Rak.
Rak, rak, rak                                  kdo mu pa sešijc jo
dolge škarje ima,                             suknjico dehtelo?
vidi njega mak,                               Sivala mu bo pomlad
z brega mu pokima:                        suknjico dehtečo,
»Skroji meni suknjico,                     tudi jaz imel bi rad
suknjico rdečo,                                 suknjico rdeco.
suknjico kot imaš ti,                        Meni krojil rak nc bo,
suknjico dehtečo /«                            mama jo skrojila,
Skrojil rak mu suknjico,                  mama jo šivala bo
skrojil je rdeco,                                ali pa kupila.
Fr. Lovšin