Rane našeoa m. Nemški škofje, zbrani ob grobu svetega Bonifacija v Fuldi, so letos izdali jako pomenljivo skupno pastirsko pismo, v katcrem odkrivajo najgloblje rane, katere je prizadjalo človeštvu novodobno pagan« stvo. Uvodoma naglašajo, da jim v zadnjih časih prizadeva največjo skrb družina. Če je družina bolna, oboli cela država in potem narodu ne pomaga ne izobrazba, ne anr.ada, ne velemoč. In danes je trenutek, ko morajo škofje nemškemu narodu s prelokom reči: »Moje ljudstvo, tisti, ki te ime* nujejo srcčno, ti lažejo!« Nemška družina, ki jc svojčas po pravici slovela, postaja danes čedaljebolj nerodovitna. Leta 1876. je v Nemčiji odpadlo na 1000 prebivalcev 42 rojstev, lcta 1911. pa samo še 29. To pomeni v tej dobi 800 tisoč otrok manj! Število rojstev pa tako naglo pada, da prekaša Nemčija v zadnjcm desetletju celo že Francijo in Belgijo. Tisti, ki ta pojav izvajajo samo iz ncugodnih socialnih in gospodarskih razmer, draginje živil in stanovanj, itd., sami sebe slepijo. Netnški narod je prestal še veliko hujše čase kakor so današnji, ne da bi usihala njegova rodovitnost. In končno je padanje rojstev bolj posledica naraščajočega luksusa nego bede. Šele iz bogatih slojev se je to zlo zaneslo tned revnejše. Res je, da socialno zlo padanje rojstev pospešuje, zlasti stanovanjska beda v velikih mestih, glavna krivda pa tiči v zločinski zlorabi zakona, v tem, da egoizem in pohlepnost, bojazen pred žrtvami in težavarai, zavajata človeštvo do tega, da z umetnimi sredstvi onemogočuje plojenje. In čc moderne razmere to zlo pospešujejo, ali niso ravno te razmerc sad od Boga odpadle kulture? Hoteli so »življenj«i pospeševati«, pa živ« ljenje v resnici more, obsojajoč narod k počasnemu samoumoru! To je kuga, ki je sledila boju zoper krščanstvo in ccrkev. Potem ko so škofje opominjali krščanske zakonske, da radovoljno vzamejo nase dolžnosti svojega posvečenega stanu, se obračajo k mladinskemu vprašanju. Najprej obsojajo tiste matere, ki iz ničevih razlogov svojih otrok same nc hranijo in se pečajo potcm z vprašanjem pojasnjevanja spolnih rcči otrokom. Tu postavljajo nemški škofje kot načelo, da naj se te reči mladini ne pojasnjujejo javno, v šoli in V mladinskih spisih, marveč od starišev in dušnega pastirja, Glavno pa je, da se otroci vzgajajo k sramežljivosti, da se navajajo na delo, na samopremagovanje in na pametno ncgovanjc zdravja in telesa. Vsc to pa ni nič brez verske vzgojc, ki ima vso dušo prekvasiti. Škofje opozarjajo nato na nevarnosti nenravstvenega berila, slabe družbe in kinematografa. Kinematograf ne slabi samo oči in pokvarja živcev, temuč tudi vso osebnost izpridi. Kar se tiče telovadbe, iger in sporta, se večkrat zelo greši s tem, da se pretirano goje, tako da si mlad človek dostikrat ne pokvari samo zdravja, ampak odvadi tudi resnega dela, je ves raztresen in zanemarja vzgojo svojc duše, namesto da bi si utrjeval voljo in značaj. Fuldsko pastirsko pismo končno ostro obsoja moderno raodo, ki se čisto vrača k paganskim navadam, saj je njen glavni namen počutnost dražiti, naj reče kdo v njeno opravičenje, karkoli hoče. To je binavstvo! Sicer se ni toliko čuditi, če se v gotovih velikih središčih moderne razbrzdanosti take mode iznajdujejo in nosijo, neopravičljivo je, če krščanske žene to blaznost posnemajo! Pastirsko pismo konča bistveno z stavŁom: »Resnica je ta, da je najgloblji in zadnji vzrok tega obolenja človeške družbc verska mlačnost in propadanje krščanskega verskega mišljenja in življenja v široJdh plasteh ljudstva.« CENERALNI ŠTRAJK V JUŽNI AFRIKI STRT. / Južnoafriška vlada je generalnemu Etrajku napravila konec z drakoničnimi eredstvi, ki jih nudi obsedno stanje. Odločilni udarec je prizadela gibanju s tem, da je zaprla vseh 56 delavskih voditeljev, za katere javni tožitelj predlaga smrtno obsodbo, ker so pripravljali dinamitne napa'dc na javne zgradbe: mostove, vojašnice Itd. Aretacija se je izvršila na kratck način. Delavsko zbornico v Johannesburgu, hr kateri so bili zbrani voditelji, jc obdalo na tisoče policajev in vojaške čete; na zbornico so namerili sedemfuntni top, nato pa oblegancem sporočili, da sc tekora četrt ure udado ali pa bo začel delovati jtop. Zbrani so se odločili za prvo; odprli so vrata in korakali na cesto, kjer so jih takoj obdali policaji in vojaki in jih odpeIjali v ječo. Medpotoma so peli delavsko Jiimno. Demonstracij ni bilo nobenih. Med aretiranci so se nahajali tudi glavni voditelji Bain, Crawford in Mason. Železniški štrajk je strt. Pa tudi rudniški štrajk je toliko kot končan, kcr je večina rudarjev začela zopet delati. V Kapstadtu so na |avnem trgu aretirali tajnika in celokupfno delavsko eksckutivo. V Oranju so proglasili aretacijo nad tam. voditeljema štrajŽka Campbell Elstockom in Cruikshankom. ©elavski poslanec Creswell je na delavstvo izdal oklic, v katerem je pozivlje, naj jee ne da zapeljati k nasilnim sredstvom in azgredom, marvcč naj se poslužuje le tihejga odpora s iem, da ne prime za nobeno idelo. Ne ve se še, ali bodo Creswella radi jlega oklica postavili pred vojno sodišče |eli pa bodo respektirali njegovo poslansko ifantmiteto. JJEMIRI OB ŽELEZNIČARSKI STAVKI NA PORTUGALSKEM. Dinamh govori! ,' Milanski »Corriere« poroča iz Madri2a, da so v Lizboni in v drugih portugalskib mestih izbruhnili veliki nemiri. Brzojavne proge so prekinjene. Z dinamitom so dolge železniške proge porušcne. Brzojavni uradniki so potrli aparate in pobcgnili, da jih niso mogli zapreti. Med Aveiro in jQaitano so pognali z dinamitom železniško progo v zrak. Boje se, da izbruhne v celi Portugalski vstaja. KORUPCIJA TUDI NA JAPONSKEM. . V Berolinu je stal pred sodiščem t^ dni stenotipist Karl Richter, obtožen, da je poizkusil izsiljevati in da je kradel. Richter je bil namrcč nastavljen pri filialki tvrdke Siemens Schuckertwerke v Tokiu in si je prilastil zaupna pisma namenjena japonski mornariški upravi, da jih izrabi proti tvrdki za izplačilo denarja. Iz teh pisem je razvidno, da je tvrdka zagotovila japonskemu admiralu Fujiiu Z^jffo provizijo za dobave japonski mornarici. Pri naročilih aparatov za brezžično brzojavljenje so pa 15% zaupne izdatke japonskemu uradništvu odračunali. Richtcr je bil obsojen v dveletni zapor in izgubi pct let državljansko^ pravico. SPOPAD DELAVSTVA S POLICIJO V PETERBURGU. 19. t. m. so v Peterburgu pokopali nekega delavca. Policija je med pogrebom zapleuila rdeče trakove na rajnikovi krsti, a ko so delavci na pokopališču zapeli nek revolucionarni koral, je pričela policija pogrebce iz pokopališča izrivati. Ljudje so se razkropili a zopet okolu groba zbrali, kjer je hotel neki socialnodemokraški poslanec govoriti. Policija je pa poslanca, ko je nekaj besedi izpregovoril, aretirala in razgnala pogrebce s silo.