec deležen notranjega miru. Kadar pa moli, ne da bi radikalno poravnal svoje račune pred Bogom, ga molitev notranje ne pomiri.
Ali je res Kristusovo trpljenje manjpe od trpljenja ljudstva? Tudi drugi predsodek zoper Kristusa Cankar polagoma premaga, ko se zave, da Kristus vse ljudi nosi v svojem srcu in je v njegovem trpljenju navzoče vse trpljenje človeptva (Nape veliko j^utro). Ko Cankar v Kristusa znova veruje, je njegova vera dogmatično pravilna: veruje v Kristusa Boga in človeka. Zato se more zgoditi, da namesto besede Kristus uporabi besedo Bog (ZD XVI, 26). V Hipi Mcrije Pomočnice ob pohabljenih deklicah v bolnici v božični skrivnosti že hkrati vidi velikonočno skrivnost in Kristusa imenuje Človek, Križani Človek, Večni Človek. Kristusa že ob učlovečenju vidi kot Odrepenika. Človeptvo odrepi z učlovečenjem, smrtjo in vstajenjem.
Na vprapanje, zakaj trpljenje, Cankarju odgovori Kristus prepričljivo. ,,S križa pa ni stopil" (Poslednji ^nevi ©tefcma Polj^c^^cc). Iztrpeval je človepko trpljenje. Trpečega Pilat predstavi: ,,Glejte, človek!" (Anton Avkerc). Odrepenje ni vsiljeno. Pisatelj hrepeni po njem zase in za druge (Tretja u^r^aO- ,,Vsi vi, skoz mrak pod križem zdihujoči, V tej zadnji noči / zablisnilo se je odvrh neba - / vstanite vriskajoči in pojoči: / pozdravljena nebepka glorija!" moli v sonetu ob obisku v Sarajevu pri bratu Karlu, duhovniku, uredniku katolipkega dnevnika Hrvatske novine in nadpkofovem tajniku.
(Po Družini)
Po odhodu prejpnjega veleposlanika Republike Slovenije v Buenos Airesu, mag. Bojana Grobovpka, je ostalo prazno to mesto na slovenskem diplomatskem predstavniptvu v Argentini. Kar nekaj časa je poteklo in ni bilo malo ugibanj, pa tudi pisanja o tem v raznih medijih v Sloveniji. Končno se je položaj normaliziral z imenovenjem novega veleposlanika.
V čim bolj jasno in popolno informacijo citiramo besedilo iz Uradnega lista Republike Slovenije pt. 49/12.5.2006/Stran 5327:
,,Ukaz o imenovanju izrednega in pooblapčenega veleposlanika Republike Slovenije v Argentinski republiki.
Na podlagi prvega odstavka 107. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS pt. 33/91-I, 42/97, 66/00,24/03 in 69/04) in prvega odstavka 17. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS pt. 113/03 - uradno prečipčeno besedilo) izdajam
UKAZ
o imenovanju izrednega in pooblapčenega veleposlanika Republike Slovenije v Argentinski republiki.
Prisrčen sprejem na letali vču Ezeiza
Za izrednega in pooblapčenega veleposlanika Republike Slovenije v Argentinski republiki imenujem Avguptina Vivoda. Št. 001-09-8/06 Ljubljana, 10. maja 2006
dr. Janez Drnov pek l.r.
Predsednik Republike Slovenije"
Novi veleposlanik je dospel v
Buenos Aires v soboto, 13. maja. Na letalipču Ezeiza ga je poleg osebja veleposlaniptva sprejela tudi delegacija nape skupnosti, s predsednikom Lojzetom Rezljem na čelu. Ta mu je tudi izrekel prisrčno dobrodopico. Že takoj v nedeljo 14. se je novi slovenski predstavnik udeležil romanja v Lujan.
Prof. Tinetu Vivodu želimo na novem mestu mnogo uspehov!
Nova uredba za Koro pko?
Avstrijski kancler Wolfgang Schuessel je predstavil novo uredbo za dvojezično topografijo na avstrijskem Koropkem in jo dal v presojo. V skladu z uredbo naj bi do konca leta 2009 158 krajev imelo dvojezične krajevne table. Ker je iz stare uredbe iz leta 1977 doslej na avstrijskem Koropkem dvojezično označenih 77 krajev od predvidenih 91, bi nova uredba pomenila 81 novih krajev z dvojezičnimi krajevnimi tablami.
Nova uredba o dvojezični topografiji naj bi, v skladu s sedaj predstavljenim osnutkom, začela veljati prvega julija letos, vendar je za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel predviden rok do 31. decembra 2009. V tem času ,,bi se lahko izvedli ukrepi, ki bi podprli pripravljenost med prizadetim prebivalstvom in omogočili prok proces za oblikovanje mnenja," je zapisano v osnutku uredbe.
V njej pa ni možnosti za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel v dodatnih krajih po letu 2010, kot jo je leta 2005 zahteval Koordinacijski odbor koropkih Slovencev (KOKS), usklajevalni odbor med obema osrednjima političnima organizacijama slovenske manjpne na avstrijskem Koropkem, Narodnim svetom koropkih Slovencev (NSKS) in Zvezo slovenskih organizacij (ZSO). Kot je razvidno iz pojasnil za osnutek uredbe za dvojezično topografijo, naj bi o možnosti, da bi prebivalstvo v posameznih krajih zaprosilo za dodatne dvojezične krajevne table, razpravljali pele kasneje.
Dobesedno je v osnutku uredbe glede takpne možnosti zapisano, da naj bi „razprave" o predlogih koropkih Slovencev začeli ,,po popolni uresničitvi te uredbe", pri čemer naj bi ,,upoptevali tudi možnost za neposredne demokratične propnje opirajoč se na mednarodne modele". Iz osnutka uredbe ni razvidno, kakpen delež manjšinskega prebivalstva naj bi služil kot osnova za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel. Avstrijsko ustavno sodipče Je v svojih odločbah glede dvojezične topografije v Škocjanu in v Pliberku ter Drvep vasi sicer zapisalo, da zadostuje okoli 10 odstotkov manjpnskega prebivalstva skozi daljpe obdobje. V sedaj predstavljenem osnutku uredbe je omenjeno le, da je seznam 158 krajev rezultat konference konsenza aprila 2005.
Rok za presojo uredbe za topografijo poteče po ptirih tednih. Nato morata uredbo podpreti avstrijska
vlada in državni zbor. Medtem ko so v avstrijski vladi zaradi principa soglasja potrebni tudi glasovi ministrov iz vrst Zavezniptva za prihodnost Avstrije (BZOe) deželnega glavarja na avstrijskem Koropkem Joerga Haiderja, pa v avstrijskem parlamentu zadostuje navadna večina.
Ob te osnutku je slovenski premier Janez Janpa na Dunaju izrazil zadovoljstvo, da ima avstrijska vlada tudi sedaj, ko predseduje EU, pred očmi pomembnost tega problema. Po njegovi oceni je s tem Dunaj storil korak v pravi smeri.
Gre za korak v pravi smeri ,,in če bi se začel ta korak tudi uresničevati, bi s tem dobili ne samo konkretno reratev, ampak bi se bistveno popravilo tudi vzdupje, kar je zelo pomembno, če želimo delati naslednje korake naprej," je dejal Janpa. Ob robu vrha Evropske unije in Latinske Amerika je pe dodal, da je pred govorom o tem, da je korak narejen, treba počakati, da bo sprejet.
Deželni glavar na avstrijskem Koropkem Joerg Haider pa je napovedal nasprotovanje osnutku te uredbe. Sprva je Haider osnutek uredbe ocenil kot ,,osnovo za razprave". V večernem dnevniku avstrijskega državnega radia ORF pa je koropki deželni glavar uredbo označil kot ,,pravno nevzdržno". Predlog o postavitvi dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel, ki ga je avstrijski kancler Wolfgang Schuessel predstavil, mora biti „deležen vse spoptljive obravnave", je ob robu vrha EU-Latinska Amerika na Dunaju menil zunanji minister Dimitrij Rupel.
GLEJ.
slovenska odločitev za evro 2
obletnica v carapachaju........3
„taboriščni" janičar..................4
Bo Cerkev imela osnovne pole?
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V ponedeljek, 15. maja 2006, je v cistercijanskem samostanu v Stični potekala 30. redna seja S©K. V dopoldanskem delu seje so se pkofje srečali s predstojnicami in predstojniki redovnikov v Cerkvi na Slovenskem, ki so povezani v Konferenco redovnih ustanov Slovenije (KORUS). Seje sta se udeležila tudi dr. Milan Zver, minister za polstvo RS in g. Janez Mežan, generalni direktor direktorata za srednje in vipje polstvo ter izobraževanje odraslih.
Minister Zver je predstavil razmere v slovenskem pols-kem sistemu in tekoče ter predvidene spremembe na tem področju. ©kofje, redovniki in predstavnika ministrstva so si izmenjali stalipča in izkupnje tudi na področju zasebnega polstva. Cerkev na Slovenskem namreč aktivno razmiplja o možnostih odprtja zasebne osnovne pole ter drugih srednjih strokovnih in poklicnih pol. V nadaljevanju srečanja je p. dr. Viktor Papež OFM spregovoril o sodelovanju med
Minister Zver v Stični
redovniki in redovnicami ter njihovi povezanosti s pkofijskimi duhovniki.
Redovni predstojniki in pkofje so se pogovarjali o vzgoji in duhovni formaciji ptudentov Teolopke fakultete Univerze v Ljubljani ter o prizadevanjih za nove duhovne poklice v Cerkvi na Slovenskem. Dotaknili so se tudi vprapanja izbire kandidatov za podiplomski ptu-dij v tujini. Z avstrijske Koropke sta se kot gosta seje udeležila g. Jože Kopeinig, predsednik Sodalitete, in dr. Jože Marketz, ravnatelj Dupnopastirskega urada v Celovcu. V pogovoru sta izpostavila problematiko pomanjkanja duhovnih poklicev na avstrijskem Koropkem, predvsem na področju slovenskih in dvojezičnih župnij. Ena od možnih poti pomoči Cerkvi na Koropkem je izmenjava bogoslovcev in duhovnikov. Ob koncu srečanja so se udeleženci seje dotaknili tudi izzivov, ki jih prinapa ustanovitev novih pkofij.
TONE MIZERIT
Slovenska odločitev Zdaj tudi v sloven pčini
za evro
Slovenija je bila med prvimi novinkami, ki so junija 2004 vstopile v evropski mehanizem menjalnih tečajev ERM II. Izkupiček kmalu končanega obveznega dveletnega članstva v ERM II je uspepen, saj država izpolnjuje vse maastric-htske konvergenčne kriterije, tudi zanjo najbolj problematičnega, inflacijskega. Obdobje članstva v ERM II je minilo brez hujpih strukturnih neravnovesij, Slovenija pa je v teh letih dosegala tudi dokaj visoko gospodarsko rast.
Slovenija se je že s pogodbo o vstopu v EU zavezala, da bo prevzela skupno evropsko valuto, ko bo na ta korak pripravljena. Skladno s to usmeritvijo, za katero je imela ves čas piro-ko podporo javnost in strokovnih krogov, sta vlada in Banka Slovenije novembra 2003 oblikovali program vstopa v ERM II.
Slovenija je ocenila, da je najbolj optimalna čim-prejpnja uvedba evra. Med pozitivnimi učinki vstopa v evropsko gospodarsko in monetarno unijo sta vlada in Banka Slovenije tedaj izpostavili stabilnost cen, zmanjpanje tečajnih tveganj, transakcijskih stropkov in občutljivosti gospodarstva za zunanje poke. Dvignil naj bi se tudi ugled in rating države, kar bi po tedanjih ocenah pozitivno vplivalo na mednarodno menjavo in investicije.
Z 28. junijem 2004 je Slovenija tako vstopila v ERM II. Od maastrichtskih konvergenčnih kriterijev ni izpolnjevala le inflacijskega, zato je bila njena glavna skrb v prihodnjem obdobju namenjena vzdržnemu zniževanju inflacije. Pod maastrichtsko mejo se je spustila novembra 2005, marca (zadnji podatek za sklepno konvergenčno poročilo) pa je vipina harmo-niziranega indeksa inflacije znapala 2,3 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke nižje od merila.
V minulih dveh letih se bojazni pred morebitnimi
tveganji, ki bi lahko zamajala ekonomsko ravnovesje države, niso uresničile.
Slovensko gospodarstvo ni utrpelo asimetričnih pokov, prav tako domači tolar ni bil tarča mednarodnih ppekulacij. Tudi javno-finančni primanjkljaj je ostal pod nadzorom, saj je leta 2005 obstal pri 1,8 odstotka bruto domačega proizvoda.
Ob vstopu v ERM II je bil določen tudi centralni paritetni tečaj 239,64 tolarja za evro. Odstopanja od tržnega tečaja so bila v minulih dveh letih minimalna; pričakovati je, da se fiksno razmerje med tolarjem in evrom, ki bo določeno julija, ne bo bistveno razlikovalo od centralnega tečaja.
Vlada je februarja 2004 potrdila načrt uvedbe evra, ki bo potekala po scenariju velikega poka (čez noč) z dvotedenskim obdobjem dvojnega obtoka gotovine.
Z marcem je Slovenija uvedla dvojno označevanje cen, ni pa pe sprejet zakon o uvedbi evra, ki bo podrobneje urejal postopke v zvezi z uvedbo evra kot denarne enote Slovenije. Slovenija je lansko jesen objavila nacionalne podobe evrskih kovancev.
EU je gospodarski razvoj Slovenije spremljala že od predpristopnega procesa dalje. Z članstvom Sloveni-e in začetkom njenih konkretnih priprav na prevzem evra pa je začela pe podrobneje spremljati konvergenco Slovenije ter oblikovati priporočila, na podlagi katerih bi lahko Slovenija pe uspepneje prilagodila svoje gospodarstvo stanju v povezavi.
Direktor urada za makroekonomske^ analize in razvoj Janez ©upterpič je za STA ocenil, da je bil proces nominalne konvergence ,,zelo uspepen zlasti v zadnjih dveh letih, ko sta se zmanjpali tako inflacija kot javnofinančni primanjkljaj". Kot meni, se bo v obdobju po prevzemu evra treba posvetiti predvsem fiskalni politiki.
Po lanski objavi v anglepčini pri založbi Tauris je knjiga „Slovenija 1945 - smrt in preživetje po drugi svetovni vojni" izpla tudi v slovenpčini, in sicer v zbirki Premiki založbe Mladinska knjiga. Avtorstvo knjige si delita John Corsellis, ki je med II. svetovno vojno pod okriljem 8. armade zagotavljal humanitarno pomoč beguncem na Koropkem, in Marcus Ferrar, ki je med hladno vojno kot dopisnik Reutersa poročal iz Vzhodne Evrope. Knjiga je že pred tem doživela nekaj kritik.
Kongres v Gorici
Z izvolitvijo 62-članske-ga deželnega sveta, pestčlanskega nadzornega odbora in tričlanskega razsodipča se je v Gorici končal drugi del letopnjega 23. kongresa Slovenske kul-turno-gospodarske zveze (SKGZ), levičarske krovne organizacije slovenske manjpine v Trstu. Kongres se je sicer začel 5. maja v Čedadu, geslo letopnjega kongresa SKGZ pa je bilo ,,Daj jeziku prihodnost".
V deželnem svetu so med drugimi vidnejpi predstavniki dosedanji predsednik SKGZ Rudi Pavpič in vsi trije potrjeni pokrajinski predsedniki, Jole Namor za videmsko, Livio Semolič za goripko in Igor Gabrovec za tržapko pokrajino ter predsednik paritetnega odbora Rado Race. Deželni svet bo predvidoma pe maja iz svojih vrst izvolil deželnega predsednika.
Delegati na kongresu so izpostavili	predvsem
vprapanje jezika, pri tem pa so opozorili, da negovanje in skrb za jezik znotraj manjpine upada in da prihaja do razlikovanja med jezikom, ki ga uporabljajo Slovenci v Italiji, in jezikom, ki
je v rabi v Sloveniji. Če se bo manjpina zaprla v nek svoj žargon, bo postala zaprta družbena grupacija, so opozorili na kongresu.
Odnosi s SSO od decembra lani, ko je bilo izvoljeno novo vodstvo SSO, stagnirajo. Zato bo potrebno izpeljati tudi nekatere notranje reforme SKGZ, v okviru tega pa so delegati predvsem predlagali, da ne bi bilo več kongresov na pokrajinski ravni, temveč naj bi deželni svet imenoval tudi pokrajinske predsednike in odbore.
Na kongresu so pe opozorili, da bo prioriteta v pogajanjih z italijansko vlado sprejetje seznama 32 občin, v katerih bi na podlagi odločitve paritetnega odbora veljala določila zapčitnega zakona za Slovence v Italiji. Race je ob tem predlagal, da bi po sprejetju seznama paritetni odbor kolektivno odstopil in da bi se imenovalo nove člane. Pavpič je na koncu pe opozoril na repitev problema financiranja manjpine z italijanske strani in problem polstva ter oboje uvrstil med prioritete v pogajanjih z italijansko vlado.
V Pragi odkritje spomenika Plečniku
Na Prapkem gradu bodo spomenik slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, ki je na povabilo čepkega predsednika Masaryka deloval na gradu v letih 1920-1935. Postavitev spominskega obeležja sta podprla veleposlaniptvo RS v Pragi in urad predsednika Čepke republike.
Jože Plečnik je zapustil v Pragi in na Čepkem neizbrisen pečat svoje ustvarjalnosti, saj je prenovil in vtisnil novo podobo Prapkemu gradu, sedežu čepkih vladarjev in predsednikov.
Spomenik, ki ga bodo odkrili, je delo arhitektke Vladimire Bratuž, ki dogodka na Prapkem gradu ni dočakala, umrla je letos februarja. Arhitektka je bila Plečnikova učenka.
Počasi popupča pritisk zunanjih težav in prepupča prostor domači politiki, ki bo gotovo v prihodnjih tednih pridobila na zanimivosti in teži.
Kralj^ica pusta ali pustna pema? ©e en korak je Argentina napravila v tej zadevi ,,papirnic" na reki Urugvaj. Na vrhunskem srečanju Evrope in Latinske Amerike (glej stran 5) se je pred skoraj 60 voditelji držav pojavila v pustno uniformo	minimalno
oblečena zadnja „kraljica" pustnih povork mesta Gua-leguaychu. Z zadevnim plakatom je skupala vzbuditi pozornost predsednikov na problem tega mesta in okuženja, ki da grozi reki s strani ppanske in finske tovarne papirne paste. Vse skupaj je organizirala ekolopka organizacija Greenpeace, in seveda uspela v tem, da je dokazala kako slabo delujejo ukrepi za varnost predsednikov in pa, da kljub izrecnemu Kirchnerjevemu ukazu, ni bilo mogoče ustaviti izvoza argentinskega mesa. Kar pa se resnega repevanja problema tiče, smo pe vedno na mrtvi točki. Morda bo kaj premika 8. in 9. junija, ko bo prvo srečanje na mednarodnem sodipču v Haagu.
Znova slavni trg. Majski trg je oder in dejavnik argentinske politike. Skozi zgodovino je bil priča raznovrstnih premikov in bo znova prihodnjega 25. maja. Pristapi predsednika namreč	organizirajo
množičen shod. Izgovor je tretja obletnica, odkar je Kirchner nastopil predsedstvo države. Namen pa je pokazati javno podporo, ki jo uživa sedanji predsednik in (ne na zadnjem mestu) nastopiti pot do njegove ponovne kandidature. O tem smo že pisali in se o zadevi vedno bolj pogosto govori. Kar lahko razberemo iz komentarjev poučenih opazovalcev je, da bo prihodnji peronistični predsednipki kandidat nosil priimek Kirchner. Dvom obstaja le pe glede imena (in seveda spola). - Pa se vrnimo na majsko zborovanje: obeta se množična udeležba, a njena barvitost bo tako pestra, da sedaj organizatorje skrbi red in mir. Ne bo nobenih izgredov opozicije: vlada se boji, da bi priplo do spopadov med samimi udeleženci različnih tokov.
Se drugi kandidati. Enoten nastop vladnega pero-niznma je zagotovljen. Vprapanje je sedaj osredotočeno na opoziciji. Položaj je porazen: medtem ko ima vlada stvari zelo jasne in nabira čim pirpi izbor tokov na vladni voz, je v opoziciji pe vse nejasno. Ni vrednega enotnega kandidata in zlasti ni enotnega nastopa, in pe manj skupnega programa. Sedaj se govori o nekaki povezavi levice in sredine. Sama vo-
diteljica levičarske ARI je priznala, da bi taka povezava bila možna, če bi kazalo, da vladni nastop grozi s preveliko hegemonijo. Bi se Elisa Carrio povezala z Lopez Murphyjem? Pravzaprav stvar ne bi bila tako čudna: oba izhajata iz radi-kalizma. Radikali sami pa so popolnoma izgubljeni, ker ni na obzorju kandidata, ki bi za sabo potegnil njihove razprpene glasove. Da je mera težav polna, se kar nekaj radikalnih guvernerjev, pe bolj pa županov, prislanja na vladno korito.
Kam se bo obrnil? V tej disonančni polifoniji pa vedno bolj izstopa zven bivpega gospodarskega ministra. Roberto Lavagna ima kar nekaj pogojev za uspepen politični nastop. Ima ugled med ljudmi in v gospodarskih krogih; mnogi mu pripisujejo avtorstvo gospodarskega načrta, ki je Argentino izpeljal iz močvirja zadnje krize; posebna vrlina je tudi ta, da se v nobeni izmed obeh vlad, katerih je bil član (Duhal-dejeve in Kirchnerjeve) ni politično zavezal. Sedanjemu predsedniku se je prav zato zameril, ker na prejpnjih volitvah ni hotel propagirati za vladne kandidate. In kdo ga sedaj snubi? Dejansko vsi, od leve do desne. Najprej se slipi, da bi ga Kirchner kar rad kam postavil. Nato vemo, da mu kandidaturo ponujajo radikali. Sredinsko desna povezava bi zelo rada videla, da bi pristopil k njim. A Lavagna zaenkrat le premiplja. Nikdar ni bil zaletel, pe manj bo sedaj, ko se mu odpira piroka pot vseh možnih variant političnega odra.
Kakor veter vleče. Poglejmo vprapanje okoli izvoljenega poslanca Pattija. Bivpi policist in župan mesta Escobar si je na zadnjih volitvah zagotovil mesto v državnem parlamentu. A posebna komisija mu ni dovolila da bi nastopil. Obtožujejo ga krpenja človekovih pravic v dobi zadnje vojapke vlade. Proti njemu je bilo res naperjenih več postopkov, a je bil v vseh primerih opropčen, ker mu niso mogli ničesar dokazati. Je pa povzročil kar nekaj polemik, ko javno in jasno zagovarjal desničarske položaje in kazal na sprenevedanje levice. Prihodnjega 23. t.m. bo poslanska zbornica končno glasovala, če sme ali ne sme zasesti svoje mesto. Ves vladni peroni-zem je proti. Z njim se to pot druži tudi levičarski ARI. Radikalizem se nagiba k temu, da bi mu dovolili nastop. Stranka se namreč boji, da bi ta zavrnitev postavila precedent, ki bi bil nevaren za prihodnje: katerakoli večina prepreči nastop izvoljenega poslanca z raznimi izgovori in brez podlage sodne kazni. Da mu prepreči vstop, potrebuje levica dve tretjini glasov. Jih bodo zbrali?
SLOVENCI V ARGENTINI
CARAPACHAY
46. obletnica doma Tu rod je moj — tu moj je kraj'
//
r//
Lep, sončen dan je bila prva nedelja v maju, sedmi dan meseca, dan ko smo se zopet zbrali v domu, da proslavimo napo 46. obletnico. Dom je bil lepo pospravljen, okransn s slovenskimi in argentinskimi zastavicami, gostje so se začeli zbirati na dvoripču in pripel je čas za dviganje zastav in petja argentinske in slovenske himne.
Za tem smo se pomaknili v dvorano kjer je bila slovesna mapa, ki jo je daroval mons. dr. Jure Rode za vse žive in rajne člane doma. Po maP smo pa kar ostali v dvorani, kjer se je pričel kulturni program, ki ga je povezovala ga. Andrejka Papež Cordoba.
Najprej je pozdravila navzoče in povabila predsednika doma Francija Žnidarja, da izreče dobrodoPico v imenu nape karapačajske družine.
Letopnji kulturni program smo začeli s spominom na Simona Gregorčiča, ki ga imenujemo ,,goripki slavček". Ker bomo 24. novembra letos obhajali 100. obletnico njegove smrti, se nam je zdelo primerno, da se spomnimo te važne obletnice.
Prisluhnili smo pesmi ,,Veseli pastir" in „Izgubljeni cvet", v izvedbi Silvi in Sandija Žnidarja, na flavto in kitaro. Prisrčno sta zaigrala in bila nagrajena z močnim
aplavzom.
Sledile so pozdravne besede predsednika Zedinjene Slovenije, gospoda Lojzeta Rezlja, ki nam je podal svojo misel ob napem prazniku.
Slovenska pola Josipa Jurčiča pteje malo otrok. Vsekakor so bili navdupeni ko smo jih vprapali, če bi hoteli sodelovat na obletnici. Lepo so se pripravili in nam zapeli tri pesmice za katere so se pripravljali že od začetka leta.
Ga. Jana Strgar, odpravnica poslov slovenskega veleposlaniptva v Argentini ni mogla priti na napo obletnico, je pa poslala pismo, v katerem je čestitala za prehojeno pot, za trud in delo, za predanost slovenstvu in za ohranjanje tradicij, kulture in slovenskega jezika. Napisala je, da vedno z veseljem pride v nap dom ki predstavlja tudi zanjo del nape ljubljene Slovenije.
9. januarja je minilo 150 let rojstva Antona Apkerca, v Globokem pri Rimskih Toplicah. Bil je najboljp slovenski epik. Izdal je več pesnipkih zbirk, enodejanke in pesnitve. Veliko je potoval po drugih deželah in prevajal je tudi ruske pesnike. Umrl je v Ljubljani, 10. junija leta 1912. Njemu v spomin smo predstavili ,,Mutec Osojski", ne samo recitirano ampak tudi igrano, pri čemer smo sodelovali Irenej Markež, Andrej Žnidar in podpisana.
Program je bil kratek, a pripravljen iz srca. Po njem smo povabili goste da se pomaknejo na dvoripče, kjer so jim postregli s kruhki in vinom; medtem je pa mladina pripravila dvorano za okusno kosilo. Popoldan so se razvijale razne igre v odbojki (MTO), zvečer smo se pa zavrteli ob zvokih lepih slovenskih melodij, prijetno poklepetali ali kaj dobrega pojedli in spili.
Dan smo zaključili z veseljem in ponosom ter z zahvalo vsem, ki so sodelovali na 46. obletnici karapačaj-skega doma. Pa do naslednjega leta torej!
Marjana Pirc
SLOM©KOV DOM
VELIKA NOČ
V Sloveniji velikonočni prazniki sovpadajo s prihodom pomladi, od tod je prispodoba prebujenje v naravi s spominom Vstajenja napega Zve-ličarja. Slovenski človek je okoli tega praznika razvil navade in pobožnosti, ki dajo temu prazniku posebne značilnosti. Nekaj teh smo doživeli tudi v Slompkovem domu.
Odbor starpev slovenske pole, ki jo vodi Helena Rode, je tudi letos organiziral pletenje butaric, tako imenovanih ,,ljubljanskih", pri čemer sodelujejo ne le mamice polarjev, temveč tudi babice in vsi, ki pripravljajo zelenje, oblanje in barvanje. Za nad 140 butaric in pe ene velike za mladino je bilo potrebno kar nekaj časa in materiala. Koordinacijo je imela na skrbi arh. Tončka Koželnik Malalan.
Cvetna nedelja je zbrala na dvoripču Doma pred slovenskim znamenjem ptevilno božje ljudstvo pri blagoslovu butaric in oljk ter nato pri procesiji, ki se je vila po prostranem
vrtu v gornjo dvorano k službi božji, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati.
Na sam velikonočni praznik je bila slovesna služba božja z mogočnim ljudskim petjem, ki so ga vodili pevci in pevke mepanega pevskega zbora, pri orglah je spremljala prof. Mirjam Klemenc.
Po map je župnik blagoslovil potice in druga jedila, ki so jih darovale gospodinje za velikonočni zajtrk, dr. Stefan Godec pa je podal nekaj misli blaženega pkofa Slompka o Vstajenju. Okrasitev praznične mize in organizacijo zajtrka so imele na skrbi žene odseka ZSMŽ.
Sončno jutro je kar vabilo na vrt Doma, kjer je bilo vse živo pri sekanju pirhov, ki so ga mladci in mladenke pripravili za polarje Slompkove pole.
PEVCI IZ MARIBORA NA PLESU
V soboto 29. aprila so odbor Doma in mladina odsekov SFZ-SDO organizirali vsakoletni ples: ,,Super ples v jeseni IV". Lepo okrapena
NASA SKUPNOST ZIVI
V	sredo, 26. aprila je bil v Slovenski hip duhovnipki sestanek.
V	četrtek, 27. aprila ob 15 uri je bil v Slovenski hip sestanek upravnega sveta Zveze slovenskih mater in žena .
Ob 1 6. uri je imela Zveza svoj 40. občni zbor. Po poročilu odbornic ter predsednic krajevnih odsekov je bil razgovor o prihodnjem delu. Zveza ima sedaj pravno osebnost in se bo delo moralo vrpti v tem svojstvu.
V	petek, 28. aprila zvečer je bil v Slompkovem domu občni zbor Kreditne zadruge Sloga.
V	soboto, 29. aprila je bil v Slompkovem domu „Jesenski ples", pod okriljem odbora in mladinskih organizacij. Po koncertu pevske skupine KUID Piramida iz Maribora je bil ,,Ples kot nekoč, ples za vse". Igral je Slovenski instrumentalni ansambel.
V	nedeljo, 30. aprila je na Pristavi v Castelarju druptvo krajevnega Doma imelo svoj občni zbor. Sledilo je člansko kosilo.
Prav tako isti dan so imeli v Napem domu v San Justo upokojenci člansko kosilo.
V	Slovenskem domu San Martin je kulturno umetni pko druptvo Piramida nudilo koncert. Sodeloval je tudi pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic.
Isti dan dopoldne je bil tudi Maraton v Na pem domu San Justo z geslom ,,Skupaj gremo pe naprej". Vabljeni so bili vsi člani slovenske skupnosti in prvak je bil nagrajen.
V	ponedeljek, 1. maja je bil v Slovenski vasi v Lanusu skupni mladinski pportni dan.
V	četrtek, 4. maja in petek, 5. maja so bile v naph krajevnih domovih svete ure. V soboto, 6. maja zvečer je bila molitvena ura za prvo soboto v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hip.
V	soboto, 6. maja je Slovenski srednjepolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka imel sestanek starpev učencev prvega letnika.
Isti dan zvečer je v okviru ciklusa sestankov za akademike imel delegat prelat dr. Jure Rode predavanje „Benedikt XVI proti relativizmu", v mali dvorani Slovenske hipe.
V	nedeljo, 7. aprila je bila v Slovenskem domu v Carapachayu 46. obletnica doma pod naslovom ,,... tu rod je moj, tu moj je kraj..." Po sveti map je bilo dviganje zastav; sledil je kulturni program. Po skupnem kosilu je bil Medkrajevni turnir odbojke, nato pa prosta zabava.
V	četrtek, 11. maja je imela Zveza slovenskih mater in žena sejo izvrpnega odbora, ob 16. uri pa predavanje duhovnega vodje prelata dr. Jureta Rodeta.
V	soboto, 13. maja je bil na Slovenskem srednjepolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka dan duhovnosti za dijake, kot priprava na romanje v Lujan.
V	nedeljo, 14. maja je bilo vseslovensko romanje v Lujan pod geslom ,,Po Mariji k Jezusu". Ob 10. uri je bila romarska sv. mapa, ki jo je daroval prelat dr. Jure Rode. Popoldne je bila tradicionalna procesija.
V	petek, 12. maja in v nedeljo, 14. maja je nap rojak Marko Fink nastopil v Monteverdejevi operi „Kronanje Pompeje", v gledalipču Avenida. Nastopil bo tudi v četrtek, 18. maja in v soboto, 20. maja.
Konferenca Slovenske demokratske stranke -odbor Argentina
V nedeljo 30. aprila je v Slompkovem domu potekala letna Konferenca odbora SDS Argentina.
Najprej je bil predlagan in sprejet dnevni red in za zapisnikarja je bil izvoljen podpredsednik Andrej Grilc.
Po pozdravu navzočih je predsednica Andrejka Doli-nar Hrovat prebrala poročilo in predstavila letopnji pro-
Slovenske demokratske stranke je podobna. Lahko rečemo, da je SDS mati in hkrati otrok procesa politične modernizacije v drugi polovici 80-ih let ter demokratičnih reform v začetku 90-ih let prejpnjega stoletja. Nape strankarsko otroptvo je bilo v marsičem težko. Bili pa smo vztrajni. Zunanje izkupnje so nas utrjevale.
dvorana z jesenskimi motivi je sprejela ptevilno občinstvo vseh starosti.
Posebna privlačnost večera je bil obisk pevske skupine Piramida iz Maribora, ki jo vodi Daniel Marinič, sestavljajo pa pe: Slavko Fidler, Sebas-tijan Črnčič, Silvo Safran, Mitja Okre-tič, Borut Ambrozič, Marko Kac, Viljem Zvegler in Karel Črnčič.
Pevce je v imenu Doma pozdravila kulturna referentka Marjana Supterpč Rezelj in uvedla koncert, na katerem so izvajali naslednji program: Slovenec sem, Teče mi vodica, Triglav, Dečva pa v hart'lcu, Kaj bi te vprapal, Mi smo bujrape, Jaz bi rad rdečih rož, Prlek si je nekaj zmisla, Bratci veseli vsi, Rezijanska, Domovina in Pesmi Vesele jeseni. Skupina pri programu in podajanju ostaja zvesta cilju, ki si ga je zastavila: „...negovanje slovenskega glasbenega izročila skozi prepevanje slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi ter pesmi slovenskih skladateljev". Se posebej so navduple pesmi v narečju in pesmi iz Vesele jeseni, saj so vpeljale Slovenski instrumentalni ansambel, ki je v odlični formi izvajal plesno glasbo in znane uspepnice.	J.T.
gram aktivnosti odbora. Poleg rednih sej ter informiranja rojakov je predvideno predvajanje raznih filmov iz Slovenije ter prikaz aktualnih dogodkov v Sloveniji v obliki diapozitiv.
Podpredsednik in blagajnik Damijan Ahlin je prebral blagajnipko poročilo.
Predsednica je nato nadaljevala s poročanjem o dinamičnem delovanju vlade Republike Slovenije, o Koaliciji Slovenija kot nosilki konkretnih in pozitivnih sprememb, o bližajočih se lokalnih volitvah, o podpisu sporazuma Partnerstva za razvoj, itd.
Posebno je pa poudarila pomembnost praznovanja letopnjega državnega praznika ob petnajsti obletnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
Prebrali so nato pozdravno pismo podpredsednika Slovenske demokratske
Vseskozi smo namreč vedeli, da delamo prav in da delamo v dobro vseh nas, ne zgolj pepčice. Stranka se je skozi vse te preizkupnje izpilila in notranje očistila. Postopoma je organsko rasla in se po zmagi na zadnjih volitvah razvila v najmočnejpo politično silo v državi."
Predsednik Sveta Slovenske demokratske stranke mag. Branko Grims, je pozdravil članice in člane odbora SDS za Argentino in želel pe naprej uspepno delo, hkrati je pa opisal zadnja dogajanja v Sloveniji:
,,V teh dneh so v Sloveniji znova oživeli napadi na demokratično izvoljeno vlado in parlament, ker smo praznovanje 27. aprila vezali na odpor Slovencev proti vsem okupatorjem, vključno s komunističnimi okupatorji. Zaradi pestdeset-letnega obvladovanja medi-
stranke dr. Milana Zvera, ki je v med drugim izjavil:
,,Ob obisku med vami v Argentini marca letos sem ob neki priložnosti dejal, da je zaradi vas Slovenija večja kot izgleda na zemljevidu. ... Zgodovina nam Slovencem prav gotovo ni bila naklonjena. O krivični zgodovini najbrž tarnajo vsi narodi, pa vendar velja dejstvo, da nap narod ni nikoli ogrožal drugih in da je nastal in se ohranil prav zaradi nenehnih groženj z vseh strani. Napa smola je, da smo se geografsko znapli na križipču raznih kultur, kraljestev, interesov, ver in ne nazadnje tudi ideologij. Ali pa je morda to tudi sreča, saj so nas vse preizkupnje vedno znova kalile in notranje utrjevale. Zgodba
jev in polstva s strani enih in istih, danes srednjepolska mladina ve malo ali nič o osamosvojitveni vojni in o podpori, ki jo je mlada država Slovenija prejela s strani Slovencev po svetu. Se manj pa vedo, da so prav zadnji okupatorji Slovenije nosili rdečo komunistično zvezdo na kapah. Lahko si tudi predstavljate, kako hudi so tudi odpori, ko spreminjamo medijsko zakonodajo in zakone, ki urejajo polski sistem. Lanska potrditev zakona o RTV Slovenija na referendumu je bila zato prelomna in iskreno se vam vsem zahvaljujem za pomoč. Sedaj je na vrsti pe zakon o medijih, kjer bo za vas vse zagotovo najbolj zanimiva dejanska pravica
Nad. na 6. str.
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Kamnik
Mesto Kamnik - okoli 10.000 prebivalcev, leži pod južnimi obronki Kam-nipko-Savinjskih Alp, ob reki Kamnipka Bistrica. Tu se križajo ceste med Ljubljansko kotlino, skozi Tuhinjsko dolino ter zgornjo Savinjsko dolino.
Naselje je nastalo že v srednjem veku in je njegovo zgodovinsko jedro deloma ohranjeno. Leži ob nekdaj glavni trgovski poti med Podonavjem in Jadranskim morjem. Grofje lastniki so tu že od leta 1195 kovali denar -ohranjen je kovanec z napisom Civitas Stein iz leta 1220. Leta 1267 se že omenja kot mesto, ki je bilo pomembno trgovsko in obrtno sredipče. V 16. in 17. stoletju je mesto nazadovalo, prizadel ga je potres in več požarov. Od začetka 19. stoletja so se znova začele razvijati obrti in začela je nastajati industrija. Razvoj je pospepla železnica - 1891 - Ljubljana - Kamnik. Po letu 1918 je Kamnik postal pomembno industrijsko sredipče: kemična, elektrotehnična, kovinska, tekstilna, usnjarska, pohiptvena industrija.
Kamnik je tudi izhodipče za planinske izlete v Kamnipko-Savinjske Alpe.
Nad mestom, na Krnski gori stoji Stari ali Zgornji grad iz 12. stoletja, sedaj v razvalinah. Ob njem je planinski dom. Sredi mesta na skali stoji Mali grad, z obnovljenim stolpom. Ob gradu je kapela sv. Marjete s kripto, nad njo pa kapela sv. Eligija. Spodnja kapela s freskami je med najstarejšimi romanskimi spomeniki v Sloveniji. Okrog Malega gradu je Staro mesto, zanimivo radi urbanistične zasnove, s hipami iz 16. stoletja, z značilnimi pročelji.
Baročna župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja je bila
večkrat prezidana, poslikana je s freskami F. Jelovpka iz 18. stoletja. V njej so najstarejpe orgle v Sloveniji, iz leta 1680. V mestu je frančipkanski samostan s cerkvijo sv. Jakoba iz 15. stoletja in knjižnica z bogato zbirko starih tiskov. V predmestju v Mekinjah je urpulinski samostan iz 14. stoletja.
V	gradu Zapriče je urejen muzej z arheolopko, zgodovinsko, umetnostno in etnografsko zbirko. Tu tudi hranijo najmanjpe orgle na Slovenskem.
Pet km iz mesta je Arboretum Voljči potok, - vrste botanični vrt - z okoli 3500 enot domačih in tujih rastlinskih vrst.
V	Kamniku je bil rojen pesnik France Balantič, po katerem se imenuje slovenska pola v San Justo, ki je zgorel kot domobranec v Grahovem, v hira, ki so jo zažgali partizani.
V	okolici Kamnika se nahaja vas Nevlje, v bližini so leta 1938 izkopali 16.000 let staro okostje mamuta. Pozneje so odkrili pe več ostankov živali iz stare kamene dobe.
Med Kamnikom in Ljubljano je naselje Mengep z več kot 5.000 prebivalci, prvič omenjen že leta 1154. Je upravno in industrijsko sredipče, z obrati farmacevtske, tekstilne in živilske industrije in tovarno glasbil. Župnijska cerkev sv. Mihaela ima v prezbi-teriju freske Janeza Ljubljanskega iz srede 15. stoletja, krstilnik je pa Plečnikovo delo. V mestu tudi stoji spomenik tu rojenemu pisatelju Janezu Trdini (1830 - 1905).
V	isti smeri proti Ljubljani je naselje Trzin, z 2.700 prebivalci, omenjeno
prvič leta 1273. Slovelo je kot naselje obrtnikov; do 1. svetovne vojne je cvetelo slamni-karstvo. V bližini stoji grad Jablje, v katerem so dobro ohran-j e n e Jelovpkove baročne slike. Sedaj ima v njem svoje prostore Kmetijski poskusni center.
Občni zbor Slovenske kulturne akcije
Po dveh letih in v skladu s pravilnikom je Slovenska kulturna akcija imela svoj redni občni zbor v soboto, 17. aprila, v mali dvorani v Slovenski hira. Občnega zbora SKA se je udeležilo lepo ptevilo članov. Na programu so bila poročila, sprememba statuta in volitve novega odbora.
Poročilo tajniptva ni bilo prebrano, ker se je večletna tajnica SKA Milena Ahčin naselila za stalno v Sloveniji. Na vsak način, kar se tiče poteka kulturnih večerov se je o njih redno poročalo v tedniku Svobodna Slovenija in v biltenu ,,Glas", ki je vsem na razpolago. Kar pa zadeva revije Meddobje, je bila izdana dvakrat na leto, prav tako informativni list ,,Glas". Vsebina Meddobja, katere glavni urednik je novinar Tone Mizerit, je žela pohvalo ptevilnih bralcev. Pri izidu Meddobja pa tudi vestno sodeluje kot korektor pesnik Vinko Rode. Za tiskanje Meddobja in Glasa je velikega pomena gospodarska pomoč, ki jo je organizacija dobila od Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Za druge dejavnosti organizacije v letu 2005 pa je bilo važnega pomena ekonomsko sofinanciranje Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po kratkem uvodu predsednice dr. Katice Cukjati so sledila poročila prof. Andrejke Dolinar Hrovat za likovni odsek in poročilo blagajnika Lojzeta Rezlja.
Prof. Vinko Rode je izrazil svojo zaskrbljenost glede tiskanja Meddobja, ker meni, da je velik del snovi, ki jo poraljajo za objavo, večinoma v ppanpčini ali pa so diplomske naloge, ki jih ponudijo v tisk intelektualci iz Slovenije.
Druga točka za ^obravnavo na tem občnem zboru je bila sprememba statuta. Šlo je predvsem za konkretni sodobni pojav v nap skupnosti, ko si ne-Slovenski soprog ali soproga želi razstavljati ali imeti koncert v okviru nape organizacije. Po obstoječem pravilniku to ni bilo dovoljeno. Navzoči člani so bili za spremembo tega določila in so pristali na to, da naj bi oseba, ki ni slovenskega izvora, toda zavzeto, kvalitetno in občuteno sodeluje v skupnosti, imela priložnost razstavljati pri Slovenski kulturni akciji. Na vsak način pa bi odbor vsak primer posamezno analiziral in odločil o tej možnosti.
Kot tranzicijska sprememba pravilnika naj bi bil novi odbor izvoljen samo za eno leto. Spričo naglih sprememb in možnosti sodelovanja in vključitve mlajph ustvarjalcev v odbor, bi se v začetku leta 2007 sklical nov občni zbor.
Tretja točka programa tega popoldneva je bila izvolitev novega odbora.
Izvoljen je bil sledeči: predsednica, dr. Katica Cukjati; vodja teolopkega odseka, dr. Jure Rode; vodja literarnega odseka, pisatelj in filozof Vinko Rode; vodja zgodovinsko - družbenega odseka, dr. Katica Cukjati; vodja likovnega odseka, prof. Andrejka Dolinar Hrovat; vodja gledalipkega odseka, režiser Blaž Miklič; vodja znanstvenega odseka, Tine Debeljak ml.; blagajničarka, računovodja Patricija Mugerli. V razsodipču je dr. Božidar Fink. Glavni urednik Meddobja pa je časnikar Tone Mizerit.
Po končanem uradnem programu je sledila zakuska.
Vodstvo Slovenske kulturne akcije in vsi člani se zahvaljujemo trem osebam, ki na žalost niso prevzele nobene funkcije v novem odboru, ki pa so aktivno in požrtvovalno sodelovale dolga leta pri SKA. Zahvala gre blagajniku Lojzetu Rezlju, arh. Juretu Vomber-garju in arh. Marjanu Eiletzu. Arh. Marjan Eiletz je bil več kot deset let predsednik SKA in je bil protagonist obdobja, ko je napa organizacija rodila obilo sadov, bogatih kulturnih večerov in doživela priznanje v domovini. Zapisati je treba tudi zahvalo nap dolgoletni tajnici Mileni Jerebič Ahčin, ki je z neizmerno požrtvovalnostjo prevzela to mesto.
Vse in vsakega posebej bomo pogrepali v napem odboru, tolaži 3a nas prepričanje, da bodo pe vnaprej utripali s Slovensko kulturno akcijo in sodelovali z vso vnemo kot do sedaj.
KC
Iz življenja
Zveze mater in žena
Silno važen je za napo kroniko 27. april 2006! S tem datumom se je namreč začelo novo obdobje 40-letnega delovanja Zveze slovenskih mater in žena, ki ostane, če Bog da, podlaga posodobljene uprave. Na kratko pojasnimo dejstvo, o katerem se je že dolgo govorilo, razmipjalo in tudi konkretno načrtovalo v naph krogih. In končno smo pričakali pravno osebnost z vsemi dolžnostmi ter pravicami; zato je bil 40. ali 1. občni zbor 27. aprila 2006 po zakonu odobren za naslednji dve leti.
Predsednica ga. Pavlina Dobovpek je vsa leta prevzemala največjo skrb za ohranitev in pritev Zveze in tudi izpeljala skupaj z g. prelatom asistentom J. Rodetom legalnost organizacije. Tako je po tolikih letih nastala pravna oblika, s pobudnikom in soustanoviteljico, skupina sestavljena z idealizmom v skupno dobro nape slovenske skupnosti pod Južnim križem. Pod tem božjim znamenjem smo živeli med vojno in revolucijo; nas je težil v begunstvu; težji ali lažji je ostal z nami z edino tolažbo, da je božji z nami in nad nami ...
Vsekakor je bil zelo spodbujajoč pogled na nape lepo zasedeno omizje na občnem zboru. Gospe vseh starosti, s poklicem ali samo ,,ama de casa", vsaka s svojo agendo, saj so vse zadolžene z obveznostmi, ki se ne vidijo, včasih tudi ne upoptevajo, a če ne bi bile narejene, bi se marsikaj ustavilo. Skromna pohvala vsem, ki se odtegnejo celo počitku v skrbi za skupnost; zato ostaja in obstaja po 61. letih - ravno te dni so spomini pe sveži.
Nad. na 6. str.
ZA SPOMIN
Apkerčev ,,tabori pčni" Janičar
Večina starejph, ki živimo tukaj, smo pi skozi taboripča, na katera imamo, posebno tisti, ki smo bili takrat pe otroci, kar lepe spomine. Šola, skavti, Mladinski dom, izleti po gorah, taborjenja, kopanje v bližnjih jezerih, odrski nastopi, verski obredi, telovadni nastopi, nogomet - bosi, da ne bi strgali edinega obuvala, ki smo ga imeli -, med dvema ognjema, itd.
Pozabili smo na več kot pičlo hrano, na prezebanje, na pomanjkanje najosnov-nejph udobnosti.
V taboripču Peggez, blizu Lienza na avstrijskem Tirolskem, smo skozi tri mesece dobivali vsak dan za kosilo in za večerjo samo kuhan grah. Ko sem nekoč pripovedoval o taboripčnem življenju tukajpnji prijateljici, me je vprapala, če je to kot ,,col-chon de arvejas con jamon cocido", na kar sem ji razložil, da so bile edine proteine notri ,,gorgojos" - žuželke.
No, pa tri mesece samega graha je le bilo malo preveč in ko sem nekoč dobil v roke slovensko berilo iz taboripča, sem na-
letel na taboripčno verzijo Apkerčevega Janičarja:
,,Kaj čakap papa, kaj stojip to vas napasti se bojip? ..." nanapajočo se na to dobo. Delo neznanega avtorja tudi dokazuje, da so v tistih težkih časih slovenski begunci, kljub vsemu, ohranili kar nekaj smisla za humor.
F. Markež
Grah v Peggezu
,,Kaj čakap Janez? Kaj stojip? Ta grah pojesti se bojip?!
Ko burja sem smo privihrali, da slastno bi ga pozobali.
In ti kot hraber Janez Kranjsk do zdaj bil jedec si neznansk.
Od kotla vodil si do kotla za nami skleda vsaka votla.
Za nami krokov slavnih sled, kuharjev trese ves se svet.
Od bistre Bosne do Savine, poznajo žrtja nas vrline.
In tukaj, Janez, si obstal? In tega graha si se zbal?
Zakaj bap danes omahujep in tratip čas in premipjujep?"
,,Postoj pe, bratec moj, daj gmah! Še dosti časa je za grah.
Glej tam med drevjem hipo belo, kraj nje tam zidan'co veselo!
Minulo mescev že je pet in svojo vas zdaj vidim spet.
Tu bili so me odgojili, s cvičkom dolenjskim me pojili..."
In Janez brhki gleda zdaj domačo vas, svoj rojstni kraj ...
,,Ah, tu ležijo v tej dolini klobas in zelja vsi spomini ...
To moja je preljuba vas, v njej cvička, kranjskih kup klobas."
,,Kaj mar nam domovina tvoja, graha daj jesti in pa loja!"
Čuj, Peggez punta se, kriči, po grahu, loju hrepeni.
,,In Janez, ti se obotavljap se branip graha, nas ustavljap?"
,,Potrpi! Kaj se vam mudi? če slivovka se pe dobi,
le to bi vedel rad popreje, pe danes ljubim jo brez meje."
Ha, izdajalec! Ves ostrog pripravljen že je za naskok.
,,A Janez, ti?" ,,Pa pe jaz planem, nažrem se graha, tu ne ostanem."
Gorje črevesju, zdaj gorje! Bumm!!!, poči nekaj, po njem je.
Gotovo je gornji spis lepa domislica ob prestanem trpljenju!
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
MANJ GIMNAZIJCEV IN BOLNIČARJEV
Vpis v prvi letnik srednjepolskih izobraževalnih programov je v polskem letu 2006/2007 omejilo 46 javnih srednjih pol in tri zasebne pole. Največji osip je tudi letos na programih gimnazija, poleg tega pa tudi na programih bolničar - negovalec in tehnik zdravstvene nege. Izbirnega postopka se bo zaradi omejitve moralo udeležiti 34,5 odstotka oz. 7598 kandidatov (tisti, ki nimajo zadosti točk za izbrano smer, bodo morali ptudirati nekaj drugega).
750-KRAT O MOŠKIH
Predstava "5 žensk.com" se je kot uspepnica potrdila tudi pri slovenskemu občinstvu. V Špas teatru v Mengpu so ženske o mopkih spregovorile že stopetdesetič. Predstava temelji na izpovedih o partnerskih odnosih. Pet žensk vsaka na svoj način interpretira pogled na mopkega in njuno življenje. V razmipjanjih, ki jih je prevedla Lija Pogačnik, protagonistke vstop v mopki miselni svet pogosto primerjajo s strojem, ki ima priložena navodila za uporabo.
NOVA REVIJA NA OBLAST!
Nova revija zadnje tedne intenzivno pripravlja vse potrebno za ustanovitev Zbora za Ljubljano, ki naj bi ga vodil Stane Granda, je za STA potrdil predstavnik Nove revije Niko Grafenauer. Ljubljanska opozicija pa vidi v Zboru za Ljubljano priložnost za spremembo oblasti v mestu. Prepričani so, da je v Ljubljani čas za spremembe, da mesto potrebuje nov zagon in energijo. Nova revija bo Zbor za Ljubljano javnosti predstavila na časnikarski konferenci konec maja.
PRED 15. LETI NA DRUGI STRANI
Pri Založbi ZRC je izpa knjiga Borisa M. Gombača z naslovom Na drugi strani. Avtor v njej prikazuje usodo slovenskih nabornikov v Jugoslovanske ljudske armade (JLA) v času osamosvajanja Slovenije leta 1991, delo pa obravnava tudi nastanek, nekajmesečno delovanje in konec Odbora starpev za varstvo in vrnitev slovenskih vojakov iz JLA leta 1991.
20 LET PEŠPOTI V SLOVENIJI
Ob 20. obletnici evropske peppoti E7 v Sloveniji je slovenska Komisija za evropske peppoti organizirala srečanje na križipču E6 in E7 na Predgozdu pod Mačkov-cem, kjer je bila tudi osrednja slovesnost. Evropski peppoti E6 in E7 v skupni dolžini okrog 900 kilometrov sta v Sloveniji del evropske mreže enajstih peppoti, ki se raztezajo po vsej Evropi.
PO SVETU
ZASEDANJE NA DUNAJU
Na Dunaju je potekal vrh Evropske unije in Latinske Amerike. Udeležili so se ga voditelji 25-ih članic Unije, med njimi slovenski premier Janez Janpa, in 33 držav Latinske Amerike in Karibov. Udeleženci so med drugim razpravljali o trgovini in razvojnem sodelovanju, predvsem pa o energetskih virih, kar je pe posebej pomembno v tem trenutku napetosti z Iranom zaradi njegovega spornega jedrskega programa. Vprapanje je pomembno iz dveh razlogov. Predvsem zato, ker različne evropske naftne družbe delujejo v Latinski Ameriki, zlasti v Venezueli, ki je država z največjimi naftnimi viri na svetu. To je zagotovo dejavnik, ki poudarja evropske interese v Latinski Ameriki, zlasti zato, ker je cena nafte vipja od 70 dolarjev. Predsedujoči Evropski uniji, avstrijski kancler Wolfgang Schues-sel, je poudaril, naj vrh ne bo le srečanje praznih besed, temveč delovno srečanje, na katerem bosta strani določili, kakpni so njuni odnosi in kam vodijo. Izrazil je nezadovoljstvo nad dosedanjim sodelovanjem in pri tem izpostavil predvsem neuspeh v večletnem pogajanju o prosti trgovini med Evropsko unijo in južnoameripkim trgovinskim združenjem Mercosur.
ŠE NE BO MIRU
Izrael je napovedal nove vojapke operacije na palestinskih ozemljih, to pa naj bi nadaljeval, dokler bodo skrajne palestinske skupine napadale izraelske cilje. Palestinski predsednik Mahmud Abas je medtem ob 58. obletnici ustanovitve izraelske države dejal, da bo izraelska vlada z enostranskim določanjem meja uničila načrte za ustanovitev dveh držav in reratev spora na Bližnjem vzhodu. Dodal je, da novi izraelski premier Ehud Olmert prekinitev mirovnih pogajanj opravičuje s prihodom Hamasa na oblast.
BAJKA BREZ KONCA
Iranska vlada se je glede svojega jedrskega programa pripravljena neposredno pogovarjati z Združenimi državami Amerike. Kot pogoj je navedla enakopravnost strani in pravičnost ter ozračje brez občutka nadvlade in imperializma. Velika Britanija, Francija in Nemčija medtem v posvetovanju z drugimi članicami Evropske unije pripravljajo novo resolucijo, s katero bi Iran prepričali, da se
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Materinski dan v Buenos Airesu
To pot smo bili z godovom narah mamic nekoliko pozni. Vzrok je bil epidemija poliomielitis.
Pa saj nape mamice nimajo zaznamovanih godov, niti ne vprapajo zakaj, kadar gremo molče mimo njih. Ponižne in skromne nas čakajo — ne za priznanje in hvalo — z besedo nasveta nas pričakujejo, s svojo zgarano roko, ki je topla in mehka, nam otrokom, na mrzli tuji cesti.
Tako, otroci smo se zbrali v nedeljo, dne 6. maja ob petih popoldne v ramopki dvorani, kamor so nas povabili fantje in dekleta, ki so nam, skupno z otroci, pripravili prijeten praznik ^
Pevski zbor Gallus je na praznik sv. Jožefa Delavca dne 1. maja pel v cerkvi sv. Jožefa Delavca v Villa Madero. Pontifikalno sv. mapo je imel opat iz samostana San Benito. Po cerkveni slovesnosti se je Gallusova družina podala na gostoljubni dom Bel-tramovih, kjer je ob bogato obloženi mizi v veselem razpoloženju donela slovenska pesem v popoldanske ure in pričela: Lepo je, kadar se bratje Slovenci zberejo.
SMRT VZORNEGA SLOVENSKEGA MOŽA
Smrt je znova posegla v slovenske vrste in odvzela slovenski protikom. skupnosti v Argentini delovnega in splopno priljubljenega moža. Je to Andrej Rode, ki je v soboto 12. t. m. podlegel srčni kapi v Escobarju pri Bs. Airesu. Njegovo truplo so prepeljali na dom njegove sestre v Castelar in ga položili na mrtvapki oder. Iz Castelarja je bil pogreb v nedeljo 13. t. m. na pokopalipče v Moron. Mapo za umrlega je imel lazarist č. g. France Buh. Med njo je pel zbor lazaristovskih bogoslovcev iz Escobarja. Pogrebne obrede je pa opravil lazarist č. g. Ivan Jan ob asistenci č. g. Matija Lamovpka. Druptvo Slovencev, katerega zvesti član je bil rajni vse od svojega prihoda v Argentino, je na pogrebu zastopal njegov tajnik g. France Pernipek.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. G. Božo Eiletz in njegova žena, gospa Marija, roj. Brajdih sta jdobila v Montevideu v Uruguayu hčerko Marjetico. Čestitamo.
OBVESTILA
Veliko nas je bilo letos na romanju v Lujanu. Še prav posebno pa je bila močna udeležba mladine. Kako bi nas veselilo, ko bi vsa ta mladina za zmeraj vstala po nape zavedna. Treba ji je, da se večkrat med sabo druži. Prav tako srečanje bo na sestanku SFZ-e v nedeljo 20. aprila na Pristavi. Povabljeni so nanj vsi člani, kakor tudi drugi mladi prijatelji, zlasti pa narapčajniki od desetega leta dalje. Sestanek bo vesel in nap — fantovski.
Turnir za pokal v ping-pongu se bo nadaljeval v soboto 19. in nedeljo 20. maja. Prijaviti se je pe mogoče.
II letni shod salezijanskega sotrudni ptva bo to
nedeljo 20. maja ob 5. uri pop. v svetipču Marije Pomočnice v Don Boskovem zavodu v Ramos Mej^a.
II kulturni večer SKA se vrp v soboto 19. t. m. ob pestih zvečer (začetek točno ob uri) v Bullrichevi dvorani, Sarandi 41, Capital (poldrugo kuadro od trga Congreso). Namenjen je proslavi osemdesetletnic rojstva Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in Silvina Sardenka. V prvem delu predava dr. Tine Debeljak, vmes recitacije. V drugem delu bralna predstava Cankarjeve drame ,, Lepa Vida".
Svobodna Slovenija, 17. maja 1956 - vt. 20.
SLOVENCI IN ©PORT
odpove svojemu jedrskemu programu. Omenjene države bodo o tem dokumentu skupaj z Rusijo, Kitajsko in ZDA razpravljale v petek v Londonu. Razhajanja se pojavljajo glede uvedbe ukrepov proti Iranu.
SLABO KAŽE
Slovenska hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu elitne skupine v Rigi pe tretjič izgubila, to pot z domačo reprezentanco Latvije z 1:5. Slovenija je tako s tremi porazi osvojila četrto mesto v skupini in nadaljuje na SP v skupini za obstanek (z Italijo, Dansko in Kazahstan-om). — V tej skupini je igrala neodločeno 3:3 z Dansko, v drugem krogu pa izgubila s Kazahstanom z 0:5.
MED AVSTRALCI NE BO SLOVENCA
Slovenski Avstralec Tony Vidmar zaradi težav s srcem ne bo nastopil na letopnjem največjem pportnem dogodku - nogometnem svetovnem prvenstvu -, ki bo od 9. junija do 9. julija v Nemčiji. Petintridesetletni obrambni igralec je bil lanskega novembra član zmagovite avstralske zasedbe v dodatnih kvalifikacijskih tekmah nad Urugvajem, v dvoboju z južnoameripko izbrano vrsto pa je dosegel tudi enega odločilnih golov iz 11-metrovke.
MEDALJE ZA VESLAČE
Slovenska reprezentanca je uspepno nastopila na mednarodni veslapkj regati v Duisburgu. Na stopničke so se zavihteli Iztok Čop v skifu ter obalni dvojec brez krmarja (Novak, Božič) na drugo mesto, blejsko mariborski četverec brez krmarja in Bine Piplar v lahkem skifu pa na tretje mesto.
ŠE EN POLMARATON ZA HELENO
Helena Javornik, ki ima v lasti vse slovenske rekorde v teku od ene milje do maratona, je zmagala na 27. polmaratonu v Goeteborgu. V pvedskem mestu, ki bo avgusta letos gostilo evropsko atletsko prvenstvo, je na 21 kilometrov z 1:12:32 prehitela Švedinjo Ano Rahm (1:13:40). Na tekmovanju je nastopilo kar 36.000 ljudi.
KOLAJNE BORBENIM ŠPORTNIKOM
Slovenski reprezentanti v taekwondoju (izgovori taekvondoju) so drugi dan evropskega prvenstva v Con-stanti osvojili dve zlati, tri srebrne in dve bronasti kolajni. Evropski prvakinji sta postali Nupa Rajher v borbah članic do 70 kg in Sabina Šehič pri članicah nad 70 kg. Srebrne medalje so v borbah članov osvojili Sanel Ljutič do 63 kg, Grega Rudolf do 71 kg in AlepZemljič do 80 kg. Tretji mesti sta osvojila Jasmin Šehovič v borbah mladincev do 63 kg in Petra Žolnir v borbah članic do 52 kg.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V	sredo, 19. aprila je bila rojena Alenka Marija Čop. Očka je Marko Andrej, mamica pa Lučka Oblak. Srečni družini iskreno čestitamo!
Krst
V	cerkvi Marije Kraljice je bil krpčen Santino Valente.
Očka je Sergio, mamica pa Adriana Fajfar. Botra sta bila Marjan Fajfar in Natalia Valente. Čestitamo!
Poroka
V	soboto 6. maja sta se poročila v kapeli Virgen de los Pobres v Munro Marija Magdalena Makež in Erasmo V^ctor Agüero. Nevesti je bil pa za pričo njen najstarejp brat, Irenej Markež, ženinu pa mama Hermenegilda Agüero. Novoporočencema čestitamo in želimo obilo sreče!
Nov diplomant
Na Univerzi Lomas de Zamora (Facultad de Ingenier^a) je dokončal ptudije Javier Adrian Jazbec in prejel naslov ,,ingeniero industrial".
Na državni univerzi v Tucumanu je na fakulteti za agronomijo, zootehniko in veterinarijo končal ptudije Martin Žakelj in postal inženir agronomije.
Obema čestitamo in želimo mnogo uspehov!
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje vsem, ki so darovali v njen dobrodelni sklad: otroci družin Mavrič in Betrami, 50.- pesov; podjetje Podržaj, 500.-pesov; N. N. Moron, 100.- pesov; N. N. Bariloche, 100.-pesov; ga. Pavlina Dobovpek, 50.- pesov.
Vsem Bog povrni!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Marjana Pirc, Marko Vombergar, Pavlina Dobovpek, Andrejka Dolinar Hrovat, Irena Fajdiga, Katica Cukjati, Mara Črnak Sanchez. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
ip	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
Žalni praznik spomina in pričevanja
DOMOBRANSKA PROSLAVA
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
16. maja 2006
Nedelja, 4. junija 2006, ob 16. uri v Slovenski hi pi Počastili bomo vse žrtve vojne in komunistične revolucije na Slovenskem
EVRO US dolar
239,6 SIT 185,5 SIT
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
59. OBČNI ZBOR ZEDINJENE SLOVENIJE
BLAGAJNIŠKO POROČILO
Kot je bilo že podano v lanskem poročilu in tudi objavljeno v napem tedniku, je bila Zedinjena Slovenija, kljub vsem naporom, kljub skrčenju stropkov in skrbni administraciji v finančni stiski. Priskočil nam je na pomoč častni konzul g. Herman Zupan, ki je v Sloveniji posredoval in dosegel podporo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Iz bilance za to poslovno dobo, vam predstavim naslednji obračun:
DOHODKI:
Članarina: $ 5.225,85; Naročnina: $ 47.750,95; Darovi: $ l36.284,00; Kolonija: $ 5.041,00; Oglasi: $ l2.l42,50; Razno: $ 490,97; Skupaj: $ 206.935,27.
IZDATKI:
Adm. stropki: $ l60.764,43; Amortizacije: $ 9.777,43; Prireditve: $ 3.495,80; Reklame: $ 795,00; Posmrtnine: $ l40,00; Skupaj: $ 174.972,66
Prepis pisarnipkih 26.255,56; 5.707,05
Glede sredstev, ki smo ga prejeli od Urada RS za Slovence v Zamejstvu in po svetu v znesku U$S 128.993,00 je zneslo zamenjanih v napo valuto $ 376.403,00 so bila razdeljena na sledeči način:
in nakup potrebpčin: $ Prebitek: $
OBVESTILA
Rožmanov dom: $ 123.069,00; Svobodna Slovenija: $ 93.304,00; Zedin-jena Slovenija: $ 89.659,00; Osnovnopolski tečaji: $ 44.117,00; Srednjepolski tečaj: $ 12.263,00; Knjižnica ZS: $ 5.965,00; Mladinske organizacije: $ 4.212,00; Počitnipka kolonija: $ 2.411,00; Arhiv ZS: $ 1.403,00; Skupaj: $ 376.403,00
Kar se tiče Svobodne Slovenije in Zedinjene Slovenije smo predvsem poravnali vse dolgove, naredili akopij papirja.
Vsi stropki so bili utemeljeni z računi, ki so bili odposlani na Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, fotokopije teh pa so vam na razpolago na tem mestu.
Povipana je bila tudi naročnina Svobodne Slovenije, vsekakor pa ta naročnina ne krije stropkov izdajanja napega tednika.
Vestno pa nam pri vsem pomaga, ga Tončka Vesel Re, tako pri akcijah za ter-atve zaostalih naročnin, kakor pri zbiranju oglasov, ki so važen pripomoček nap h dohodkov, kakor pri vsem drobnem in nevid-

IZLET
Balantičeva pola vabi učence, bivpe učence, družine in člane Napega doma na izlet, ki bo v četrtek 25. maja 2006 na EZEIZO. Odhod od Napega doma ob 9. uri Prijave pri odboru starpev. Lepo vabljeni!
SLOVENSKI DOM SAN MARTIN
,,Izumi se iz ko pčkov lepega"
(A. Mežek)
V nedeljo, 21. maja,
4
08. 45: sv. mapa v zavodu Presvetega Srca Jezusovega 10 .00: skupni zajtrk 11. 00: kulturni program
Slavnostni govor: Mojca Jesenovec, prof. Prikaz v pesmi in besedi po zamisli Marte Jenko ©kulj 13. 00: domače kosilo (Prijave: Jože Skale: 4764-4289)
Vsi lepo vabljeni!
nem delu, za kar ji gre odkrita zahvala.
Najleppa hvala pa tudi vsem napm članom, naročnikom in prijateljem, ki nas podpirajo, spremljajo in s čigar naklonjenostjo računamo pe v naprej.
Hvala lepa!
Alenka Jenko Godec
Iz življenja ZSMŽ
Nad. s 4.
Že vem, ti si ^
Glasovi ^ Blagoslovljeni
vsi, ki jih sliramc
ČETRTEK, 18. maja:
Mesečni sestanek Zveze slovenskih mater in žena iz San Martina, v Domu ob 16. uri. Gospa Cirila Pernipek Žužek nam bo brala iz dnevnika pokojnega očeta g. Pernipka spomine na majske dni leta 1945 in naprej. SOBOTA, 20. maja:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip.
Delavnica za starpe z naslovom ,,Quien se hace cargo de estos chicos". Vodita C. Arruti in D. Dimier, Universi-dad Austral; ob 8,30 uri, v Slompkovem domu. NEDELJA, 21. maja: 46° Obletnica v San Martinu. SREDA, 24. maja:
Dan žrtev in molitev za mladino na praznik Marije Pomagaj. Ob 19. uri sv. mapa v cerkvi Marije Pomagaj. SOBOTA, 27. maja:
Srečanje vseh mladcev in mladenk v Slompkovem domu ob 14,30 uri. Vsi prisrčno vabljeni; imeli se bomo izredno.
ČETRTEK, 25. maja:
Skupni mladinski pportni dan na Pristavi. NEDELJA, 28. maja: Žegnanje v Slovenski hipi. SREDA 31. maja:
Učiteljska seja, v Slovenski hira ob 20. uri. SOBOTA, 3, junija:
Predavanje Toneta Mizerita ,,Pred strupeno medijsko poplavo", za visokopolce, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe. NEDELJA, 4. junija:
Osrednja Domobranska proslava v Slovenski hi pi
Obstaja čisto poseben ,,glas".
Kakpen pa naj bi bil?
Čigav je?
Kako zveni?
Kdo ga slip?
Kdo ga je slipal?
Ta posebni, večni glas, pokliče vsakega. Pokliče ga samo enkrat ... pokliče ga v življenje.
Poklical je mene, poklical je tebe, poklical je vse ljudi. ... In sledila so se raznolika imena. Poznana, pa tudi tako zveneča, da si jih skoraj ne moremo predstavljati ...
nas
je poklical, s čudovito, ustvarjalno
Neskončni besedo, bodi!
Od tedaj smo.
Enkratni, drugačni od matere in očeta. O neizmerna lepota življenja!
V najglobji tirani smo nastali, in na varnem dobivali edinstveno obliko za vselej.
Potem, eksplozija življenja! Na določeni dan, na določeno uro, na določeno sekundo, so se sprožila vsa čutila. Luč, besede, smeh, solze, toplota in mraz, zrak, dotik, posebno pa materin, vse to nas je sprejelo kot harmonična dobrodopica na ta svet, obdana z ljubeznijo dveh, ki sta bila eno, v prvem trenutku novega bitja.
Nič na svetu se ne more primerjati s skrivnostjo, da smo.
Hvala za življenje!
Mara Črnak Sanchez
str.
Razživele smo se tudi ob pesmi ,,Kol'kor kapljic, tol'ko let ...", namenjeni ge. predsednici za visoki življenjski jubilej v tem mesecu in napemu g. asistentu dr. J. Rodetu za godovni dan! Prisrčne čestitke obema! Simbolična darila le nakažejo napo veliko hvaležnost za vsa opravljena dela v pretekli dobi z gorečo propnjo k Bogu, naj ju ohrani pri zdravju in močeh! Vložila sta ogromno časa za izpeljavo legalnosti organizacije, poleg vseh nenaptetih del. Koliko vsestranskega sodelovanja je opravila prpa družina, oba pravnika dr. Dobovpek in gdč vnukinja, si lahko predstavljamo: Bog jima povrni!
Gibalna sila napega dela obsega ptiri točke:
1.)	vzgajati nape otroke, da so slovenskega rodu;
2.)	posredovati nap mladini slovenske običaje in tradicije;
3.)	pomagati osamelemu in pomoči potrebnemu rojaku;
4.)	ostati zvesti načelom, zaradi katerih smo zapustili napo domovino.
Vse ptiri postavke so važne, a časi se spreminjajo in zahtevajo, da se posodobimo. Razmere so danes znatno drugačne kot ob ustanovitvi Zveze; tako so pretežno težave na socialnem polju. Soočamo se z resnimi življenjskimi obstoji. Do sedaj je bilo krito z darovi dobrosrčnih rojakov.
Težje primere pa repuje ljubljanska Karitas! Iskren ,,Bog lonaj" vsem; se priporočamo v prihodnje!
I. F.
Konferenca SDS
Nad. s 3. str.
do popravka, ki jo prinapa. Pravica do popravka in odgovora je v Sloveniji zapisana v ustavi a se je nekateri kljub temu bojijo kot hudič križa, saj skupaj z ostalimi spremembami prinapa nepreklicen konec obdobja ene in iste pestdesetletne resnice v osrednjih glasilih."
V pozdravnem nagovoru je Peter Debeljak, pef kabineta ministra Zvera pozdravil navzoče na konferenci in je med drugim dejal:
,,Imel sem to srečo, da sem ob obisku v Argentini spoznal nekaj izjemnih, prokosrčnih oseb. Takih ki jih odlikuje neka elementarna poptenost, na katero v Sloveniji človek že stežka naleti ^ Takih, ki jih takoj začutip in se zlahka povežep z njimi ... ©e posebej me navdupuje neverjetno jasna zavest, ki biva med vami. To pa je, da so problemi argentinskih Slovencev skupni. Zato se je z njimi treba soočati in jih repevati skupaj. Ker prav vi delujete integralno, so vape ideje, s tem pa tudi vapa organizacija obsojene na uspeh."
Odbor SDS Argentina