RtStstna plačana t gotovini Posamezna Številk® 10 din IZDAJA FIZKULTURMA ZVEZA SLOVENIJE Dogodki prihodnjega tedna TEKME ZA NOGOMETNI POKAL FLRJ Leto VII. — Štev 45 Ljubljana, dne II. novembra 1S51. Skupščina Telovadna zveze Jugoslavije je končala z delom Ljubljana, 11. nov. Po predhodni temeljiti pripravi v vseh republikah se je začela včeraj zjutraj v Ljubljani v dvorani Doma sindikatov* III. redna skupščina Telovadne zveze Jugoslavije. Zasedanje, ki mu je prisostv ovalo več kakor 300 delegatov iz vseh republik, je otvoril predsednik Rato Dugonjič. Uvodoma je pozdravil številne delegate iz vseh ljudskih republik, kakor tudi predstavnike oblasti in politične osebnosti. Pozdravil je podpredsednika Prezidija FLRJ Jožeta Rusa, zastopnika vlade LRS ministra Toneta Fajfarja, zastopnika JA polkovnika Lojzeta Vrhovca, predstavnico Zveze borcev Nedo Božinovič, zastopnika Fizkulturne zveze Slovenije dr. Danila Dougana in dr. Po stva izvolitvi delovnega predsed-je pozdravila skupščino zastopnica Zveze borcev Neda Božinovič, ki je v svojem pozdravnem govoru naglasila velik pomen telovadne organizacije in potrebo čim naj večje povezave z Zvezo borcev. Za njo je pozdravil skupščino tudi tov. Ribičič v imenu Sveta pionirjev, nato pa še zastopnik Fizkulturne zveze Slovenije dr. Dougan. Za tem je podal poročilo predsednik GSJ tov. Rato Dugonjič, ki je uvodoma dejal, da je treba že ob začetku skujtščine imeti v mislih mnogo važnih momentov, ki so karakteristični za napore vse organizacije, da pa je cela vrsta važnih nalog nerešenih in zaradi tega smatra izvršni odbor GSJ za posebno važna naslednja tri vprašanja: 1. Dokončno ustaljenje organizacije s posebnim odnosom na program telesne vzgoje. 2. Ureditev materialnega poslovanja v organizaciji in odklonitev vsake možnosti za uvajanje fizkulturne birokracije. 3. Razvijanje borbe okoli idejnih smernic v organizaciji, ki se je od zadnje skupščine neprestano odvijala po diskusiji o vprašanju imena organizacije in ki je hkrati pomenila tudi borbo za družbeni ugled in značaj Telovadne zveze Jugoslavije. Ko se je dotaknil minule diskusije o imenu organizacije, je prešel na nadaljevanje svojega poročila. Dejal je med drugim: »Naša do- movina gradi socializem pod zelo težkimi gmotnimi pogoji, ki zahtevajo od naših ljudi dokajšnje žrtve. Pot, po kateri gremo, še ni dokončno uglajena, nimamo niti enega primera v zgodovini, katerega bi lahko izkoristili za kažipot, vendar imamo v mislih neprestano marksistične nauke in pa izkušnje, ki smo jih že pridobili. Po drugi strani je treba vedeti, da posebno mi v telovadni organizaciji, ki ima za nalogo razvijati zdrave, sposobne, spretne, disciplinirane in telesno razvite ljudi vemo, da Jugoslavija gradi socializem pod neprestanim zunanjim pritiskom, pod neprestanimi grožnjami agresorjev iz ZSSR. Nevarnost agresije bo toliko manjša, kolikor bo večja naša pripravljenost, kolikor bo večja naša moralna sila, samodisciplina in organiziranost. Telovadna zveza Jugoslavije mora dati prav zaradi po- učiteljev je premajhna, tako da so nekatere šole brez fizkulturnega predavatelja, ali pa so tako preobremenjeni, da njihovo delo ni uspešno. Poleg tega se mnoga šolska vodstva čutijo odgovorna le za umsko vzgojo svojih učencev, medtem ko se ne brigajo v zadostni meri, da bi učenci zapustili šolo zdravi, telesno in moralno razviti, in na ta način v celoti usposobljeni za delo v skupnosti. Nadalje je dejal, da se v JA po- t 111 smo dosegli, sveča velika pozornost telesni vzgoji, vendar nezadostno število strokovnih delavcev onemogoča rezultate, ki jih vsi želimo. Dejal je, da je naša organizacija edina prostovoljna organizacija, ki ima v svojem programu redno in vsestransko telesno vzgojo za svoje. članstvo. Zato je razumljiva velika odgovornost, ki jo ima v tem pogledu Telovadna zveza Jugoslavije. Odgovornost je toliko večja, ker je dalo naše državno vodstvo organizaciji pri tem delu najširša pooblastila, ki niso nič manjša v izkoriščanju materialnih dobrin, ki jih skupnost daje na razpolago. Premalo imamo prednjakov Posebno pereče je vprašanje prednjaškega kadra, ki v celoti odloča o nadaljnjem razvoju organizacije. Število dosedanjih vaditeljev je premajhno. Ce vzamemo, da bi vsako društvo potrebovalo 5 moških in 5 ženskih vaditeljev, pomeni to, da bi jih moralo biti skupno vsakih vsaj 2300. Kljub temu, da je to število minimalno, ga mi do danes še V 482 društvih je 120.000 članov Nato je prešel na poročanje o stanju v organizaciji, iz katerega je bilo razvidno, da imamo trenutno 120.000 članov v 462 društvih. Dejal je, da se je v zadnjih dveh ložaja, ki ga zavzema spričo svoje j letih močno dvignilo število vadi' osnovne naloge, pečat izgradnje so- j tel jev in da imajo vse naše pri-cializma in čuvanja svobode naše ! reditve vse več in več kvalitete in zemlje ter neprestane telesne in idejne krepitve svojega članstva. Kako je pri nas s telesno vzgojo? Telesno vzgojno delo v naših osnovnih šolah je, lahko rečemo, na dokaj primitivni stopnji. Nekoliko bolje je na srednjih šolah in na šolah učencev v gospodarstvu, kjer predavajo strokovno bolje izurjeni učitelji, čeprav je tudi tam cela vrsta pomanjkljivosti. Število boljše organizacijske priprave. To se vidi tudi v uspehih naših tekmovalcev doma in v inozemstvu. Izrazil je mnenje izvršnega odbora, da je treba v prvi vrsti misliti na povečanje števila članstva, kajti sedanje stanje ni zadovoljivo. Zaradi tega je treba storiti vse, da se organizacija razširi, da se poveča število društev in pritegne k redni vadbi čim več naše mladine. Ljubljana, 10, nov. V okviru skupščine Telovadne zveze Jugoslavije je bila danes na Taboru medrepubliška mladinska tekma v orodni telovadbi med reprezentancama Slovenije in Srbije. Zmagali so z velikim naskokom med mladinci domačini, d očim so pri mladinkah zmagale Srbkinje. Telovadnica na Taboru je spet sprejela mlade telovadce, da v dvoboju Srbija—Slovenija pokažejo kaj znajo. Šestnajst mladih tekmovalk in prav tolikšno število mladincev je že kar številna veta. strumno so stali tako, ob slavnostni otvoritvi tekmovanja in opazovalec ne bi mogel presoditi, v kateri vrsti so mladinke in mladinci bolj strumni. Obrane telovadce je ob polnoštevilni Prisotnosti gledalcev pozdravil s strani Telovadne zveze Slovenije tovariš GriiC Konrad, v imenu Tel. zveze Sroije pa Predsednik cotic. Po izmenjavi daril se je takoj začeio tekmovanje, m je potekalo ”ko, aa so na vsakem orodju nastopali Izmenoma, zuaj nas zuaj sruski tekmo-yulee. Tako je bila oiajsana primerjava med posameznimi nasprotnimi tekmo-Valci, kar je povzročilo pose Dno napeto pozornost gledalcev. V prvem delu tekmovanja, ki je obse-za mladinke gred in preskok ter ™:ad’:nce kroge, preskok in konja z pV:ajii so vse ekipe začele s preskokom. fLn lantih sta se posebno izkazaia t-opf svo?3 Gosi’ ki je pose ono ugajal zaradi da « privlačne strumnosti. Videti je ono, v n? obolr tekmovalci kar precej doma Panogi. Z malim naskokom so zerčmU S1°venci. Nasprotno pa se je sucmo p ti dekletih. Tod so dosegle srb-to12hiiadinke vodstvo kljub temu, da kota na®? odlikovale v svojih premetih Tav°sle^ ae na nobenem tekmovanju, ^‘'taroaiije se je nadaljevalo in boratu, ti. se -e stopnjevala. Tako se je zgo-arrvJ tia T>li- mladinkah nobena ni imela Jjna’ ki Je Prl tem orodju tako pogosta. n Dem £e ni primerilo, da bi morala TjrPjpstovoljno z gredi. Najbolj se je »'ustavile Rozmanova, ki so ji sodnice ** tsodile zavidljivo oceno' 8.70. Kljub 0r vt Pa> da so naše dosegle na tem žmago, svojih nasprotnic niso Prv"r del dvoboja se je končal z Prmf°,,srbskih miadink in sicer 119.25 Proti 110.80. p? zaradi tega popoldne odnesli n=g° fantje iz Slovenije. Kljub dobrim žali otnikom’ ki so se kai uspešno dr-u na konju (naša najboljša tekmovalca odit m or°dju Tomšič in Copf sta imela smol°). jim je uspelo »pritisniti: »u-protnika za 0.50 točke. K temu je Uko pripomogel Tomažič, ki je v zad-Vai Pan°Si, to je na krogih, »odbil« svojo (»v za 9-55, kar veliko pomeni. Tako l5t •?„ stanie P° končanem prvem delu r,„"J0 proti 159.80 v korist mladincem iz ®i0Venij e. ^ drugem delu tekmovanja so se Izkazali naši mladinci -K Večerni prireditvi se je nabralo še mnogo več gledalcev, kakor popoldne. 5aai dekleta in fantje niso več nasto-hkrati, marveč posamič. Tako so im kot prvi na vrsti mladinci na brad-Gostje so bili za spoznanje boljši, tretje mesto, ki ga je Tomšič tekmovalna tem orodJu kot naš najboljši za mladinci so se pojavile mla-za nastoP v prostih vajah. Vse od toi. 80 imele prav čedne sestave in je na °ko cesto prav težko reči katera ki je Igraje opravila težko nalogo in zaslužila prvo mesto. Nepričakovano pa je v tej panogi zasedla drugo mesto mlada Jeseničanka Smolnikarjeva, ki je zaslužila 9.65, kar je nedvomno zanjo velik uspeh. Gledalci so se ob izvajanju deklet docela razgreli. Z vso vnemo so zasledovali borbo za pike in spremljali vsak gib posebej z napeto pozornostjo. Ko so končale te, so bili v parterju na vrsti mladinci. Saj jih poznamo, tukaj so mojstri, danes pa so imeli še posebej dober dan. Ko sta nastopala Copf in Tomažič so gledalci s presenečenjem občudovali tolikšno spretnost, strokovnjaki pa so z zadovoljstvom ugotavljali, da takšno.Izvajanje najtežjih prvin že nekaj velja. Med naše najboljše se je vrinil le nadarjeni Madjar. , j- u-»o cesto prav težko reči Kareta je Dir ,,caa.i sieuis.e najuuij napete u.i-DolJša. Toda spet se je izkazala Sonja, zornosti. Kajpak je prisotno občinstvo Mladi Šlibar včeraj ni mogel nastopiti, ker ima poškodovano roko. V zadnji panogi dekliškega programa je bila na vrsti še dvovišinska bradlja. Tu je spet Sonja pokazala svoje sposobnosti in »zabelila« svojo vajo tako, da so ji sodnice hočeš ali nočeš priznale 9.80, kar je na j višja ocena v tekmovanju. Odlikovala se je tudi Smolnikarjeva, medtem, ko sta bili prvorazredni tudi Spa-sičeva in Steblerjeva. S tem orodjem so dekleta zaključila dvoboj Zmagale so tekmovalke iz Srbije — zasluženo sicer, toda ne brez ogorčene borbe, v katero so vložile vse svoje sile. Za tem je bilo na vrsti še tekmovanje na drogu. Tu so se naši tekmovalci na moč postavili. Kar težko je reči, kdo je pritegnil več pozornofrti. Pdšl, Tomažič in Tomšič so kar po vrsti pokazali kaj je prava telovadba na tem orodju. Prav Igraje in brez naprezanja so se sukali na drogu, ki je stal sredi dvorane, in ki je bil tedaj središče najbolj napete po- __— — J.! T ' ; vx' F- 1 »-k TM.iccfnA z vso vnemo nagrajevalo tekmovalce za predvajano vrhunsko telovadbo. Njihovo znanje pa ni izzvalo iskrenega odobravanja zaradi tega, ker so bili gostje za celo stopnjo slabši, marveč zategadelj, ker so vsi po vrsti pokazali tako visoko znanje. Tudi mi lahko rečemo, da so naši mladinci na drogu že prekoračili stopnjo, ki meji na Kakovost zveznega razreda. Naskok, ki so ga pridobili mladinci je zadoščal, da je celotna ekipa prepričljivo porazila goste. Končni zaključek bi bil ta, da se je od zadnjega srečanja na obeh straneh telovadba lepo razviia, in da smo uspehov, ki jih je pokazala mladina iz Slovenije in iz Srbije lahko iskreno veseli. Še bo treba misliti na podobna srečanja, ki poglabljajo zveze med telovadci obeh republik, hkrati pa v najboljši obliki služijo razvoju telovadbe. kn TEHNIČNI REZULTATI: Mladinci — preskok 1. Copf Ivan, Slov. 9.60 2. Pdšl Saša, Slov. 9.55 3. Petrovič Jovan, Sr. 9.55 4. Madjar Stevan, Sr. 9.50 Mladinci — konj z ročaji 1. Stojkovič Mihajlo, Sr. 9.30 2. Madjar Stjepan, Sr. 9.20 3. Tomšič Tone, Slov. 9.05 Mladinci — krogi 1. Tomažič Roman, Slov. 9.55 2. Madjar Stevan, Sr. 9.20 3. Budja Pavle, Sr. 9.15 Mladinci — bradlja 1. Petrovič Jovan, Srbija 9.40 2. Madjar Stevan, Sr. 9.35 3. Tomšič Tone, Slov. 9.20 Mladinci — prosta vaja 1. Copf Ivan, Slov. 9.60 2. Tomažič Roman, Slov. 9.50 3. Tomšič Tone, Slov. 9.35 4. Madjar Stevan, Sr. 9.35 5. Mesarič Leon, Slov. 9.35 Mladinci — drog 1. Pdšl Saša, Slovenija 9.60 2. Tomažič Roman, Slov. 9.50 3. Tomšič Tone, Slov. 9.50 MLADINCI — SKUPNO 1. ; ladjar Stjepan, Srbija 2. Tomšič Tone, Slovenija 3. Copf Ivan, Slovenija Mladinke — preskok 1. Spasič Nada, Srbija 9.70 2. Rozman Sonja; Slov. 9.50 3. Stebler Judita, Sr. 9.35 Mladinke — gred 1. Rozman Sonja, Slovenija 9.70 2. Stebler Judita, Sr. 9.55 3. Klinar Greta, Sr. 9.50 Mladinke — bradlja 1. Rozman Sonja, Slov. 9.80 2. Stebler Judita, Sr. ' 9.65 3. Spasič Nada, Sr. 9.45 4. Smolnikar Ada, Slov. 9.45 Mladinke — prosta vaja 1. Sonja Rozman, Slov. 9.65 2. Smolnikar Ada, Slov. 9.60 3. Stebler Judita, Sr. 9.60 MLADINKE — SKUPNO 1. Rozman Sonja, Slovenija 38.65 2. Stebler Judita, Srbija 38.15 3. Spasič Nada, Srbija 33.10 MLADINKE: Srbija 223.75 Slovenija 221.75 MLADINCI: Slovenija 322.85 Srbija 315.60 SKUPNO: Slovenija 544.60 Srbija 539.35 Velik pomen vaditeljev pri vzgoji mladine Vaditelj je vzgojitelj naše mladine, je dejal nadalje tov. Dugonjič. Kakor bo on duševno in fizično oblikoval mladino, tako bo ta mladina odrasla v zrele može in žene. Naši predpjaki so storili več, kakor se je moglo pričakovati, vendar pa zato niso dobili zadostnega priznanja, niti niso bili doležni tistega družbenega ugleda, ki ga po svojem delu zaslužijo. Tov. Dugonjič je potem nadalje razvijal vprašanja o programu in delu pri urah splošne telesne vzgoje in ugotovil dosedanji lep napredek. Dotaknil se je vseh panog in s tem v zvezi tudi vseh vrst tekmovanj, ki so bila izvedena v razdobju od zadnje skupščine. Ko je do dobra obdelal še mnoga organizacijska vprašanja, se ie dotaknil še novega statuta in pri' tem poudaril, da je pripravljen nov osnutek statuta tako, da v najboljši obliki uredi vprašanje odnosa med društvi in višjimi organi organizacije. V sklopu s temi vprašanji je dejal, da je treba rešiti tudi vprašanje odnosa telovadne organizacije do Fizkulturne zveze Jugoslavije. Naglasil je, da je v dosedanji praksi bila Telovadna zveza izenačena z vsemi ostalimi športnimi zvezami in ugotovil, da je glede na širino naše organizacije to dejstvo docelo nenormalno. Telovadna zveza Jugoslavije mora dobiti v telesnovzgojnem življenju važnejše mesto in tudi odgovarjajoča sredstva. Izrazil je upanje, da se bo to po skupščini nedvomno zgodilo. ill Na skupščini je bilo mnogo govora o naših ženah, ki se na splošno premalo udejstvujejo v telovadni organizaciji. Pravilna telesna vzgoja pa ženi nikdar ne odvzame njene nežosti in ljubkosti, temveč ju še poveča. Ob koncu se je še dotaknil vloge predvojne organizacije Sokol. Delo te organizacije je osvetlil od vseh strani, nakar je članstvu svetoval, naj bi imena Sokol za ime svoje organizacije ne izbiralo, saj imamo v imenu Partizan ime, k nam pomeni in pove pravzaprav vse. Tov. Dugonjič se_je ob zaključku dotaknil še priprav za zvezni zlet ki bo leta 1953. Ugotovil je, da je najtežje razdobje dela že minilo ir da bo organizacija z novim imenom in z novim poletom ob pomoči Partije ter oblasti krenila z odločnimi koraki naprej. Na ta način, je dejal, se bomo najbolje oddolžili tovarišu Titu za skrb in pozornost, ki jo osebno poklanja na ši organizaciji. Živa diskusija je prinesla koristne zaključke Po poročilu nadzornega odbora, ki ga je podala Divna Markovič, se je razvila živahna diskusija, v kateri so delegati razčistili vsa vprašanja, ki se nanašajo na dosedanje pomanjkljivosti in bodoče uspešnejše delo. Poleg mnogih disku-tantov iz naše republike, ki so stavljali koristne predloge ali izražali konstruktivno kritiko posa- meznih pomanjkljivosti, je omeniti zlasti diskusijo načelnika TZS tov. Marjana Jeločnika, ki je razčistil vsa vprašanja v odnosu na dosedanje delo telovadne organizacije Slovenije. Potem, ko je orisal stanje v Sloveniji, se je dotaknil načina lela, ki v bližnji preteklosti ni koristilo razvoju organizacije v tolikšni meri, kakor se je pričakova-o. Pri tem je omenil tekmovanje a znak, spomladanski in jesenski »ros, razne tečaje z nezainteresiranimi slušatelji, kampanjski način (Nadaljevanje na 6. strani) Pravilne rešitve 52. kola ..ŠPORTNE STAVE" 1. Bokelj : Zeljeznlčar 1 2. Pula : Odred 1 3. Naprljed : Borac 1 4. Rudar : Lokomotiva 2 5. Čelik : Sarajevo 2 6. Pobeda : Rabotničld 2 7. Borac : BSK II. 2 8. Italija : Švedska x 9. Rapid : Wacker 2 10. Austria : GAK 1 11. Wien : LASK 1 12. Sturm : Vienna 1 Tekmovanje za jugoslovanski nogometni pokal 19 !nra se ie uvrstila v naslednje kolo Danes je bilo na sporedu prvo kolo zaključnega tekmovanja za nogometni pokal Jugoslavije, v katerem je sodelovalo 61 klubov. Malokdo je pričakoval, da bodo že v prvem kolu izpadli iz tekmovanja celo člani prve zvezne lige, katere so izločili skoraj nepoznani klubi. Zanimivo je na pr., da se je v nadaljnje tekmovanje uveljavilo rezervno moštvo BSK (Beograd), medtem ko so ligaši podlegli v Bački Palanki. Nič manjše presenečenje je bilo v Sisku, kjer je bil žrtev domačega kluba Borac iz Zagreba. Slovenijo so zastopali trije predstavniki: Odred, Rudar in Mura. V nadaljnje tekmovanje se je plasirala samo Mura, medtem ko sta Odred in Rudar izgubila tekmi. Preseneča edinole poraz Odreda v srečanju s moštvom Pulja. gem polčasu je Pula samo enkrat nevarno napadla. V 20. min. je bil poškodovan Hacler in od tedaj naprej so se vsi igralci Pule umaknili v ob.rarnbo. Sele v 35. min. je Hočevar izenačil na 1:1 Odred je stalno ogrožal nasprotnikova vrata, tako da je drugi gol že visel v zraku. Resnično ga je dal Hočevar, vendar ga sodnik ni priznal, češ, da je bil dosežen iz ofssidea, po našem mnenju pa je bil pravilen. Prvi podaljšek ni prinesel odločitve. Odred je bil v stalni premoči, toda ni izkoristil priložnosti v 4., 5. in 11. min. V drugem podaljšku pa je bil dve minuti pred koncem prosti str,el proti Odredu, iz katerega je Pula dosegla zmagoviti gol. Mura : Teksfilac 4 : 3 (1 :2) Murska Sobota, 11. nov. Moštvo ki ure je potrdilo svojo dooro formo v zadnjem času z današnjo pomembno zmago nad članom II. zvezne lige Tekstilcem iz Varaždina. Zmaga je popolnoma zaslužena Ze v začetku igre je bil poškodovan srednji .krilec Mure, ki je moral zaradi tega zapustiti igrišče. Sobočani so preostalih 80 minut igrali samo z 10 igralci. Prvi gol so dali gostje v 18. mm. Domačini so nato povezali svoje vrste in neprestano napadali proti nasprotnikovemu golu. V 25. min. je Fujs izenačil. Čeprav so domačini do Konca polčasa še vedno imeli pobudo v svojih rokah, je Tekstilac prišel ponovno v vodstvo. Ze v prvih minutah drugega polčasa je Fujs spet izenačil, nekaj minut pozneje pa je Pavličevič povedel Muro v vodstvo. Po tem nenadnem uspehu je postala igra še živahnejša, pri čemer so se bliskovito menjavale razburljive situacije pred vrati. V 30. min. je Tekstilac rezultat izenači minuto pozneje pa je Pavličevič končal serijo golov, hkrati pa zagotovil Muri zasluženo, vendar težko priborjeno zmago. Sodil je Presinger iz Celja. Gledalcev je bilo okoli 1000. Hakl. Pula : Odred 2 >1 v podaljšku 1:1 (1:0) Pula, 11. nov. Danes popoldne je bilo na igrišču Pule 2000 gledalcev. Sodnik Matanovič iz Reke. Odred je imel že v tretji minuti priložnost za gol, toda vratar Pule je žogo odbil v kot. Žogo je ujel Hočevar, ki je iz obrata streljal po zemlji, vendar se je žoga odbila od vratnic v out. V 37. min. je sodnik neupravičeno dosodil proti Odredu enajstmetrovko. Igralec Pule je namreč streljal kot in Medved, ki ga je prevaril s »finto« igralec Pule, je stal tako, da ga je žoga podrsnila po roki. sodnik je dosodil enajstmetrovko, čeprav roka ni bila namenoma zaigrana. V prvem polčasu Odredu ni uspelo povezati vrste in je imela Pula mnogo več od igre. Kljub temu pa je Odred zapravil več priložnosti za gol. V drugem polčasu pa je moštvo Odreda lepo kombiniralo, vendar ga je spremljala neverjetna smola. Močno se je popravil Osrečiti , Fajon pa je preigral nekai nasprotnikov. vendar je vratar ubranil strel, ki je bil izveden iz raza Je 10 m. V dru- Eufiar : Lokomotiva (Z) 0:8 (0:5) Trbovlje, 11. nov. Danes je bila odigrana pokalna tekma med domačim Rudarjem in Loto mo ti vG iz Zagreba. Zmagali so gostje z rezultatom 6:0 Strelci: Firm v 4., 5., 9. in 84. min., Conč v 7. min. jn Hmeljina v 29. min. Po ugodni situaciji, ki jo je imel Rudar že v 1. min., ki pa jo je Gačnik za,streljal, so gostje v 3. min. streljali kot in že v 4. min. je Firm 0stro streljanj žc.gi spremenil smer in dosegel prvi gol. Lokomotiva si je nato v nadaljnjih 5 minutah zagotovila zmago in postavila rezultat 4:0. Tretji gol je padel iz enajstmetrovke, ki je bila upravičeno dosojena. Iz nenevarnega položajai je dosegel Hmeljina v 29. min. peti gol za Lokomotivo. Po prikazani igri so to prvj seriji golov domačini igrali boljše kot pove rezultat. V drugem polčasu so bili gostje nči-vadno zadovoljni z doseženim rezulta. tom In so taktično držali igro odprto, dom.ačj igralci pa posebno v napadu niso znali ustvariti ugodnih situacij za gol. ali pa so s predolgim oklevanjem zapravili 2—3 zrele situacije. Sesti gol za Lokomotivo je dal Firm z glavo jz lepega predložka z desne strani. C. zvezda : 6. oktohar 7:0 (4:0) Zadar : Hajduk 1:2 (0:1) Sloboda : Partizan 1 :11 (0:6) Bačka : BSK 1:0 (1:0) Naprijcd : Borac 1:0 (1:0) Skoplje: Vardar : Dubočica (Leskovac) 7:1 (3:1); Kruševac: Napredak : Hmok (Zaječar) 3:0 (1:0); Kotor: Bokelj : Zeljeznlčar (Sar.) 3:1 (2:1); Niš: Radničkl : Vardar II. 1:0 (0:0); Srbobran: Srbobran : Slavija (N. S.) 3:2 (1:1); Borovo: Slaven : Spartak (Sub.) 0:2 (0:1); Reka: Lokomotiva : Kvamer 2:3 (0:1); Cačak: Borac ; BSK II. 0:1 (0:0); Karlovac: Slavija : Dinamo (Zgb) 0:3 (0:2); Velika Gorica: Radnik : Zagreb 2:1 (2:0); Sl. Brod: C. zvije zda : Jcdinstvo (Brčko) 1:2 (9:2); Sabac: Mačva : Radnički (Obr.) 8:6 (4:3); Zagreb: Metalac : Sloboda (Var.) 2:1 (2:1); Bela Crkva: Graničar : Dinamo (P) 1:2 (0:1); Bjelovar: Bjelovar : Proleter (O) 1:10 (0:4); Ntovd Sad: Vojvodina ; Milidonar (Bgd.) 4:1 (3:0); Bačka Topola: Jcdinstvo : Šport (Bez-dan) 2:0 (0:0); Cetinje: Lovčen : Budu črt ost 2:0 (1:0); Mostar: Velež : Zmaj (Makarska) 3:0 p. f.; Prilep: Pobeda : Rzbotnički 1:2 (0:1); Zenica: Čelik : Sarajevo 0:3 (0:0) Zrenjanin: Proleter : Spartak (Debe-ljača) 4:2 (2:0); Sarajevo: Besna : Proleter (Teslič) 0:1 (0:1); Petrova« na Mlavi: Sloga : Radnički (Bgd) 4:1 (2:0). Ali poznate mikavnosti in lepoto orientacijskega teka? Orientacijski tek je najidealne jsa oblika predvojaške vzgoje v 'športnem smislu. 7 o so teki, hoja in sploh gibanja v prirodi, ki zahtevajo istočasno ^veliko mero iznajdljivosti v pogledu orientacije. Poleg spretnosti se najvecje zahteve. stavljajo pri vojaku na organsko moč, to je na vztrajnost. Če priredimo orientacijski tek kot tekmovanje, je to povsem atletska disciplina, Ta panoga ima toliko pre dnosti pred krosom, da je povsem na mestu, da nadomesti našo prejšnjo prakso teka čez drn in strn. Kdor Študira koledar naših tekmovanj, lahko ugotovi, da imajo atleti bogato tekmovalno sezono takrat, ko so še v polni formi. Nenadoma pa ta rešim tek- Tekmovalca sta prišla do drevesa, na katerem je začrtana nadaljnja pot. movalnega življenja spremene, kajti tekmovanj ni več. To pa je za organizem škodljivo, kajti prehod iz napora v mirnejši način življenja mora biti postopno padajoč, prav tako kakor prehod iz mirnejšega načina na napore, katerega občuti predvsem smučar, ki se pripravlja za zimo. Zato bi se morali pri orientacijskem teku zbirati skupaj predvsem atleti, katerim je sezona izzvenela in pa smučarji, ki bi se na orientacijskih tekih pripravili za bližnja tekmovanja. Tu ne bi smeli pogrešati tabornikov, saj je že od nekdaj znano, da so stezosledci dobro seznanjeni z orientacijsko znanostjo, topografijo itd. KAKO SE DELIJO TEKMOVALCI IN KAKO IZGLEDAJO NALOGE PRI TEKU Prav lepo je teči s prijateljem skozi jesenski gozd. Ker tempo ni tako oster kot pri krosu, se nam mimogrede oko lahko ustavi na zanimivosti pokrajine. Po trdi tekmovalni sezoni je ta tek neka sprostitev, ki nas približa naravi, Tu imamo dosti Časa, da si ogledamo živalski svet okoli nas in lepoto jesenskih barv. Da imajo Švedi toliko prvorazrednih tekačev, je vsekakor tudi zasluga orientacijskega teka, katerega se udeležuje na raznih krajih okoli 200.000 ljudi. Kjer pa se udeležuje toliko tekmovalcev, je jasno, da jih moramo razdeliti po spolu, po kategorijah letnikov in po stopnji njihove splošne športne izobrazbe. Kategorija B so moški do 16 let, C do 18 let in D do 20 let. Žene tekmujejo v kategoriji B do 15 let, C do 17 in D od 17 let dalje. Osnovni smisel discipline pa je, da poleg teka hitro in precizno izvedemo orientacijo s pomočjo karte na terenu. Zato obstojajo naloge predvsem iz tega, da tekmovalci pretečejo zamišljeno progo, na kateri je največ pet kontrolnih mest, kjer dobi tekmovalec nadaljnja navodila. KAKO IZGLEDAJO STOPNJE ORIENTACIJSKEGA TEKA? Da se ujamemo na terenu, moramo dobro poznati topografijo in moramo trenirati tek z busolo ter karto v roki. Včasih pa lahko izvedemo tek bolj enostavno, tudi brez busole in brez karte. Tako dobimo razne stopnje izvedbe ori- Smučar sl pritrdi okoli pasu majhno busolo na kovinskem podstavku entacijskega teka. Najenostavnejši tek brez karte in busole, kjer dobi tekmovalec določeno nalogo (streljanje, signaliziranje z Morsejevimi znaki, poročilo in skice o situaciji itd.). Druga stopnja je tek s karto ali skico, in tretja — običajna — je tek s karto, busolo in nalo gami. Treba bo torej napeti vse sile, da bomo dobili po starih kotih pozabljene busole In specialke. Na Švedskem, kjer se je rodil ta šport, imajo specialne bu sole za orientacijske teke, sicer pa uporabljajo vojaške. Za orientacijske teke ponoči, imajo specialne baterije nameščene na čepicah. Prav tako malo spremenimo opremo, če tekmujemo pozimi na smučeh. V takem primeru je priporočljivo, da si smučar namesti neko stojalce za pas, kjer ima karto in kompa: Če vodi teren preko močvirja, oblečejo tekmovalci gumijaste hlače kot jih imajo ribiči. Vidimo torej, da nudi orientacijski tek nešteto možnosti in kombinacij, ki so odvisne predvsem qd spretnosti prireditelja. Teren za orientacijski tek je lahko najti. Na razpolago so nam travniki gozdovi, doline, gričevje in reke, vendar je bolie izbrati tak teren, ki ni preveč enoličen. Prav priljubljen je teren ki je presekan s potoki, z malimi jezerci. ki je preprežen z vzpetinami in podobno. Seveda bi tek izgubil svoj namen, če bi bila tekmovalna proga izpeljana skozi naselja ali pa po cestah. Ugodno je, če sta start in cilj precej blizu skupaj zaradi lažje organizacije. Vendar to ne pomeni, da bi morala biti tekmovalna proga krožna ali zaključena gori in doli. Proga mora imeti nekaj ostrih zavojev, tako da prisili tekmovalca na študij karte ter točno orientiranje po kompasu. Tekmovalec se pri teku ne sme zanašati na to, da mu je teren znan, ali da mora na osnovi zdrave logike priti na določeno mesto, skratka — ne sme se zanesti na stezosledski instinkt. Glede terena je Še pripomniti, da pozimi izbiramo smučarske terene, dočim lahko poleti kombiniramo ra način teka s pomorsko-bro darskimi društvi, če posodijo kajake in kanoe. Dolžina proge se ravna po starostnih razredih in znaša za seniorje tudi 10 do 15 km. Na Švedskem se udeležujejo teh tekov tudi ljudskošobki otroci, toda ti opravijo progo kar peš. KAKO ENOSTAVNO PRIPRAVIMO ORIENTACIJSKI TEK Tekmovalci se zbero na določenem mestu, od koder gredo z vlakom ali avtobusom v kraj, ki je tekmovalcem V JSKRI ' imajo deite deiavee in dofote Ipottni&e Kranj, ki Je že od nekdaj movine se v zadnjem med progo in Savo se raztezajo _ _ ____,________ mehaniko »Iskra«. Tu izdelujejo znane kinoprojektorje telefone in centrale proizvode ki uživajo sloves mednarodne vrednosti. Težko je priti v tovarniške prostore. Ce pa vprašaš za tovariša Černeta ali Pungartnika, te vratar takoj usmeri k njima. Zakaj neki? To sta človeka okrog katerih se razvija druga plat življenja v tovarni — športno delo pravzaprav razvoj šport, nega društva »Iskra« Namenil sem se torej k njima, radoveden kako je kaj z mladim komaj leto dni starim dru-Štvom Kaj kmalu smo bili v živahnem razgovoru In kako tudi ne? Tukaj so ubrali pravilno pot in ustvarili iz nekdanjih malih sindikalnih aktivov močno športno f noto. Okoli društva so danes zbrani mladi ljudje ki se postopn. ma razvijajo v dobre športnike-ama. terie Industrijska šola pa tudi ostali oddelki v tovarni imaio mnogo mla-dine ki vestno opravlja svoje delo v prostem času pa se posveča športu v svojem društvu Izbira torej ni težka. SKPOKnrN 7 * <**:*'* w “n,c čene z .velikimi rdečimi zastavami, ki imajo počez bel trak. Ko pridejo tekmovalci do mesta št. 54, se napotijo na točko 55 itd. KONTROLNE POSTAJE IN ORGANIZACIJA Kot že rečeno, so kontrolne postaje lahko vidna ali zakrita mesta, označena z velikimi rdečimi zastavami 40 x 50 cm. Tu je lahko kontrolor ali pa tudi ne. Če ni kontrolorja, se tekmovalci enostavno podpišejo na list, ki označuje smer in dolžino do naslednje postaje oziroma točke. Kontrolorjev pa tekmovalci ne smejo niti videti niti slišati. Najbolje je. če so tako zakriti, da so vidni šele na razdaljo 20 m. Rdeča zastava je neposredno poleg njega, običajno je pripeta na drevesu, ali kolu. Organizatorji pa morajo točno paziti na pi«vilno oznako proge, na jasnost nalog in na to, da ostanejo naloge in proga tajnost. Če bi se pred tekmovanjem zvedelo za kakšne podatke tehničnega značaja, se potem celo tekmovanje spremeni v navaden kros. Ugodno je, če vzamemo s seboj šotore, katere postavimo na cilju. Tu naj Tekača sta prispela do kontrole — rdeče zastave na drevesu. dobe tekmovalci po končanem tekmovanju topel čaj in toplo vodo. Če pa je deževno vreme ali pa je teren težak, pa naj se organizatorji obrnejo na centre za predvojaško vzgojo na posameznih okrajih po pomoč. Ljubljanski študenti-strelcl nastopili v Zagrebu Pred nedavnim je bilo v Zagrebu državno študentsko prvenstvo v streljanju. Ekipa ljubljanske Univerze se je, razen v eni disciplini, povsod uvrstila na tretje mesto. Vzroki, da so se slovenski študentje uvrstili šele na to mesto, so različni. Spregovorili bomo le o najvažnejših. Izvršni odbor Strelske zveze Slovenije je v predpripravah nudil študentom vso pomoč, dal jim je brezplač. no municijo za en popolen trening za vse discipline. Prav tako jim je priskočil na pomoč fizkulturni odbor LSM Univerze, ki jim je nudil vse. kar je bilo v njegovi moči. Slovenski študentje so načrtno trenirali in so bili do odhoda v dobri kondiciji. Na dan samega odhoda je ekipa Univerze v četrtfinalnem izbirnem tekmovanju za vstop v slovensko strelsko ligo dosegla prvo mesto, čeprav je vsak član streljal s starim Manlicher orožjem. Bile so precejšnje težave pri sestavi moške in ženske ekipe. Končno je odbor sklenil, da bodo sestavljali moško ekipo Mihorko, Sfiligoj, Peršič, Kveder in Letonja, mladi Ger_ movšek pa bo spremljal izkušnejše tovariše, da se bo sam pri tem tekmovanju več naučil. Zensko ekipo pa so sestavljale: Kržičnikova, Tominčeva in Ročnikova. Tekmovanje v Zagrebu je bilo do. bro organizirano. Slovenska ekipa ni pokazala tistega, kar bi lahko pričakovali. Glavni vzrok j-g nepremišljenost samih tekmovalcev. Nekateri so prišli na tekmovanje slabo oblečeni, saj je znano, da mora tekmovalec uro in ure nepremično stati, klečati ali ležati: vsa pa so vedeli, da je zunaj že hladno. V Zagreb je prišla ekipa pozno ponoči, zgodaj zjutraj pa je bilo treba vstati, kar je nedvomno odločujoče vplivalo na njihove rezultate. Dogodilo se je celo, da. je en član ekipe odpotoval v Zagreb brez puške. To bo v glavnem vzroki, M nam osvetljujejo deloma slaib plasma slovenskih študentov na državnem prvenstvu. Prav gotovo jim je to tekmovanje pokazalo pravo pot uspešnega načina tekmovanja, če hočeš dose. čl na večji prireditvi čim lepši rezultat. Prepričam! smo, da Ijodo študentje še z večjo vnemo poživeli delo v svoji strelski organizacij, saj so strelske tradicije med ljubi jan skiirtf študenti vsem dobro poznane. MM HsasarfiSstorsBeS res nazaduje? Tekmovalca morata priti čez Jezero s čolnom, M je skrit nekje v ločju. športno občinstvo, ki v precejšnjem številu obiskuje nogometne tekme mariborskih »liga-jev«, ugotavlja, da je kakovost nogometa padla in da tekme niso več tako zanimive kot nekdaj. Pa poglejmo, kakšno je dejansko stanje. Branik si ureja svoj fizkulturni park, ki ho služil svojemu namena šele prihodnjo pomlad. Za treninge se igralci poslužujejo igrišča NK Studenci na Poljanah, ki pa je precej oddaljeno od mestnega središča. Po izjavah trenerja je verjetno prav ta oddaljenost vzrok, da nogometaši Branika neredno obiskujejo treninge, prr čemer razumljivo trpi fizična kondicija in tehnična sposobnost moštva. Posebno vidna je nezadostna telesna vzdržljivost, ki se kaže skoraj na vseh tekmah. V prvi polovici igre še nekako gre, po odmoru pa večina ponavadi popusti. Tako so izgubili že marsikatero dragoceno ročko, pa tudi zmago so izpustili iz rok, ki bi jo sicer v nasprotnem primeru prav gotovo odnesli. Druga slaba stran je pomanjkanje izurjenih igralcev, ki bi prišli v poštev za prvo moštvo. Vodstvo kluba sicer polaga vso pozornost vzgoji mladine, med katerimi je že več izrazitih talentov, vendar bodo ti mladi nogometaši lahko za- nesposobnost soiibov ali kriza zaupanja? Športno občinstvo je na nogometnih tekmah posebno razvneto. Nepristransko bodrenje moštev vsi odobravamo, pa naj bo še tako glasno in živo, obsojati pa moramo kričavost in nekulturne medklice, ki so žal še vedno tako pogosti na naših igriščih, zlasti pa ob igriščih. Na nedavni tekmi med sarajevskim Železničarjem in Odredom je peščica neodgovornih »športnikov« sprejela goste z žvižganjem. Res je, da še nismo pozabili izgredov, ki jih je povzročilo moštvo Željezničarja pred letom dni v Ljubljani, vendar pa ni niti kulturen niti športen način pokazati svoje negodovanje z žvižganjem Mariborski nogometaši m i©» obletnico M Nogometno poverjeništvo * Mariboru je v proslavo 10. obletnice JA organiziralo te dni tekme v streljanju z vojaško puško na razdaljo 200 m v ležečem položaju. Tekmovanja se je udeležilo 63 aktivnih nogometašev In 35 nogometnih funkcionarjev. Največ tekmovalcev Je poslal NK Železničar, med odborniki pa se je izkazal odbor nogometnih sodnikov. Med aktivnimi igralci je bil ,na*Y?IlSv strelec Ukmar Stanko (NK Železničar), pri odbornikih pa Starašina Gustav, čeprav je tekmovanje motil dež in orozie ni bilo najboljše. Je prireditev le dosegla svoj namen, saj je vzbudila mea nogometaši veliko zanimanje za streisn Šport. Litostroj ima dobro predvojaško vzgojo Pretekli ponedeljek je bilo v Litostroju bojno streljanje obveznikov predvojaške vzgoje, ki so se zbrali na strelišču v Kosezah Vseh udeležencev je bilo 63. Vsak strelec Je oddal 5 strelov ln sicer 3 poizkusna ln 3 v cilj. Odlično sta izpolnila svojo nalogo mladi delavec Čadež Pavel ter elektrotehnik Frank Srečko, prav dobrih strelcev je bilo 12, ostali pa so bili dobri ali pa niso Izpolnili pogo-iev za oceno Največje zasluge za dobro delo predvojaške vzgoje v Litostroju Ima ■ov Venik. »Jugoslovanski boksarji v evropskem ringu« Prihodnji teden bo izšla 4. številka Male biblioteke »Narodnega športa«. Naš znani radijski napovedovalec Radivoje Markovič je v tej številki napisal vrsto reportaž in člankov pod naslovom »Jugoslovanski boksarji v evropskem ringu«. Ta številka je tudi bogato Ilustrirana. Naročila sprejema administracija »Narodnega športa«, Zagreb, Masarykova 24. Ali naj se po vsem tem čudimo, če taki »športniki« kritizirajo ob igriščih naše igralce in sodnike? In prav taki — sicer so redki — so največkrat krivi za izgrede, v katere zapeljejo igralce Ce bi imeli na naših igriščih v športnem duhu vzgojene igralce in občinstvo, bi se razmere v marsičem bistveno popravile. Igralci in sodniki bi se v zavesti, da jih gledalci spremljajo z zaupanjem, počutili mnogo bolj sproščeni in presenetil bi nas njihov napredek, ki bi prav gotovo dosegel nepričakovano stopnjo. Prav sedaj, ko naši najvišji forumi podvzemajo odločne ukrepe za izboljšanje stanja v nogometu je prav, če spregovorimo odločno besedo tudi mi, toda tokrat tistim, ki tekme gledajo in navadno mislijo, da imajo vedno prav Ce bi igralci, zlasti pa gledalci, vsaj malo poznali pravila nogometne igre, bi jim bila marsikatera sodnikova odločitev razumljiva in kaj kmalu bi opazili, da so sodnikovi ukrepi povsem v skladu s pravili. Vsak gledalec, ki si hoče zaslužiti ime pravega športnika, mora biti sposoben gledati tekmo brez neupravičenih medklicev, brez žalitev sodnika ln igralcev ter brez odurnega žvižganja. Nekateri prenape-teži pa imajo le vnaprej napačno mnenje o sodnikovem, sojenju, kot da sodnik rti nepristranski razsodnik, marveč »zli duhu, ki leta s piščalko, prekinja igro in draži gledalce. Taka kritika ne more biti in tak kritik ne sme sposobnosti sodnika in od igralcev nemogočih objektivna ocenjevati zahtevati dejanj. Sodnik nima možnosti, da bi ustvarjal na igrišču situacije za dosego uspeha; to možnost imajo edinole moštva. Zato so povsem neumestne izjave in vzkliki: »Sodniku je ušla igra iz rok!« »Sodnik je kriv, da se je igra izrodila!« Sodnika v špirit!« itd., itd. Talci očitki delajo samo vročo kri Proti takim kričačem se moramo boriti vsi tako dolgo, da jih spraviriM z igrišč, čeprav bo treba uporabiti najstrožje mere. Dostikrat pa tudi opažamo, da imajo naši gledalci dvojno merilo za pravila; eno za pregreške domačih, drugo za nasprotne igralce. Domačim dovolijo vse, gostom ničesar! Značilni so taki prim,eri, zlasti v letošnjem letu. Na tekmi Odred ; Zeljezntčar, ki jo je prav dobro vodil zvezni sodnik Matančič. si slišal vzklike proti njemu in vedno le takrat, kadar je posredoval, v korist gostom. Očitno je bilo negodovanje občinstva, kadar je opustil upoštevanje prednosti za domače moštvo, dočim za goste rti bilo takih primerov. Nihče pa ni pomislil, kaj bi nastalo iz tekme, če bi sodnik začel upoštevati navidezne prednosti, pri čemer bi ga občinstvo prav lahko zapeljalo Na tekmi republiške lige Železničar : Korotan je večina gledalcev ugotovila, da je sodnik Makovec sodil pravilno in pošteno. Samo pe- ščica »nogometnih strokovnjakov« iz Kranja, ki ni hotela priznati napak svojih ljubljencev, je klevetala sodnika. Zveza je sicer p odvzela proti njim primerne ukrepe, ki pa so, kot kaže, ostali brez koristi. Našteli bi lahko še več podobnih primerov, toda mnenja smo, da je važno pribiti predvsem tole: L doseči Je treba objektivno gledanje športnih iger, kjer je gost prav toliko vreden kot domačin; 2. sodniku, ki sodi po svojem svobodnem preudarku, je treba zaupati; 3. sistematično je treba odstraniti z naših igrišč vse nezdrave pojave ter se odločno boriti proti povzročiteljem. Res je, da,imamo včasih tudi primere, ko sodnik ni povsem zadovoljil, bodimo pa prepričani, da se to ni zgodilo namenoma. Večkrat slišimo tudi očitke, češ da nekateri sodniki sodijo drugače na domačih igriščih, kot na tujih. Ne izključujemo takih primerov, ki pa so verjetno zelo osamljeni. Spričo naštetih kričavosti, neutemeljenih medklicev in žalitev ter groženj, se m,orda res najde kdo, ki ni dovolj odločen ter zapade tendencam, ki jih imajo prenapeti klubski pristaši in neodgovorni elementi. Odpravimo najprej nezdrave pojave med gledalci in igralci, pa bodo tudi sodniki napravili red v spotil* vrstah! Razburljiva kri in stroga pravila nad katerimi bdi sodnik ter brzdanje čustev, so dejstva, s katerimi moramo računati na nogometnih tekmah. Sodniško vprašanje pa ni toliko oroblem sposobnosti naših sodnikov, kot kriza zaupanja. Mnogi naši starejši sodniki so se umaknili, ker nočejo, da bi jim neodgovorni kričači in neobjektivni gledalci pokvarili njihov dober švortni in družabni sloves, ki ga uživajo med resničnimi športniki. ’ menjali svoje starejše tovariše šele če* nekaj let. Ker je med mariborsko mladino, zlasti pa med srednješolci, veliko zanimanje za nogomet, ne bi bilo morda napak, če bi vodstvo Branika poizkusilo z organizacijo nogometnega tekmovanja na srednješolskih zavodih, ki bi lahko postali izdaten vir bodočih nogometašev. Drugi mariborski predstavnik v slovenski ligi je SSK Železničar, ki ima približno enake težave, le z izjemo, da razpolaga z lastnim igriščem. Njegovi igralci vadijo redno in resno ter so v zadnjem času pokazali viden napredek. Menjavanje igralcev je iz mnogih razlogov nujno, vendar ne sme postati to navada. Treba se je zavedati, da moštvo doseže uspehe le tedaj, če je čimbolj enotno — standardno. Na splošno lahko rečemo, da sta Branik in Železničar zaigrala lepše in učinkovitejše le proti boljšim nasprotnikom v prijateljskih tekmah, kakor pa v prvenstvenem tekmovanju. V zadnjem času se v mariborskih nogometnih krogih mnogo govori o fuziji Branika in Železničarja. Namen tega naj bi bil ta, da bi Maribor dobil kvalitetno dobro moštvo, ki bi uspešneje zastopalo tamkajšnji nogomet, kakor pa vsak klub zase. Mnenja ljubiteljev nogometa so o tem precej deljena. Večina sodi, da je za napredek mariborskega nogometa nujna medsebojna ostra konkurenca obeh klubov. Drugi pa spet zastopajo obratno stališče. Kako se bodo odločili mariborski nogometaši, še ni znano, vendar pa je nedvomno, da bo treba odgovorno nalogo rešiti na najboljši način. E. B. Na Taboru se bodo učili IIU-IITSU Telovadno društvo Tabor v Ljubljani bo priredilo v okviru splošne telesne vzgoje od 15. novembra dalje tečaj v jiu-jitsu za začetnike. Tečaj bo pod strokovnim vodstvom dvakrat tedensko v telovadnici na Taboru. Udeležencem tečaja bo po treningu na razpolago topla prha in po potrebi tudi športna masaža. Mesečni prispevek' bo minimalen. Ker b° število tečajnikov omejeno, pohitite s prijavami, ki se sprejemajo v društveni pisarni na Taboru oa 12. do 16. novembra med 19. m 21. uro, kjer boste izvedeli vse podrobnosti. Jiu-jitsu je pri nas praktično skoraj nepoznan Njegova domovina je dežela »vzhajajočega sonca« — Kitajska. pričetkom druge svetovne vojne ga J® pri nas poučeval mojster Baurngartem Verjetno je še marsikomu živo v spominu, kako nas je takrat navdušil, xo je v trenutku in z največjo lahkoto pr®-magova, najboljše in najmočnejše Jugoslovanske boksarje. Omenjeni je bil odličen strokovnjak. Vzposobi^a« je na Dunaju, ki je še danes sredisc te športne panoge v Evropi. Zal nam J vojna vihra ugrabila tega edinega oai nega športnega strokovnjaka. Po osv « boditvi se pri nas s tem športom pričelo v množičnem obsegu — osta si cer nekaj dobrih absolventov jiu'J^. 0 šole mojstra Baumgartna, ki Pa pričeli z delom. Bilo je v zadnjem c nekaj poizkusov, vendar do danes pridobil jiu-jitsu številnejših pnvrz Sedaj Je ta športna panoga po pohvalni pobudi požrtvovalnega TE> bor vključena v splošno telesno vZsA J omenjenega društva kjer jo bodo stematično poučevali bivši absolvent* -le mojstra Baumgartna Upamo, da v bodo vzgledu TD Tabor pri družna ^ doglednem času tudi ostala dru&tv* Sloveniji tako da bo ta športna P^n =je kmalu tudi pri nas poznana. -vaJ v svetu že dolgo vrsto let. prec?,Jlnost meseci smo v Ljubljani imeli. Pru iDavide ti avstrijske športnike, ki so zali. da jfu-Jitsu ni samo vrsta v‘efi obrambnih prijemov 1n udarcev. _ ^,a predstavlja tudi pravi način b?I£fei.iito stopnja jiti-litra ki zahteva že t^haVij3 znanje osnovnih prijemov in enimi torej medsebojno borbo med 1 ,L^ne5nO mojstri 1m-jitsa ne pa samo samoobrambo jiu-jitsarja pred m ftftm ali oboroženim ’r,°*cl imenuje judo. moč nasprotnikom, Po zaključku letošnjega državnega prvenstva v nogometu — Piše inž. Dragutin Mirkovič Velike in ostre borbe so končane Ko je ob zaključku spomladanskega dela državnega nogometnega prvenstva nas 'športni tisk podajal preglede in kritike o uspehih in neuspehih posameznih članov obeh lig, n ihče od avtorjev ni pričakoval, pa niti slutili ni mogel, da bo v nadalje vanju kdor koli napravil tak edinstven podvig, kot ga je napravil novi državni prvak. Zvezda zasluženo osvojila prvenstm Resnici na ljubo moramo priznati, da smo se tudi mi pošteno zmotili. Kako se tudi ne bi? Saj so nam bili neuspehi Crvene zvezde v prvem delu tekmovanja in že bolj porazi z inozemskimi moštvi na turneji v poletnih počitnicah zadosten dokaz, da preživlja moštvo beograjskih študentov daljšo krizo. Posledica tega je bil slab plasma Crvene zvezde po prvi polovici letošnjega prvenstva, ko je zasedla šele četrto mesto v lestvici. Tudi turnir najboljše četvorke v Splitu je dokazal slabo formo beograjskega moštva. Tesne zaporedne zmage novega državnega prvaka nad slabšimi nasprotniki v jesenskem delu tekmovanja pa še vedno niso mogle napovedati tega, kar se je ob koncu prvenstva zgodilo, posebno, ker je bila razlika v točkah med vodilnim Dinamom in Crveno zvezdo 3—5 in celo 6 točk, tako da se je zdelo, da jo je praktično nemogoče nadomestiti. »Peklenski« finiš beograjskih študentov Ko pa pogledamo sedaj nazaj, lahko ugotovimo, da so bile te tesne zmage vendarle dokaz," da prihaja Crvena zvezda, čeprav počasi, v čedalje boljšo in boljšo formo, dokler ni končno v zadnjih treh kolih prvenstva prešla v pravi »peklenski« finiš. Če sestavimo lestvico samo za drugi del tekmovanja, moramo ugotoviti, da je Crvena zvezda popolnoma zasluženo osvojila najvišji naslov, čeprav bi ga bil letos že drugič lahko dosegel zagrebškj Dinamo. Deset zmag in le ena neodločena tekma z BSK, so najboljši dokaz, da je bil nov državni prvak ves čas tega dela tekmovanja v standardni formi in najsolidnejši med vsemi našimi vodilnimi klubi. S svojo igro v zadnjih treh tekmah proti ostalim najboljšim klubom, posebno pa v odločilni tekmi s Partizanom, ki je takrat tudi pokazal svojo najboljšo igro v letošnjem prvenstvu, je Crvena zvezda potrdila visoko vrednost in dokazala, da je trenutno naš najboljši nogometni klub. Zato ji najvišji naslov v našem nogometu za leto 1951 po pravici pripada. Dinamo odpovedal v odločilnem trenutku Rekli smo že, da bi bil lahko naslov letošnjega državnega prvaka osvojil tudi Dinamo, in sicer ne nezasluženo. Toda ne glede na handicap zaradi poškodovanih 7 igralcev in kaznovanega Crnkoviča, je moštvo Dinama v odločilnem trenutku popolnoma odpovedalo, ker ni bilo psihološko dovolj pripravljeno. Prednost petih točk še ni popolnoma zadostovala, da bi z gotovostjo postal državni prvak, kakor smo to pravilno ugotovili v našem listu ob zaključku spomladanskega tekmovanja, v katerem so bili zagrebški »plavi« daleč najboljši. Takrat smo namreč rekli, da se mu obe oddani točki v tem delu tekmovanja, posebno tista v tekmi z BSK na domačem igrišču, lahko maščujeta, kar se je tudi zgodilo. Toda to nikakor ne more biti razlog, da je Dinamo izpustil iz rok skoraj že osvojeno državno prvenstvo. Moštvo je namreč v drugem delu tekmovanja počasi prihajalo iz forme in popuščalo, dokler ni prišla katastrofa v rekmi s Sarajevom. Edini izjemi sta bili Uspeli revanš proti Wackerju in visoka Zmaga nad Rapidom. Toda že pred nadaljevanjem prvenstva se je čutilo, da Dinamo ne igra več tako, kakor v prvem dplu. To sta dokazala neuspeha na turnirjih za mali srednjeevropski pokal na Dunaju in ob proslavi 40-letnice Hajduka v Splitu, v začetku drugega dela Prvenstva pa poraz v povratni tekmi s Hajdukom. Po tem neuspehu so menda rudi sami Dinamovci čutili, da izgubi ja-3° tla pod nogami, čeprav niso pričako-vali najhujše. 2e takrat je namreč reprezentant Ivica Horvat pri nekem Srednju na cesti v privatnem razgovoru z našim zagrebškim stanovskim tovarišem razkril zle slutnje, ki so se tudi uresni-&‘e • ■. Zagrebški »plavi« so se morali Zadovoljiti le z drugim mestom. ! Hajduk doma nepremagljiv pokazani igri v letošnjem državnem prvenstvu lahko prištejemo v sku-Pmo najboljših moštev edino še lanskega prvaka, splitskega Hajduka, ki je za- uspehih v letošnjih tekmah je Hajduk to mesto zaslužil, čeprav ni imel tako stalne forme kakor lani. ko ni izgubil ■L Vodja napada Crvene zvezde Tomasevič, je s 16 goli najboljši strelec v držam nobene tekme. To se mu je letos posrečilo le doma, in sicer v še večji meri kot lani, ker je osvojil vseh 22 točk, tako da je od jeseni 1948 naš edini, na domačem igrišču nepremagani klub. V gosteh pa je igral slabše in je prinesel domov celo eno točko manj od možne polovice. Če upoštevamo 'vsak del prvenstva posebej, je Hajduk med vodilno četverico pokazal letos prevprečno naj-stalnejšo formo, ker je bil obakrat na drugem mestu v lestvici, tako da si je zaradi boljšega Dinama v prvem in Crvene zvezde v drugem delu tekmovanja že zdavnaj zagotovil tretje mesto s precejšnjim naskokom pred Partizanom. Partizan je zablestel le v tekmah s Crveno zvezdo e Moštvo Partizana bi letos uvrstili v drugo skupino skupaj z BSK, Lokomotivo in Sarajevom ne , le po doseženem mestu v lestvici, kjer je sicer še vedno med vodilno četverico, marveč tudi po nestalni formi in precejšnjih neuspehih, posebno v jesenskem delu prvenstva, tako da je zaostal za tretjeplasiranim 8, za prvakom pa celo 11 točk. Nestalna forma Partizanovega moštva v spomladanskem delu tekmovanja se je se bolj čutila v nadaljevanju prvenstva, ker je ves čas spreminjalo svojo postavo in iskalo standardni team, toda dokaj neuspešno. Šele v zadnji tekmi je Partizan zaigral kakor včasih. Zato upamo, da se tokrat ne motimo, če odslej pričakujemo večjih uspehov bivšega dvakratnega državnega prvaka, kot smo se všteli ob njegovi visoki zmagi nad Crveno zvezdo v zadnjem spomladanskem jsolu. Več jasnosti o tem pa bo prineslo tekmovanie za jugoslovanski nogometni pokal. Šele takrat bomo namreč lahko ugotovili, če je prišel Partizan v svojo staro formo, ali pa še vedno preživlja krizo. BSK najbolj napredoval, Lokomotiva presenetila s plasmajem, Sarajevo pa je bilo najnestalnejše V drugem delu prvenstva je s svojim napredkom najbolj presenetilo moštvo BSK, na kar smo opozorili že po spomladanskem, tekmovanju. Toda mladi igralci BSK so še presegli naša pričako- vanja. Ker pa ima BSK najboljše mladince v državi, se v prihodnjem letu lahko uvrsti med naše vodilne klube. Izpolnila se je tudi naša ugotovitev glede Lokomotive, ki vsako leto resno prime vajeti v roke šele takrat, ko ji gre za nohte. Toda čeprav je presenetila z visokim plasmajem v lestvici, Lokomotiva po vrednosti vendar nekoliko zaostaja za Partizanom in BSK ter se bolj približuje Sarajevu, ki je bilo eno najbolj nestalnih moštev v letošnjem prvenstvu. Sarajevo je osvajalo točke tam, kjer ni nihče pričakoval, izgubljajo pa je tekme, ki bi jih moralo dobiti. Po vsem, kar smo rekli, ustrezajo v lestvici zasedena mesta četvorice druge skupine letošnji vrednosti omenjenih klubov. Vojvodina, Borac in Mačva tvorijo tretjo skupino najboljših klubov V tretjo skupino društev I. zvezne lige lahko damo Vojvodino, Borca in Mačvo. Novosadčani so po spomladanskem delu prvenstva obetali mnogo več, Mačva je še nadalje ostala moštvo presenečenj, zagrebški Borac pa je po končanem prvenstvu na istem mestu v lestvici kot ob koncu prvega dela tekmovanja. Napredak in Spartak zapuščata družbo najboljših V zadnjo skupino spadata Napredak in Spartak. Za Napredak je bilo že po nekaj kolih prvenstva gotovo, da bo zaradi slabe igre in neuspehov, ki jih je doživljal, moral nazaj v II. ligo, Spartak pa se je do zadnjega kola boril, da bi ušel tej nevarnosti. Toda po vsem, kar je pokazal v letošnjem prvenstvu, mora Spartak tja, kamor bi se bil vrnil že lani, če mu sreča ne bi bila naklonjena. Tako bo moral prihodnje leto skupaj z Napredkom v težki borbi klubi II. zvezne lige dokazati, če je sposoben za vrnitev med najboljša nogometna društva v državi. Lestvica spomladanskega dela: Lestvica jesenskega dela: Odredu Je za uspeh manjkala borbenost, Rudarju pa tekmovalna izkušenost Nič manj huda borba kakor za naslov državnega prvaka in obstanek v družbi najboljših, ni bila borba med vodilnimi klubi II. zvezne lige za pristop v to družbo. Glavno besedo v tej borbi so imeli ves čas oba makedonska zastopnika in bivši član I. zvezne lige, Buti učnost. Včasih je bilo videti, da upata v ta uspeh še Velež in Radnički. Vendar se je to posrečilo le obema društvoma iz Makedonije, Vardarju in Rabotničkemu, ki sta izrinila najnevarnejšega tekmeca. Tako bo Skoplje edino mesto v državi, ki bo poleg Beograda in Zagreba imelo prihodnje leto več kakor, enega zastopnika v I. zvezni ligi. Toda vse tri klube po vrednosti lahko uvrstimo v prvo skupino članov, ki so tekmovali v II. zvezni ligi. Vsaka tekma je enako važna Med klubi naslednje skupine II. zvezne lige (Velež, Radnički, Metalac, Preleten iz Osijeka, Odred, D:namo in Kvarner bi morda nekateri tudi lahko upali na največji uspeh. Predvsem kot smo že omenili, Velež in Radnički, poleg njih pa že Metalac, Proleter iz Osijeka in Odred. Vendar jim je glede na nekoliko slabše tehnično znanje manjkala potrebna borbenost, kar predvsem velja za Odred, posebno v prvem delu tekmovanja. Pri igralcih Odreda se je v p-rvih kolih prvenstva še poznala potrtost, ker jim ni bila sreča mila v kvalifikacijah za vstop v I. zvezno ligo. Toda to smo predvidevali že pred pričetkom letošnjega tekmovanja in smo prav zato po končani tekmi s Spartakom v Zagrebu napisali v našem listu, da smo prepričani, da bodo Odredov^ igralci »v letošnjem prvenstvu nadaljevali svoje tekme z enako borbenostjo (kakor v vseh treh kvalifikacijskih tekmah) in še z bolj izpopolnjenim znanjem ter da bodo igrali z enako ljubeznijo do svojega kluba^in občinstva kakor v teh tekmah; da jim bo vsaka tekma enako važna tako na domačem, kakor na tujem igrišču, da se ne bi kaj podobnega nikoli več zgodilo.« Toda te naše besede se od vsega začetka niso prijele prav vseh Odredovih igralcev, temveč so se prepustili občutkom in potrtosti zaradi omenjenega neuspeha. ostal za prvima 3 točke. Po doseženih kar pa se je Odredu hudo maščevalo. Če namreč pregledamo uspehe, ki jih je doseglo ljubljansko moštvo v jesenskem delu tekmovanja, ko so se že čutili sadovi sistematskega dela trenerja Tomaševiča, lahko ugotovimo, da bi se bil po sedanji vrednosti Odred po pravici lahko plasiral za tekmovanje z najboljŠmi društvi v državi. Če ne bi bil v prvem delu puvenstva lahkomiselno izgubil tekmi z Rudarjem v Trbovljah (0:1) in osiješkim Proleterjem (0:2) v Ljubljani, v drugem pa, ko je dosegal zaporedne uspehe, tudi doma z Radničkim (2:3) in Metalcem (0:1) ter če ne bi bilo v spomladanskem delu nepotrebnega incidenta po neodločeni tekmi z Budučnostjo (2:2) v Ljubljani, bi imel Odred 9 točk več. Če k temu prištejemo še nepričakovan poraz spomladi v Zrenjaninu, (1:3) in izgubljeno točko (0:0) v drugem delu prvenstva v Zagrebu z istoimenskim klubom, bi imel Odred skupno lahko 44 točk, s čimer bi osvojil prvenstvo svoje lige in se plasiral v I. zvezno ligo. Za to pa bi mu zadostovalo tudi samo 9 prvoome-njenih izgubljenih točk. Toda za osvojitev teh točk, za kar je obstojala realna možnost, je manjkala le borbenost. Zato se motajo prav vsi Odredovi igralci zavedati, da je vsaka tekma v prvenstvu enako važna, tako s slabšim kakor z močnejšim nasprotnikom. Zaradi tega se morajo že v prvi tekmi prihodnjega prvenstva, kakor v vseh naslednjih, boriti z enako zagrizenostjo in borbenostjo, če hočejo, da se končno izpolni tako dolgo pričakovana želja njih samih in vsega slovenskega športnega občinstva. Zavedati se morajo namreč, da bo borba za vstop v I. zvezno ligo prihodnje leto verjetno še hujša kakor je bila letos, ker bo precej pretendentov na ta uspeh, ki pa bodo verjetno močnejši kakor letos. Trboveljčani lahko še upajo Drugi slovenski zastopnik, Rudar, spada skupaj z vsemi ostalimi petimi kandidati za zapustitev II. zvezne lige v zadnjo skupino društev te lige. Po vrednosti nekoliko zaostaja za Zagrebom in Železničarjem, vendar po našem mnenju, ne tudi za Proleterjem iz Zrenjanina. Toda, kakor ostalim članom bivše III. zvezne lige, je tudi Rudarju manjkala L Butiučnost 2. Vardar 3. Radnički 4. Velež 5. Rabotnlčkl 6. Kvarner 7. ZeljezniČar 8. Dinamo 9. Metalac 10. Odred 11. Proleter O. 12. Proleter Z. 13. Rudar 14. Zagreb 15. Tekstilac 16. Bokelj 15 11 2 2 33:12 24 1. Rabotničkl 15 10 15 9 4 2 31:9 22 2. Vardar 15 19 15 8 4 3 38:21 20 3. Metalac 15 8 15 S 2 4 33:21 20 4. Proleter O. 15 9 15 7 5 3 29:14 19 5. Odred 15 9 15 8 2 5 40:24 18 6. Velež 15 6 15 5 5 5 21:20 15 7. Dinamo 15 S 15 6 3 6 31:31 15 8. Budučnost 15 7 15 5 4 6 21:17 14 9. Radnički 15 6 15 6 2 7 28:23 14 10. Zagreb 15 fi 15 6 2 7 28:20 14 11. Proleter Z. 15 6 15 4 4 7 21:31 12 12. Zeljczničar 15 6 15 5 1 9 21:10 11 13. Kvarner 15 5 15 4 3 8 14:27 11 14. Bokelj 15 3 15 2 3 10 19:38 7 15. Tekstilac 15 2 15 0 4 11 11:61 4 16. Rudar 15 1 3 42:22 33:15 25:17 32:23 31:15 27:17 29:26 25:13 31:24 21:18 21:19 22:28 23:33 15:56 19:35 14:52 22 20 20 20 20 17 17 16 16 15 14 14 12 8 6 4 V Mariboru nastaja najlepši fizkulturni park v državi Naši športni Javnosti izven Maribora in njegove okolice Je le malo znano, da nastaja v Mariboru v neposredni bližini mestnega središča velik fizkulturni park, kakršnega bomo težko našli v vsej državi. Vse naprave in zgradbe sicer še niso dokončane, vendar že sedanja ureditev prostorov in naprav kaže veličastno obličje bodo-čega mariborskega fizkulturnega parka. Z gradnjo omenjenega fizkulturnega 1 igrišče, ki bo služijo nogometašem za ie.-. -rtri/Spu naimariiivpiši rmari. treninge in za razne lokalne in manj V drugem delu prvenstva se je pri Odredu močno čutila prisotnost Medveda potrebna tekmovalna izkušenost, posebno v jesenskem delu, ko je v ostrejši borbi, kakor je bila spomladi, občutno popustil. Mnenja pa smo, da je tekmovanje v II. zvezni ligi Rudarju letos precej koristilo in da si je nabral le gotove izkušenosti, ki jih bo lahko z borbenostjo izkoristil v prihodnjih kvalifikacijskih tekmah za obstoj v II. zvezni, ligi. Enako število golov v obeh delih prvenstva Ob zaključku je potrebno poudariti, da je bila borba v II. zvezni ligi ves čas prvenstva zelo razburljiva. Zanimivo je tudi dejstvo, da so vsi klubi skupaj dali oziroma sprejeli skoraj popolnoma enako število golov v obeh delih tekmovanja, to je 419 v spomladanskem in 418 v jesenskem. Večina udeležencev je bila približno izenačene vrednosti, tako da sc je lestvica v večjem delu prvenstva precej spreminjala. Zaradi zanimivosti in primerjave pa zgoraj navajamo parka so pričeli najmarljivejši mariborski fizkulturni organizatorji že v letu 1948. Na prostoru, kjer se sedaj razprostira prekrasen nogometni stadion NK Br.anilc je bilo pred tremi leti majhno igrišče, okoli katerega so se bohotila velika drevesa. Potrebno je bilo ogromno truda in naporov-preden je dobil fizkulturni prostor se. danjo obliko. Z denarnimi sredstvi je priskočila na pomoč Fizkulturna zveza Slovenije in Glavni odbor Sindikatov, razen tega pa še v posebno izdatni meri MLO, ki kaže polno razumevanje za potrebe in razvoj športnega življenja v Mariboru. Večino dela so v prvih letih opravili prostovoljci, bodisi iz vrst fizkulturnikov, bodisi raznih sindikatov. »Levji de-lež« je seveda prispeval buldožer, ki je premetal na tisoče kubičnih metrov zemlje in jo spravil na sedanje nasipe okoli stadiona. Kdor ne pozna okolice sedanjega stadiona iz prejšnjih let. sploh ne more verjeti, da je bilo na tem prostoru nekoč majhno nogometno igrišče, drevored, razni nasadi in cesta. Središče bodočega fizkulturnega parka je vsekakor nogometni stadion, ki je že dograjen. Okoli stadiona je speljana krasna atletska steza, razen tega pa bodo na stadionu uredili tudi ostale atletske naprave za skoke in mete. Atletska steza je zgrajena po najmodernejših izkustvih, ki jih imamo za gradnjo teh naprav. Igrišče pokriva gosta in nizka trava, ki vzbuja v gledalcu občutek mehke zelene preproge. Razen tega je na igrišču napravljena popolna drenaža, tako da bo ob deževju voda hitro odtekala. Ob robu igrišča je tudi betonski robnik za atletsko stezo. Sedaj bo treba zgra-diti še tribuno (v načrtu je pokrita tribuna za približno 2000 gledalcev) in stadion bo pripravljen za sprejem navdušenih ljubiteljev nogometa in atletike. Poleg stadiona, ki bo služil samo za kvalitetnejše nogometne, in atletske prireditve, je v bližini še vrsta šport, n ih igrišč. O teniških igriščih smo že pisali na kratko o prejšnjih številkah. Nedvomno ni pretirana sodba teniških strokovnjakov, ki trdijo, ’a ima Maribor sedaj najlepša teniška igrišča v državi. Poleg teniških igrišč je še več prostorov za igranje odbojke in košarke. Na vzhodni strani nogometnega stadiona pa leži manjše nogometno pomenVbne tekme. Poleg stadiona leži tudi lepa enonadstropna stavba (bivši Mladinski dom), v kateri bodo klubski prostori Branika, športna menza, kopalnice, prenočišča in podobno. Na ta način se bodo mariborski športniki izognili velikim težavam in stroškom, ki nastajajo ob gostovanju raznih športnih ekip. V bližini doma bodo prihodnje leto podrli nekaj manjših stavb in dreves ter vključili v kompleks fizkulturnega parka tudi slačilnice za tekmovalce. Seveda bo stadion dobil še vse ostale modeme priprave, ki spadajo k sodobno urejenim stadij onom, kakor aparature za ozvočenje, razsvetljavo, veliko uro, tablo za rezultate in podobno. Prihodnje leto, dne I. maja bo stadion Branika slovesno otvotjen z več. jo nogometno tekmo in drugimi kvalitetnimi športnimi prireditvami. O ma. riborskem fizkulturnem parku in njegovih požrtvovalnih graditeljih bomo še kaj več ppročali v prihodnjih številkah, vsekakor pa lahko že danes izrečemo vse priznanje agilnim mariborskim delavcem in pa uvidevne, mu MLO, ki mu fizkultura ni »deveta briga« (kakor je žal pogost slučaj v marsikaterem našem okraju). Tako bo dobil Maribor poleg krasnega nogometnega igrišča že tretjo atletsko stezo, d očim Ljubljana, ki je poleg Celja središče slovenske atletike, še danes nima niti ene brezhibne atletske steze, na kateri bi lahko priredili kvalitetno mednarodno tekmo. S fizkul-turnim parkom bo Maribor dobil poleg" .znane »Pohorske žičnice« že drugo pomembno športno napravo, s čimer bodo dani osnovni pogoji za razvoj glavnih športnih panog. — atleti, k e, smučanja, nogometa, košarke in odbojke. Poseben čar in prednost daje fizkulturnemu parku dejstvo, da je oddaljen le nekaj minut hoda od mestnega središča in da leži tik pod Kalvarijo v najlepši mariborski četrti. Naloga mariborskih fizkulturnikov bo, da si ,z enako požrtvovalnostjo in vztrajnostjo, kakor so gradili svoje športne naprave; preskrbijo tudi spo. sobne trenerske kadre in pritegnejo mladino v svoja društva, s čimer bodo lahko vsaj glavne športne panoge dvignili i v pogledu množičnosti i kva. litete na dostojno raven v državnem merilu. I. P. 17 kandidatov za srečanje s Švico v bšarki Zveznj kapetan Aleksandar Nikolič je določil 17 kandidatov za srečanje s Švico, ki bo 25. novembra v Laus-sami. Od branilcev so bili poklicani — Gec, Sokolovič, Engler, Munčan. Mijač, Lazič, od srednjih napadalcev: Marjanovič, Demšar, Viaškovič, od kril na Kalember, Loči, Bjegojevič, God-jič, Stojičevič, Blagojevič, Kristančič in B. Jovanovič. Kandidati st bodo do 19. novembra pripravljali v svojih klubih, nato pa bodo imelj skupni trening v Beogradu. Menimo, da bi namesto Mijača in Laziča lahko poklicali na trening tudi slovenska igralca le končni lestvici obeh" delov prvenstva: i Dvcržaka in Feguša, namesto B. Jovanoviča pa najboljšega zvezne lige Janeza Škrjanca. strelca S telimo med V. gimnazijo in KK Poljane je bilo otvorjeno novo igrišče na dvorišču poljanske gimnazije v Ljubljani. Po pozdravnem nagovoru dl. rektorja gimnazije Juša Stanteta je reprezentanca V. gimpazije premagala košarkarje Poljan s 60:53 (37:28). Za reprezentanco V. gimnazije so igrali: Bohte 31, Štepec, Jurjavčič 5, Volkar 20, Senčar, Zan, Justin, Saje 2 in Lumbar; za Poljane pa Kveder 19, Urek 7, Starman 2, Plečko 21, Stefančič, Hrovat in Lukacs '4. Sodil je Steiner. MARGERY MILLER: eioe Lomiš Razen denarja, ki ga je služil v Fordovih tovarnah, k Joe prinašal zdaj domov tudi kupne nakaznice kot Ogrado za uspehe v ringu. Kot amater je doživel veliko **tlo zmagovitih srečanj, toda kako je bil potrt, ko k bil v Bostonu leta 1333 poražen v finalu amaterskega Prvenstva ZDA v poltežki kategoriji. To pa seveda ni R zadnji poraz. Premagal ga je Clinton Bridges in v fr^tje, v začetku leta 1934, še Stantey Evans. Kmalu za tem Pa so prišli novi uspehi in v aprilu 1934 si je Joe Priboril naslov prvaka, ki mu je bil utekel pred letom. Hetite m sta talent in. skromnost Louisa opozorila tri rn°že, ki so v njegovem življenju imeti pozneje pomemb. vloge, 4. MOŽJE ZA POZOHNICO ^clo inteligentni črnec John Roxborugh se Je srečal z ^oeom Louisom prvikrat v letu 1934, kmalu po njie-Sovenj porazu nasproti Stanleyu Evansu. Roxbcrough je kdaj hrepenel po izpolnitvi svoje davne želje Po promociji za doktorja r n n, detroitski univerzi k Postal Roxborough voditelj svojih ljudi v Detroitu. K° & še: študiral, je bil najboljši igralec univerzitetnega basketbatiovega meštva in njegovo zanimanje za šport se s študijem ni končalo. Bil je podporni član Young Ne-Eroes Progressive Association,* v mestnem svetu pa je L * Napredno združenje mladih črncev. predložil osnutek, naj bi bilo v vzhodnih četrtih Detroita ustanovljeno za črnce počitniško središče. V svoji pravniški praksi je bil zelo uspešen, pozneje pa je z enakim uspehom vodil svojo pisarno, v kateri sr je bavil večidel z nepremičnim imetjem klientov Roxbnroughova mlados se je zelo razlikovala od mladosti Joea Louisa. Njegov oče je bi* prav tako pravnik. Ko je bilo Johnu sedem let, se Je njegova družina pre. selila iz Nevv Orleansa v Detroit, kjer ga je njegova bistrost že vnaprej določala za visokošolske študije. Po vsestranskem uspehu v poslovnem svetu mu Je bilo mogoče pokazati svoje prirojeno človekoljubje. Mladi detroit. siti črnci so ga imeli za svojega drugega očeta, ker mu nt bil.: preveč nobena pomoč črnemu ljudstvu. John je omo. gočil mnogim mladeničem, da so dosegli visokošolsko izobrazbo; podpiral je športne korporacije, katerih člani so bili tudi črnci, boksarskemu klubu Brewster City, čigar član je bil Louis, *>n je nabavil opremo in orodje ter finansiral telovadni dom. Fantje so ga spoštovali kot svojega dobrotnika, saj "> pomenil zanje več kakor tucat sli vnih mož. Roxborougha je spremljala stalna misel. Bila Jc to predstava, da bo rekoč našel mladega črnca z izredno nadarjenostjo, — predvsem v kakršnikoli športni panogi — mu pomagal prodreti ter narediti iz njega resničnega poslanca in tolmača vzajemnega razumevanja med belo in črno raso. Mnogi so Imeli tc misel za neuresničljivo, številni njegovi prijatelji so mu svetovali, naj bi pozabil nanjo ter izkazoval dobrote z navadnimi dejanji. Oporni, njali so ga na to, da Je že kot podpredsednik zavarovalnega koncerna GLMLIC dosegel mnogo uspehov, prav tako uspešna pa je bila tudi njegova dejavnost kot predsednika ustanove, ki je skrbela za zaposlitve pripadnikov črne rase. Le zakaj so nedokončani sni in ni osredotočena dejavnost, ki je prinesla že mnoge -ozitivne izide? John, zaprt in molčeč kakor vedno. Je bil nepomirljiv. Prav tako kot Je bil Hoxborougi zagonetka svojim znancem, je bil vselej nepronicav tudi za večino športnih novinarjev ki so se rav dobro poznali - Joeom Louisom ter z njegovimi svetovalci in prijatelji. Koxborough ni nikoli preveč govoril. Vedno si je prizadeval, da ne bi vzbujal pozornosti, in tudi potem, ko Jo postal Louisov manager, ni hotel nikoli vstopiti v Louisov kot v razsvet. Ijenem ringu. Se to, kar je bilo o njen novinarjem znano, zlasti pa njegovo človekoljubje, sr je le redko kdaj prelilo v tiskarsko črnilo. Ali gre morda -a nekakšno zagonetko, nerešljivo vprašanje glede lx>uisovega vzpona ali Hoxbo-rougha samega, kajti sodelovanje z njim Je bilo docela nenavadno? Ni bil -»vajen, da bi sc gibal v sredi ljudskih sil. Ta napaka Je zakr v la » naslednjih letih njegovo pcnižr.nje in kumovala eni največjih ironij moderne športne zgodovine. Tisto noč, ko se J® Roxborough sestal z Louisom, je b'i prepričan, da se Je seznanil ne samo z obetajočim amaterjem, ampak tudi z izrednim mladeničem. Za tem, ko ga Je Evans porazil, Joe ni iskal nobenih izgovorov. Ze to je bilo nekaj nenavadnega. Toda trener Louisovega kluba je dejal Roxboroughu, da Je poraženi za tekmovanje z Evansom Izvedel šele v zadnjem hipu in se sploh m utegnil pripraviti na b-J. Seveda so napravile te besede na Roxboroughu globok vtis. Louisa Je spremljal na nje- govih tekmovanjih ter opazoval, kako se vede v ringu ta mimo njega. V istem času se je zanimal za Louisa tudi drug črnec, Julian Black iz Chicaga. Rox£>m-'ughov poslovni tovariš in večkratni sodelavec Je videl na svoje oči, kako Je Clinton Bridges porazil Louisa. Temu, kako se je začel Julian ogledovati za Louisom, ue manjka nekaj humo. rističnega navdiha. Black je zdi; pa -daj mauažira* boksarje in sam o sebi menil, da je dober poznavalec in »odkrivače obetajočih talentov. Clinton Bridges ga je prešinil bolj kot malokateri drug bojevnk. Začel Je spremljati njegova srečanja, prav tako kot je spremljal Hoxborou«h pozneje Louisova. Dober levi jab je najcenejši udarec, s katerim se more ponašati amater. Od trenutka ko Je Bridges sprožil izjemno čisti jab, si je začel Julian vtepati v glavo, da bi bil brezumen, če hi ae zakup*i njegove pogodbe ta ga ne poizkusil pridobiti za proVsionalno kariero. Da bi se ven. darle še enkrat prepričal r pravilnosti svojega početja, se je odločil, vzeti s seboj v Detroit strokovnjaka, ki bi Bridgesa opazoval v njegovem SKorajStjem srečanju — čisto slučajno vprav prati Joeu Lomsu. Strokovnjak, ki ga je Julian povabil na ta izlet, je bil s'avni Jack Black-burn, ened najboljših boksarjev weiterske kategorije vseh časov in čigar skrbno znanje v ringu je slavilo zmagoslavja v začetku dvajsete-a ste let j . Jack je pozneje postal eden najboljših trenerjev. Ker je bil sam črnec, Je dajal prednost boksarjem veje rase, ker drugače ni mogel prodreti, Beli ljudje neradi vidijo barvastega v ospredju. »Nič užitka vas ne čaka, če boste kupili pogodbo barvastega boksarja«. V Ljubljani bo kmalu premiera našega najnovejšega filma »Kekec«. Uspelo nam je dobiti eno izmed prvih slik iz filma in jo gotovo tudi prvi priobčujemo: Kekec je na poti Skozi gorski svet — kraljevsto Bedanca. IZ ATOMSKIH KUHINJ V s MBS Ne M mogli reči, da je bil začetek zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov bogve kako srečen. Sicer je pre-uranjeno izreči dokončno sodbo, saj bo zasedanje trajalo vse do 26. januarja prihodnjega leta, vendar je nastop dveh glavnih protagonistov ~ Deana Acheso-na in Andreja Višinskega — nekoliko omajal upanje, da bi sedanje pariško zasedanje moglo prinesti zboljšanje v trenutno precej napete mednarodne odnose. Pred pričetkom zasedanja so se namreč slišali glasovi, da bo stališče sovjetske delegacije na tem zasedanju bržkone drugačno od običajnega odnosa sovjetske diplomacije do Združenih narodov, kar naj bi bilo povod za »podrobne« razgovore, kako naj se premosti kriza v odnosih med Zahodom in Vzhodom. Toda • prvi govor sovjetskega zunanjega ministra je ovrgel to upanje. Govor Višinskega namreč ni mogoče oceniti drugače, kot cla Sovjetski zvezi ni do tega, tia^ se omili sedanja napetost in se doseže nekak »modus vivendi« za vse države, kajti sicer bi se voditelj sovjetske delegacije ne poslužil besedišča, ki še zdaleč ni »dinloanatsko«, kaj šele, da bi Jcazalo na kakršno si bodi »dobro voljo«. Tega mnenja so bili bržkone tudi predstavniki raznih držav na zasedanju Generalne skupščine, ko so iz ust Višinskega slišali, da »je OZN organizacija, ki je napravljena za Američane«, da je bila odločitev Združenih narodov glede Kitajske »nesramna«, da je bil podpis mirovne pogcdbe z Japonsko — »komedija«, da je bil govor ameriškega predsednika Trumana o splošni razorožitvi »gora, ki je rodila miš, a ta miš se je rodila mrtva« in da so vsi predlogi zahodnih velesil o razorožitvi — »bedni«. Še bolj odbijajoče pa so bile besede Višinskega o tem, kako »ni mogel zaspati vso noč, ker se je toliko smejal«, ko je prebral Trumanov govor. Podobnih govorniških »cvetk« je bil prepoln ves govor sovjetskega predstavnika in povsem razumljivo je, na kak odmev je naletel ta sovjetski ton: izgleda, kot da je Kremlju do tega, da podere vse — čeprav trhle — mostove in slabe vezi,4 ki bi lahko pripeljale do tesnejšega sodelovanja v okviru Združenih narodov, v primeru, če zahodne velesile ne popustijo pred izsiljevanjem Sovjetske zveze, ki hoče predvsem, da bi prišlo -do pakta petih velesil in s tem do ponovne razdelitve 5-veta na vplivna področja. Toda ne glede na ta govor višinskega Je vredno vseeno pregledati, kakšen je sedanji položaj v odnosih ozir. predlogih velikih diplomatov. Značilno je, da je vsebina -dveh glavnih predlogov ista: v Jeku najhujšega oboroževanja in eksplozij atomskih bomib — bodisi v Sibiriji* bodisi v Nevodi — predlagata Achesou in Višinski — razorožitev. Acheson je predlagal, naj bi se najprej izvedel splošni pregled oboroženih sil glavnih držav (redne vojske, policijskih in pomožnih sil ter atomske in neatomske oborožitve). Ta načrt naj bi osvojile »vse članice mednarodne skupnosti«, ki bi pozneje odobrile oborožitev po odstotku števila prebivalstva. Achesonov predlog upošteva pač sedanje stanje in skuša z dokaj realnimi sredstvi omiliti sedanjo tekmo v dboroževanju. Višinski je kot običajno zavrnil ta predlog, pač pa je predlagal svetovno razoroži tver-o konferenco, kjer naj bi sodelovale Jako članice ZN kot nečlanice. Te države naj bi se razgovarjale izven OZN (!!) o oborožitvi, o oboroženih silah in o prepovedi atomskega orožja. Tako spodbijanje avtoritete Združenih narodov knt nrona-ganda ot prepovedi atomskega orožja sta značilni'' za sedam jo politično kampanjo mo-*-ovske Vlade. Toda v isti sapi. ko je Višinski predlagal »prepoved atomskega orožja«, je grozeče opozoril, da se atomski poskusi v Sovjetski zvezi »izvajajo In se bodo tudi v bodoče še izvajali«. Druga "'eziika o stališčih zahodnih velesil in Sovjetske zveze je v pogledih na položaj na Koreji: medtem ko ZDA in druge države, ki se borijo nod zastavo OZN vztrajajo na demarkacijski črti, ki bi potekala vzdolž sedanje bojne črte, zahteva Višinski, da pride do premirja cb 38. vzporedniku. Tretja razlika pa je v pogledih na nek bodoči sestanek državnih voditeljev ve-1 lesil. V svojem pozdravnem govoru Generalni skupščini je predsednik francoske republike Vincent. Auriol predlagal takojšnji sestanek voditeljev Sovjetske zveze, ZB A, Velike Britanije in Francije. Višinski pa tega predloga sploh ni omenil, pač pa je ponovil že star sovjetski predlog o paktu petih velesil, ki naj bi po sovjetski zamisli na novo razdelil interesne stere v svetu. Sovjetska zveza hoče v prvi vrsti doseči sodelovanje •pekinške vlade, kar bi seveda razširile vplivno področje Moskve. Naravno je. da se posebno mali naredi upirajo takšnemu predlogu, ki bi vrgel male države v območje te ali druge velesile in zagovarjajo stališče, da je treba možni pakt o nenapadanju izvesti in sprejeti samo \T okviru Organizacije Združenih narodov, kier naj bi sodelovali vsi narodi — veliki in majhni. Ker je v ospredju zanimanj pariško zasedanje, so drugi dogodki nekako obledeli, V Egiptu še -vedno vlada precejšnja napetost, posebno še, ker so Britanci sklenili izseliti vse Egipčane iz področja, ki ga imajo zasedenega ob Sueškem prekopu. Kar se tiče egiptovske krize velja pripomniti, da so se ZDA postavile na stran Velike Britanije, kar bi ne mogli reči o angleško-perzijskenl sporu glede nafte. Tudi vprašanje Maroka, ki je nekako v zvezi .s perzijskim in egiptovskim vprašanjem, je dobilo drugačen izgled, kot je prvotno izglodalo. Arabska liga, ki jo zahtevala, da pride vprašanie »kršitve človečanskih pravic v Maroku« na tinevn' red Generalne situ uš čine združenih narodov, je upala, da bodo ZDA vsaj indiferentne do tega vprašanja, izgleda Poleti 1945 je Evropa sicer še sopla in se zvijala pod vusi pravkar Končane vojne, a vendar so pričele ruševine že odstopau prostor uovlfn zgradbam, ljudje pa so se z nasmehom ozirali v modrino poletnega neba, ki ga niso več parale bete sledi za množicami orjaških jeklenih ptičev, pričeli so premišljevati o bodočnosti in človeški sreči. Ne bo več vojne, ker je nočemo, ker smo se končno spametovali. No res, nekje daleč na vzhodu so se še borili, toda to so bili le zadnji udarci po ostankih japonskega imperija in nihče ni prica.kova.1 izrednih novic. In venuar je prav tedaj vznemirila svet novica o nečem veiikem in skrivnostnem. Ljudje so zvedeli za najnovejšo rojstvo v znanosti — rojstvo atomske bombe. Pozabili so na besede o miru in premišljevali le še o tem, kako bi ta izum cim bolj uničujoče uporabili. Od takrat je preteklo več kot 2000 dni. Med tem smo že slišali za uran 235, plutonij, ciklotrone, vodikove bombe, verižne reakcije in ne vem, kaj še vse. Hirošima, Nagasaki, Bikini, Los Aiamos, itd. so postaii že zgodovinski kraji. Marsikatera skrivnost m več skrivnost in vendar je skrivnosti še vedno dovolj. Včasih nam kakšna atomska afera čisto malo dvigne zaveso tajnosti. Takrat slišimo o znanstvenikih, ki so izdajali skrivnosti, o spijomh, o tajništvih veleposlaništev in vse prične dobivati obliko in vsebino cenenega kriminalnega romana. Slikanice časopisov so že približale svojim bralcem nov tip atomskega in lep procent senzacionalnosti tiska je pobrala atomska mrzlica. Lahkoverneži nasedajo z vso vnemo vestem, ki jih zasledijo v tisku in posledica so seveda česte panike. Prav dobro je torej, da se najde še včasih kdo, ki se iz vsega tega malo ponorčuje. Nekaj Inozemskih revij se je pričelo z vso vnemo ukvarjati z res malce neprijetno stvarjo in sicer s tem, kaj neki bi se zgodilo, Če bi eksplozija kakšne posebno hude atomske bombe sprožila verižno reakcijo, ki bi povzročila seveda konec vsega življenja na zemlji. — Pomislite, kako strašna stvar: razpad atomov v bombi bi se prenašal lepo naprej, na vse atome, kolikor jih ima naša dobra stara zemlja (saj so iih menda že tudi prešteli — če ne zaradi česa drugega, pa zaradi preljube statistike). Kratko in malo: od zemlje ne bi ostal niti atom. Kakšni so bili obrazi znanstvenikov, ko so prebrali nezaslišano možnost, menda ne bo težko uganiti. Danes se je lahko smejati, a včasih ... Kar prisluhnite! Nekaj takšnih paničarjev je prisostvovalo tudi eksploziji prve atomske bombe S-l. v Alamogordu (New Mexico), na dan 16. julija 1945. Vse je bilo pripravljeno za vžig, ljudje, ki so vodili eksperiment pa, da Je wasbingtonska vlada opustila svoje dosedanje načelo, da naj pridejo na dnevni red Generalne skupščine vse točke, ki so predlagane. To je storila bržkone zato, da ugodi svojima partnerjema Veliki Britaniji in Franciji, ker od sodelovanja teh držav zavisi tudi izvedba, načrta obrambnega sistema na Srednjem vzhodu. Zaradi odklonilnega stališča egiptovske vlade do tega vprašanja, je nekoliko zastalo delo za izvedbo tega načrta, vendar pa vse kaže, da bodo druge arabske države vendarle privolile v takšen pakt (ne glede na »opozorilo« Sovjetske zveze, da bi bilo to »sovražno dejanje« nasproti Moskvi), pri čemer pa bi pač Egipt začasno ostal osamljen. so se že umaknili v varno oddaljenost, in z njimi tudi opazovalci ameriške vojske. Naenkrat se iz jutranjega mraka izlušči dolga postava, stopi h generalu Lesiieu Grovesu, ki je stal v gruči ostalih oficirjev, ga prime za rokav in spregovori: »Rotim vas pri Bogu, ne dopustite, da bomba eksplodira!« .Ko je general začudeno vprašal, zakaj, mu je človek, ki je bil eden izmed tistih, ki so imeli zadnje dni največ opravka z eksperimentom, odgovoril: »Zato, ker ne vemo, kaj se bo zgodilo! Niti sanja se nam ne o tem! Mogoče bo' zginil kar precejšen ogel naše zemlje. Nikar ne dopustite eksplozije!« Menda mi boste verjeli, da se je general malo neugodno počutil pri teh besedah in vendar. . . Eksperiment je uspel, zemlja ima pa še prav toliko oglov kot prej. Ta anekdota mi je spet-povrnila dobro voljo in na veliki izum ne gledam več tako zaskrbljeno. Zato bom ostal raje pri bolj zabavni plati atomistike, saj bo mnogo bolje, če bralci ne bodo mrščili čela. Sovjetska zveza se je menda precej dolgo mučila, dokler ji končno . le ni uspelo ukrotiti atomsko energijo. Modro vodstvo je moralo preživljati blazne muke v času, ko so v Ameriki izdelovali atomske bombe že serijsko, medtem* ko so se sovjetski znanstveniki ukvarjali šele s prvimi poizkusi. Ko je Molotov v svojem znanem govoru napovedal, da bodo tudi ljudstva Sovjetske zveze uporabljala atomsko energijo, je to vzbudilo živahne debate po vsem svetovnem tisku. Poznejše izjave sovjetskih voditeljev in tudi nekaterih znanstvenikov niso bile prav nič skromne. Menda je bila najmanjša stvar, ki so jo - hoteli napraviti ta, da bi za poizkušnjo prestavili nekaj hribov, ki so imeli to smolo, da so bili »modrim« napoti. G. Molotov je imel, na svojih poznejših potovanjih po zahodnem svetu, za seboj cel trop novinarjev, ki so ga z nesramno naivnostjo spraševali o stvareh, o katerih jim ni mogel odgovoriti. Običajno jim ni privoščil niti besede, včasih pa jih je nahrulil, kar jim je zabavo še povečalo. Medtem je eksplodirala tudi sovjetska atomska bomba in verjetno so sedaj noči v Kremlju bolj mirne. Zdaj pa še malo v Argentino. V začetku letošnjega leta je diktator Peron objavil na posebni tiskovni konferenci veliko novico, da je Argentina stopila na novo pot v jedrskih eksperimentih, čisto neodvisno od vseh dosedanjih, tujih uspehov. Da delajo argentinski znanstveniki na bazi toplotno jedrske reakcije, identične z atomsko energijo, ki jo sprošča sonce, da bo Argentina stopila s tem na čelo vseh držav, da bo ta novi vir uporabljen izključno le za industrijski procvit države itd. Marsikdo je takrat dejal, da je bil ta Peronov interview le poizkus, da bi javno mnenje Argentine odvrnil od vse bolj perečega- notranjega položhja. Vendar je bilo podatkov vse več ln več. Zvedeli smo med ostalim tudi to, da so eksperiment napravili v severni Patagoniji, kjer ima Argentina svoj center za atomsko raziskovanje na otoku Huemul, sredi jezera Nahnel Hna-pi. Človek, ki so ga v zvezi s tem največ omenjali, je dr. R. Richter, po rodu Avstrijec, ki je včasih predaval na nemški univerzi v Pragi. Novinarji so ga pričeli seveda oblegati in vsa stvar je postala zamotana. Iz njegovih odgovorov res nismo mogli več vedeti pri čem pravzaprav smo. Mogoče se je mož namenoma izmikal, vendar je vzbudil negativen odgovor na vprašanje, če se je slišala eksplozija ob njegovem eksperimentu d^set kilometrov daleč, med novinarji precej zabavnih komentarjev. Nekaj dni pozneje pa se je že ves svet zabaval ob tej najnovejši atomski aferi. Neka časopisna agencija je namreč poslala iz Argentine novico, da je bil dr. Richter zaradi prevare aretiran in da je konec z argentinskim prvenstvom v kpridobivanju atomske energije. Zlobni jeziki so šli še malo dalj, ko so povedali, da je aretacijo izposlovala sama gospa Peronova, ki je baje najočarlji-vejča diktatorka na svetu. Potem je za nekaj časa vse skupaj utihnilo, vendar pa s tem povesti še ni konec. Meseca junija je argentinsko časopisje priobčilo novico, da je skupina novinarjev (seveda argentinskih) obiskala dr. Richterja v njegovem centru v Huemulu. Ob tej priliki jim je baje napovedal nov eksperiment, k,i ga bodo izvršili v kratkem, v znatno večjem obsegu. Povedali so tudi, da se je sladko smejal vesti o svoji aretaciji. No, sedaj pa vedi, pri čem si! Svet čaka na nove eksperimente. Postal je sicer že malo skeptičen, pa nič zato. Čaka in nekaj upa, živi in dela, še vedno pa je precej izoliran od tistega, kar mu pripravljajo skrite atomske peči ter tovarne brez oken in ljudi. Ali bo to smrt, ali lepša bodočnost? Kdo vd? Z. J. Odgovorite ne da M sl pomagali i leksikoni in slovarji: 1. Kako so Imenovali' Rimljani Igro, ki je kila močno podobna današnjemu nogometu? 2. Katere so likovne umetnosti?. 3. Katera morska ožina loči Črno od Marmorskega morja? 4. Kdaj In kje so bila sprejeta prva za večje področje veljavna nogometna pravila? 5. Kolikokrat dihne zdrav odrasel človek v eni minuti? 6. Kje Je bil rojen pisatelj Finžgar? ?. Kateri partizanski kulturni delavec Je padel skoraj ob istem času kakor pesnik Kajuh? s. Kako se Je Imenovala atentatorka na Lenina? 9. Ali sta pri nogometni žogi važna tudi obseg in teža? 10. Kako dolga je proga za maratonski tek? ODGOVORI NA VPRAŠANJA V PREJŠNJI ŠTEVILKI 1. Na hribčku stoječi praški grad se Imenuje Hradčanl. 2. Lenin je bil rojen v Slmbirsku, ki se sedaj imenuje Uljanovsk, njegovi materi pa je bilo ime Marija Aleksandrovim Blank. 3. Dvajseto stoletje se je začelo 1. Januarja 1901 (ne 1900!). 4. Edino odlikovanje, ki ga podeljuje francoska država, se Imenuje red častne legije. 5. Partizanski poveljnik tn Junak Mirko Bračič je padel v bojih za Kočevje. V času svoje smrti Je hil komandant XIV. divizije. 6. Donava Je plovna od Ulma naprej. 17. Papeževa palača se imenuje Vatikan. 8. Palermski upor 30. marca 1282 Je znan pod imenom »Sicilske večernice«. 9. Namizni tenis (ali tahle-tenis) imenujemo tudi ping-pong. 10. Običajni klavir ima 88 tipk (52 belih in 36 črnih). 0 raziskovanju atmosfere, stanovanjski krizi v Francij človeku bodočnosti in druge zanimivosti Pri preiskavi atmosfere razlikujemo direktno in indirektno metodo. Za direktno metodo uporabimo balon, ki se lahko dvigne do 30 kilometrov visoko in z njim merijo toploto, zračni pritisk, vlažnost, hitrost vetra in lahko študirajo sončni spektrum. Z letalom opazujemo iste stvari, le do višine 14 km. Z dimom zasledujemo veter do 30 km. Rakete gredo do 160 km visoko in beležijo pritisk, toploto in sončni spektrum. Indirektna sredstva so: meteorski repi, ki nas poučijo o toploti in vetru med 40 in 160 km. Spektroskopija nočnega in jutranjega neba seže do 1000 km. Končno nam pa o-dboj radioelektričnih valov prinaša podatke o pritisku, toploti in vetrovih do 400 km. . STANOVANJSKA KRIZA V FRANCIJI Po uradnih statistikah primanjkuje sedaj v Franciji 4 milijone stanovanj, obstoječa pa so večinoma majhna, slabo zasnovana, slabo zračna, temna, neprimerna današnjemu žvljenju in brez moderne opreme. Anketa državnega statističnega urada je ugotovila, da ima na deželi samo 10°/o stanovanj kopalnico, le 5% obenem vodo, plin in elektriko, 30°/o ima samo elektriko ali samo vodo in 40/o so brez vsake napeljave. V Parizu je 20°/o kopalnic brez vode, več kot polovica stanovanj ima stranišče v souporabi z več strankami in 2°/o stanovanj nima niti vode. Povprečna starost stanovanj je v mestih 52 let in na deželi 118 let. V Parizu je povprečna starost zgradb 76 let, 25°/o zgradb pa je starih čez 100 let. Odstotek novih stanovanj je znašal med obema svetovnima vojnama v Angliji in na Nizozemskem 40%, v Združenih državah 26%, v Nemčiji 23%, v Franciji pa komaj 12°/o. Gradbeni stroški so se v Franciji v zadnjih 10 letih 16 krat povečali. Za -najemnino dajejo Francozi vedno manj. Leta 1914 so dajali še povprečno 14°/o plače, leta 1938 samo še 7%, danes pa gre za stanovanje povprečno le F—3% plače. V mnogih deželah pa dosega ta odstotek do 25%. ♦ Današnji avtomobil bo moral izginiti, ker vsebuje preveč dragocenih kovin, ki gredo med staro železo in požge preveč bencina. Naši zanamci se bodo morali posluževati vozil na električni pogon. Prav tako bodo morali bistveno spremeniti sedanji način prehrane. Svoje potrebe bodo morali zadovoljiti z ogljikovimi hidrati. Seveda se bo moralo 15 milijard bodočih prebivalcev zemlje pač odpovedati mrzli smetani. Oblačili se bodo s približno 5 kg celuloze na leto in na osebo, porabljene obleke pa bodo dali predelati v novo blago. Plastične snovi bodo nadomestile ■ izginulo usnje in tudi krzno bo sintetično. Bodoči svet bo ustvarjen predvsem od jutrišnjega kemika. V AMERIKI JE PREVEC ZDRAVNIKOV... Združene države so objavile statistiko o preveč in premalo napolnjenih poklicih. Iz pregleda je razvidno, da je tam preveč zdravnikov, advokatov, fotografov, letalskih inženirjev in pilotov, medtem ko je veliko povpraševanje po den-tistih, inženirjih za aerodinamiko., keramikih, okulistih, geologih za iskanje petroleja in statistikih. KITOVO MLEKO Modri kit (Balcenoptera musculus) se v mladosti izredno*hitro redi. Mladič se v času dojenja zredi za celih ICO kg dnevno. Pri dveh letih doseže mladi kit puberteto im je dolg 23 m. Pripomniti je treba, da vsebuje kitovo mleko celih 50 odstotkov maščob, medtem ko vsebuje kravje mleko komaj 4% maščob, mleko severnega jelena pa 18%. ČLOVEŠKA ENERGIJA Kot poročajo specialisti, znaša danes poraba fizične energije ljudi v primeri z ostalimi energijami, s katerimi razpolagamo, le 2.5%. Glede na število robotov, ki jih imajo posamezne dežele v obliki drugih energij, bi rekli, da ima vsak Kitajec po enega robota, vsak Francoz po 60 in vsak Severni Američan po 300 robotov. j NAJSTAREJŠE ZNANSTVENE REVIJE Prva znanstvena revija je bila »Philo* sophical Trausacticcis of the Royal So-ciety of London« in je izšla že leta 1663. Istega leta le v privatni založbi začel V Franciji izhajati »Journal des Savants*. P&izkusite m rešiti! Vodoravno: 1. eden naših naj- boljših boksarjev, 9. slovenski nogometni klub, 12. jezero pri Zadru, 13. red, odlikovanje (tako mu pravijo Srbi), 14. kratica za športno društvo, 16. prostor vsega našega življenja, 17. prislov, ki potrjuje, da se Je nekaj zgodilo, 18. skandinavsko moško ime, 20. kulturna rastlina, 22. Wagnerjeva 6pera, 24. osebni zaimek, 25. znan angleški nogometni klub, 28. okrajšava za Anton, 29. pretep, boj, 30. medmet, 31. pozna, 33. poseduje, 34. začetek azbuke, 35. vas v okolici Kamnika, 37. znan francoski nogometni klub, 40 značilnost skandinavske obale, 42. azijski polotok, 43. jugoslovanska reka, 45. slovenski nogometni klub, 46. žensko ime. 48. posrednika, zastopnika, plačanca, 50. egipčanski sončni bog, 51. veznik, 53. francoska narodna junakinja (fon.), 55. ljubljanski otroški zdravnik. 5G. nerodna, 58. še nerabljen, 60. gospodarsko poslopje, 61. italijanski nogometni klub. 62. jugoslovanski nogometni klub, ligaš. Navpično: 1. Partizanov vratar, 2. dva enaka soglasnika, 3. kratica za našo republiko, 4. vsem dostopen, 5. žensko ime (množ.), 6. kemična prvina, «. znan češki teniški igralec predvojne generacije, 8. žensko ime, 9. žensko ime, 10. reka na Hrvatskera, ll. znan angleški nogometni klub, 15. gojim neko športno panogo, 13. poljska cvetlica, 21. dejanski, realni, 23. italijanski spolnih, 26. del kolesa, 27. privid, 31. kulturna dobrina, 32. norveški metalec kladiva, 34. okrajšano moško ime, 35. vas pod Krimom, 36. tuje žensko ime, 38. znan avstrijski nogometni klub, 39. naša trgovina, 41. osebni zaimek (množ.), 42. azijska država (množ.), 44. jugoslovanski ligaški klub, 45. kovina, 47. reka v Italiji, 49. vojaški pratež, 52. trije enaki soglasniki, 54. takoj v narečju, 57. star izraz za pivo, 59. glej 2. navpično, 60. I dva različna soglasnika. Spisi m iGOR Š£ NT JURC: 6 n. Tri dni so hodili skupaj in že drugi dan jim je zmanj. kaio kruha iz Stevove torbe. Potem so hodili dva dni brez njega in popoldne tretjega dne so se odločili, da gre vsak na svojo stran iskat hrano. »Cim dalje od ceste, tem prej bomo kaj dobili,« je rekel Miodrag. »Toda — velja: čez pet dni ob tem času se dobimo in gotovo bo komu uspelo dobiti kaj tudi za ostala, če dva ne bi mogla prinesti ničežar s seboj. Po. .izkusimo torej.« Potem je šel po manjši cesti, ki se je odcepila na levo in Silvi, ki je gledala za njim, se je naenkrat čudno tn močn® zasmilil njegov upognjeni sloki hrbet. »Naravo, deklica,« je rekel zveneči Stevov glas za njo. Pogledala ga je in se začudila, da v njegovih očeh ni bilo kletvice. Obrnil se je in šel po ozki poljski poti, ki se je zaraščena in komaj vidna vila med neobdelanimi polji in kmalu izginila med njimi. Potem je bilo točno tako, kot pred srečanjem z dvema Srboma: cesta, lakota, prah, sonce, korak za korakom naprej proti obzorju. V neprestanem krogoteku se je ponavljalo zmerom isto in zdelo se ji je, da je tako že od takrat, odkar je šla zdoma. Cez uro ali dve je zavila z glavne ceste na kolovoz, ki se je, razvožen in zaraste) z velikimi šopi suhe trave, vil med polji proti skupini drevj.a daleč na desni. Kjer je na madžarski ravnini skupina drevja, je običajno vas in kjer je vas, je kruh. Zato se je začela spotikati po kolovozu in se vedno bolj oddaljevala od reke ljuAl na cesti. Toda čez slabo uro je videla, da stoji sredi neobde. lanih, zapuščenih polj, velikanskimi travniki in stepo, le skupina akacij, za katerimi se ne skriva nobena vasica. Sredi gozdiča je ob kolovozu stala samo napol razpadla lesena baraka in ob njej polomljena vojaška kuhinja. Malo dalje stran je stal med drevjem'razstreljen, zarjavel tank z raztrganimi gosenicami in vsepovsod so se valjale nemške in ruske jeklene čelade. Bila je lačna. Sla je naprej po kolovozu, ker je morala hoditi, ker Še ni mogla usesti in počivati; kajti na koncu tega kolo- voza je morala biti vas ln kruh v vasi. Zato je šla naprej In nič je ne bi moglo zadržati. Toda hodila je vedno težje in čez čas se je usedla ob jarek nad majhno kotanjo, da bi počivala. Samo — pet, de^et minut je pomislila in nenadoma so se ji oči široko odprle, V kotanji pred njo so ležali paradižniki. Kup paradižnikov. Zelenih in nekateri so bili malce rdeče nadah-njeni. Polovico je bilo gnilih. Spustila se je na kolena. Počasi je stegnila roko in prijela, pobožala enega izmed njih. Tistega najlepšega, ki je bil samo malce nagnit. Potem ga je nesla pred oči in sama sebi ni mogla verjeti. Potem je jedla. * Kako so prišli paradižniki v zgodnji spomladi v kotanjo ob kolovozu, je ni zanimalo. Bili so tu in to je bilo dovolj. Jedla jih je, dokler je mogla in ko ni mogla več, je zaspala. Cez pet dni, ko je zopet hodila — s polnim nahrbtnikom na hrbtu — po ozkem kolovozu za vasjo, ki je bila na koncu tiste poti ob kateri so bili paradižniki, in kjer je nahrbtnik napolnila s kruhom in debelim kosom slanine, je nanje že pozabila. Toda kljub temu, da ni bila lačna, jo je nekaj mučilo, mučilo, muči-lo in sama ni vedela kaj. Potem je to postalo vse bolj določno. Krči v trebuhu, slabost, glavobol... Torej je borna. Kljub tej gotovosti pa se bolezni ni ustrašila. Mnogokrat je morala v mrzli, nezakurjeni baraki in pozimi po ure stoje v umazani snežno-biatni brozgi preboleti še kaj hujšega. Nekateri so seveda podlegli. Pravzaprav so podlegli mnogi. Toda omedlevice, glavobola, slabosti je bila vajena in brez zadržka je stopala naprej. Toda slabost je postajala vse hujša in omedlevica se je pojavljala vse češče. Poleg tega pa ti neznosni krči v trebuhu, ki so ji trgali drobovje in ji poganjali potne kaplje iz vlažne kdže! Ce bi že bila v Budimpešti! Kakor v polsnu je hodila po dolgočasni pokrajini, ki je bila prav tako siva, kakor nebo nad njo in prenočila je v neki napol podrti uti za seno. In daleč okrog ni bilo nobene vasi. Drugo jutro se je dvignila le z naporom vse svoje volje. Opetekla se je na prosto in vse se ji je zdelo nekam neresnično, kakor da tega ne doživlja ona sama, ampak neka tuja ženska, njen duh pa jo pri tem pazljivo, toda ne s prevelikim zanimanjem, opazuje, Nenadoma se ji je stemnilo in ko se je zavedla, je ležala na blatnih tleh pred kolibo. Izpod sivega neha z nizko visečimi oblaki je enakomerno deževalo in hladne dežne kaplje so prijetno hladile njeno razbeljeno telo. Torej je resno bolna in dobro bi se bilo spočiti. Vsaj nekaj ur. Potem bo lahko šla dalje. Omahujoče je vstala in se težko oprla na leseno steno. Kozolec se je zanihal, vzpel v nebo in z njim vred se je dvignila vsa pusta ravnina s sivim obzorjem vred. Z dlanjo si je počasi in negotovo obrisala oči, stresla z glavo, se z močnim naponom volje zravnala in stopila proti kupu napol gnilega sena za nizko, leseno pregrado. Dobro, da m ljudi, ki bi jo nadlegovali. Končno — končno pa je le malo neprijetno, če si tako sam, daleč od vasi in še bolan povrhu. Sicer pa bo kmalu dobro. Zavlekla se je za leseno ogrado in se zleknila po senu. kakor ranjena žival, ki hoče v miru umreti. Toda ona ni čakala smrti. Nanjo ni pomislila niti za trenutek: hotela se je le malo spočiti, da bo pozneje — čez uro ali dve — zopet nadaljevala pot proti Budimpešti, ki je v njeni zamegljeni, topi predstavi postala istovetna z domom. Šestnajst dni je bila cilj njenega potovanja in mesto ob Donavi je postalo v njeni domišljiji obljubljena dežela, kjer bo končno konec te preklete poti. Kup sena za leseno pregrado je bil kakor ustvarjen za kratek, prijeten po. čitek. Na to, da je lahko njena bolezen resna in težka, ni pomislila, še manj pa, da ji lahko postane usodna. Smrt je bila njeni biti tuja. čeprav jo je že tisočkrat videla v najrazličnejših oblikah in ravno zato, ker se ji je doslej vedno ognila. Potem je zaspala. Ko se je zbudila, je skozi luknjičave stene lesene kolibe sijal dan. Sončni žarki so skozi raztrgane deske pregrade risali bleščeče kroge in proge na temno, preperelo steno. V njih so se igrala prašna zrnca, poplesavala v svetlobo in znova izginjala v senci. Ni ji’ bilo jasno, kje pravzaprav je. Tcd.a o tem tudi ni razmišljala; v sebi je boleče čutila željo, da bi vstala in šla tem sončnim žarkom, ki so napravili kot v katerem je ležala, še bolj brezupno temačen in žalosten, naproti in jih z vsem telesom prestregla. Toda . bila je'pretežka. Bila je težka kot svinec in le počasi, z naponom vseh sil, je dvignila roko in z dlanjo prestregla sončni žarek. V nenadnem prebie-slcu jasne zavesti se je ustrašila njene beline in tenkih prstov, k: so se koščeni in dolgi odražali od mraka za njimi. In s podobo suhe, bele roke, je vstala pred njo tudi kričeča, jasna podoba njenega položaja. Obšla jo je. groza. Jasno je čutila, da je hudo bolna, da lahko umre, in ta strašna misel jo je pognala z ležišča. Toda dvignila je samo gornji del telesa, z desnico grabila za neko nevidno oporo v zraku in po krčevitem naporu volje in brezmočnih mišic omahnila nazaj, Velike, široko odprte oči, ki so polne neizrekljive groze begale po stropu i» stenah kolibe, so se ji vroče zameglile. Bleščeče pege in kroge na steni, mračno notranjost in svetle špranje v lesu je prekrila lahna megla, ki je postajala vse bolj gosta in nepredirna. Naposled so pred njenimi očmi plesale le še svetle pege in končno tudi one utonile v temi. Prebudila se je še enkrat, toda le za hip. Siva dnevna svetloba ni mogla popolnoma predreti valujoče koprene pred njenimi očmi. Zavest se ji je vrnila samo za se-kundo ali dve, potem pa se je zopet pogreznila v temo. * Ce bi ne bilo tistih paradižnikov, ki jih je našla V kotanji ob kolovozu, bi verjetno prišla domov. Kajti paradižniki so bili okuženi z bacili epidemične griže, katerim se njen oslabljeni organizem ni mogel upirati. Za vrnitev je imela devetdeset odstotkov možnosti, toda paradižniki v kotanji so jo uvrstili med tistih deset odstot. kov, ki so ostali na nepreglednih madžarskih ravninah, pred očmi velikanske vojne organizacije, ki jim ni Pomagala na njihovem križevem potu. Ostala je na kupu napol gnilega sena v majhnem, pet kilometrov od najbližje vasi oddaljenem kozolcu. Široko odprte, modre °čl pod temnim lokom obrvi, so prazne in tope strmele v zrak. V bledem, shujšanem obrazu, obdanem s temnimi, razmršenimi kodri las, v katere so bile vpletene senene bilke, so bile videti še večje in izza na pol odprtih, brezbarvnih ustnic so se medlosvetlikaii beli zobje, Cez tri dni sta jo našla dva popotnika, ki sta pr5š)a po isti poti, kakor ona. Iz najbližje vasi sta" poklicala dva kmeta in potem so jo naložili na voz v katerega je b» 0 vpreženo suho, rebrasto kljuse s povešeno glavo in redko, obledelo grivo. »Sirota,« je rekel prvi. »Ah, kaj zato,« je rekel drugi in odmahnil * roSa Vse skupaj se mu je zagnusilo, ves ta sivi svet okoli BJe-ga, razpadla usta preperelo, gnilo seno... »Kako je lahka.« ' Oba kmeta sta molčala in njune kreznje niso ^da31m nič drugega, kakor nekaj strahu in gnusa pred koščeni truplom, ki je začelo razpadati. Potem so jo pokopali na ma jhnem pokopališču za va ^ in dva popotnika sta postavila nad nizko gomilo ,sU^„eZ iztesan križ. Križ je ostal brez imena, kakor je bilo o ^ imena truplo v napol razpadli uti ob blatnem ko!ov sredi neskončne, sive madžarske ravnine. Konec. KOLIKO MAŠIM SMUČARJEV MAJ GRE V OSLO? 4‘tva?;'-? ;^.r*.^%ži->>'^.-1-'<»>iH!<«T^v- Vsaka večja mednarodna športna prireditev zahteva določen sistem pri izbiri reprezentantov. Vemo, da se panoge med seboj močno razlikujejo v gotovih pogledih in da stavljajo na tekmovalce različne zahteve. Tako razlikujemo kolektivno igro od individualnih športov, pri čemer moramo upoštevati program tekmovanja, taktiko tekmovanja in takozvano športno strategijo. Pod športno strategijo pa razumemo posrečeno izbiro tekmovalcev po formi in po številu, tako da dobimo najverjetnejše možnosti za uspešen plasma. Se tri mesece nas loči od največje Zimskošportne prireditve, ki bo februarja prihodnje leto v Oslu — zimske olimpiade. Precej je bilo govora, mnogo je bilo ugibanj zlasti med smučar, skimi strokovnjaki na eni ter olimpijskim komitejem na drugi strani — o tem, koliko tekmovalcev naj zastopa Jugoslavijo. Preden borno razčlenjevali posamezne panoge in ugotavljali število jugoslovanskih zastopnikov, si oglejmo še druge podrobnosti, ki odločujoče vplivajo na končno izbiro naših udeležencev. V spominu imamo lanskoletno svetovno prvenstvo v Ameriki, ki se ga je udeležila tudi Jugoslavija s štirimi tekmovalci. O tem smo obširno poročali v pretekli sezoni, vendar pa nam je danes nekakšna izkušnja in merilo za nastop v Oslu Svetovnega prvenstva so se udeležili dva skakača, dva alpska smučarja in en tekač z enim vodjo. Nastop jugoslovanske smučarske peščice je bil v ZDA uspešen, če pomislimo na naš prestiž, slab pa je bil, če bi hoteli od njih pričakovati velike uspehe, ne da bi se pri tem zavedali okolnosti. ki smo jih prej navedli. No pa pustimo svetovno prvenstvo. ki je lahko vsako leto. Za nas je danes osnovna misel olimpiada, manifestacija vseh narodov z najboljšimi zastopniki. Dejstvo, da je olimpiada vsako četrto leto, nas mora prepričati, da je to edinstvena priložnost pokazati svetu našo organizacijsko in tehnično zrelost, saj je znano, da se tudi mi potegujemo za organizacijo smučarskih prireditev kar najvišjega pomena. Propozicije za olimpijsko tekmovanje zahtevajo, da lahko v vsaki panogi zastopajo svojo državo samo štirje tekmovalci. Ta način predstavlja za severnjake občuten udarec, saj je znano, koliko stotin odličnih tekačev ima severnjaški trio Finska-Svedska-Nor-veška. Na isti način pa so prizadeti »veliki štirje« (Francija, Švica. Avstrija; Italija) v alpskih disciplinah. Iz tega vzroka je dober plasma na olimpiadi laže doseči, kot pa kje na tekmovanju v Holmenkollnu ali Kandaharju. Tako se je na zadnji olimpi- adi Švicar Tschannen v skokih uvrstil med prve deseterico, kar je bil velik uspeh, dočim je ostal na mednarodnem tekmovanju v Holmenkollnu nezapa-žen. In vendar so smatrali njegovo mesto kot eno najboljših za Srednje-evropejca. Tako so njegov uspeh komentirali vsi svetovni športni časopisi. Te ugotovitve nam torej lepo pred-očijo, zakaj se nam odpirajo možnosti dobrega plasmaja: za nas je ravno ugodno, da zastopajo vsako državo samo štirje in da nastopi tolikšno število držav, med katerimi Lahko zavzamemo lepo mesto. Olimpijski komite v Beogradu je najprej določil 15 tekmovalcev, za kar je imel svoj vzrok. Vemo, da vsako takšno potovanje zahteva velike stroške, česar se morajo zavedati tudi or-ganizatorji, da med dobrimi izberejo resnično najboljše. Pred nedavnim pa smo bili obveščeni, da je olimpijski komite znižal število 15 na 10 s pripombo. da bo vodja samo en funkcionar. Poglejmo si torej, ali je pravilna odločitev bodisi 15 bodisi 10, ali je morda tu še nekak drug kriterij, ki je pametnejši in bolj umesten, če’ že govorimo o številu jugoslovanskih zastopnikov. Jugoslovanska ekipa v Gar. mischu je štela 18 mož, v St. Moritzu pa prav tako 18 smučarjev, Preuranje. no bi bilo že danes ugotavljati in po. stavljati določeno število tekmovalcev za nastop v Oslu, ko ne poznamo njihove forme in kondicije. Pred odhodom na Norveško bodo še številna tekmovanja doma in v tujini, med katerimi bo najvažnejše v Bad Gasteinu, kjer bo »olimpijska generalka«. Na. pačno pa bi bilo misliti, da bo olimpiada repriza Bad Gasteina in da bomo mogli soditi naše uspehe po teh v Bad Gasteinu. Se nekaj besed o spremstvu, ki mora biti strokovno in vestno. Verjetno še danes marsikateri spremljevalec, ki spremlja katerega koli športnika v inozemstvo, ne ve, kaj ie njegova naloga. Naloga spremstva obstoja v strokovni sposobnosti, ki se kaže v tem, da vodstvo pravilno informira tekmovalce o startu, vremenu, o taktiki, tako da prevzame glavne skrbi nase’ in s tem razbremeni tekmovalce, ki se tako lahko telesno In duševno pripravijo na start. To našo misel je dobro pod. krepil trener alpskih smučarjev Fran. ci C op, ko je ob nekem prihodu iz tu. jine dejal: »Resnično strokovno vodstvo, ki spremlja ekipo na važna mednarodna tekmovanja v tujino, mora biti popolnejše od samega tekmovalca«. Primer: če bo vodja alpincev med tekmovanjem v smuku opazil, da tekmovalci na gotovem mestu pridejo z večjo hitrostjo kot naši, jim bo vsekakor dal znamenje, da lahko še bolj spustijo, ali obratno — zavirajo. Strategija tsdsležbs — vprašanj e za temeljit preirsiek Ce bodo torej nastopili na olimpiadi tekači, skakalci in alpski smučarji, mo. ra biti za vsako disciplino po en strokovni vodja, oziroma trener. Za to je tu več vzrokov, izmed katerih so najvažnejši tile: 1, vsak je specialist za svojo panogo, 2. tekmovanja se bodo odvijala na treh različnih krajih, in sicer v Holmenkollnu skoki, v Norefjel-lu pretežna večina alpskih disciplin, v Rodkleivi pa slalomi; 3. istočasno bodo zasedanja Mednarodne smučarske organizacije, kjer mora biti zopet navzoč zastopnik Jugoslavije. Preudarite torej sami, koliko je potrebno spremstva, ne da bi žel kdo na Izleti Spored smučarskih tekem na oiimpiad" 14. febr.: veleslalom za žene ob 13. uri v Norefjellu, 15. febr.: veleslalom za moške ob 13. uri v Norefjellu, 16. febr.: smuk za žene ob 11. uri v Norefjellu, smuk za moške ob 13. uri v Norefjellu, 17. febr.: skoki za kombinacijo ob 12.30. uri v Holmenkollnu, 18. febr.: tek na 17 km obenem za kombinacijo ob 11. uri v Hoirnen- kollnu, 19. febr.: slalom za moške ob 13. uri v Rdkleiva, 20. febr.: tek na 50 km ob 10. uri v Holmenkollnu, slalom za žene ob 14. uri v Rdkleiva, 23. febr.: štafeta 4 x 10 km v Holmenkollnu ob 12. uri, tek na 10 km za žene ob 10. uri v Holmenkollnu, 24. febr.: tekmovanje v skokih ob 13.30 v Holmenkollnu, SAMO 6 UDELEŽENCEV na grofe as hoSosaria-narUsana športni tovariši? Zdi se nam, da tudi za športnike velja žalostna ugotovitev: tovariša in prijatelja poznaš samo v sili in morda takrat, ko se lahko okoristiš z njegovim uspehom, ko pa ga pokrije zemlja, ostane v spominu le tistim, ki sega resnično imeli radi. Kdo od ljubiteljev kolesarskega športa poznal odličnega slovenskega kolesarja Janeza Peternela? Ime Peternel je tesno povezano z razvojem slovenskega kolesarstva, saj je bil pred vojno eden najboljših jugoslovanskih kolesarjev, ki j* zlasti odlikoval na etapnih dirkah, “d je pošten in srčen fant, ki se je vedno boril za poštenje, tako v športnem udejstvovanju, -kakor tudi v privatnem življenju. Prišla je doba okupacije in Peternela smo srečali med prvimi v taborišču v Gonarsu. Za tem se je njegova trnjeva pot nadaljevala vse do njegove smrtL Svobode ni dočakal. Kolesarska zveza Slovenije je imela v svojem programu poleg drugih nalog tu-1 skrb, da zbere čim širši krog naših ko-esarjev in funkcionarjev, da na dan spo-ni.r.a mrtvih obiščejo njegov grob v . bjifnah nad Škofjo Loko. Dogovorjeno bilo, da se bodo vsi udeleženci zbrali Ta dan pred društvenimi prostori 2e-ezn,carja (Peternel je bil član Hermesa, •\Je današnji Železničar) in od tam kre-i ‘ 1 “topno na Peternelov grob. Priča-*T„Va.tl bilo, da se bo zbralo precejšnje 7',° Vsa! ožjih znancev in prijateljev 0Janeza, vendar kakor se je Vs'a .°' s.° nanj skoraj že vsi pozabili, r ue£a. )e bilo 6 oseb, v glavnem starejši ...bkciociarji, osebni Peternelov! prijate-v’n med mirni tudi nek začetnik-dir-t a<"j a>ot ina Peternelov grob je bila prav xa <-,ar' zelo neprijetna, saj je bilo de-pCvno 'vteme, kar je že itak razočarane ^eternelovg prijatelje še bolj potrlo. Pc-1 fv.a le torei opravila svojo dolžnost, po-j"j a'jbnce na Peternelov grob in se tako dolžila spominu dobrega tovariša in krstnega športnika. Cud-no se nam zdi, da je Petemelovo me opledelo in to prav pri onih, ki so 111 njegovi osebni prijatelji, znanci in Poglejmo posamezne discipline, v katerih nastopamo, V alpskem smučanju nastopijo naši v vseh treh disciplinah, to je smuku, slalomu in veleslalomu. Znano je, da se danes že ločijo specialisti — tekmovalci za slalom in specialisti za smuk. Prav iz tega vzroka j-e bila opuščena alpska kombinacija. Računati moramo tudi na more. bitne spremembe v vremenu. Proga je lahko danes trda (kar je zelo verjetno), morda pa je lahko tudi mehka, to pa zahteva pravočasne taktične manevre. Danes je izenačenost tekmovalcev v alpskih disciplinah tako velika, da je nekdo lahko danes dvajseti jutri prvi. To nam je nazorno pokazalo tekmovanje v Aspenu, Pri takih pogojih pa pride do izraza moč ekipe. Ce star-tata samo dva tekmovalca, imata težko nalogo. Prvič,, morata se plasirati, drugič pa ravno toliko tvegati, da bosta v ospredju. Ce startata samo dva, nam to predstavlja taktično jakost dvocilin-drskega stroja, če pa štirje, je to štiri-cilindrski motor. Upoštevati moramo tudi količnik, kajti po vsem drugačne možnosti so pri razmerju 60 tujih tekmovalcev proti 4 našim, ali 60 proti dvema našima. «<•/, je povsem nekaj drugega kot 8°/,. Vprašanje rezerve bi bilo rešeno, če bi se tekmovanja udeležil še peti tekmovalec za alpske discipline, kajti program tekmovanja je sestavljen tako, da je smuk pred slalomom. Vemo pa da je smuk nevaren in lahko se pripeti marsikakšna neugodna poškodba. Skakalci naj bi nastopili štirje. Njihov start si predstavljamo tako, da bodo mogli potegniti čez 60 m, če bodo hoteli priti na vidnejša mesta. Znamka čez 65 m pa v Holmenkollnu predstavlja že tveganost doskoka, kajti znano je, da tu skakalnica »pritisne skakača« na doskok s tako silo, da mu včasih zlezejo dokolenke do gležnja. Boljše je torej, če vsi štirje tvegajo in dva padeta, dva pa se plasirata, kot Te te ■sad si o drisSforo w OptetEictei novembra je bil v Oplotnici ustanov-St Va°bčni zbor novega telovadnega dru-a* Ta dan se je zbralo nad 130 članov, <„ s° z veseljem prihiteli Iz raznih kravjo da se pogovore o delu, ki čaka novo »Ustvo. Bivši Sokolski dom je do danes uporabljalo mlinsko podjetje za svoje Ž^-adlšče. Končno pa je bil dom na po-vnetih delavcev preurejen in bo o,.211 svojemu namenu. Telovadnica je Utw,lno preurejena in izpopolnjena z raz-hoL. telovadnim orodjem. V novem od-t 11 so starejši in Izkušeni funkcionarji. teoth je porok, da se bo delo v nori: rt0,T!u z uspehom razvijalo. Naslediti Can Je bila tudi slovesna akademija *° Jo priredili člani Tn Železničar “Maribora. Akademija Je bUa kvaliteten PriPravljena in dobro Izv-d-na. trud ""-stopajočih pa je številno občinstvo »urno pozdravilo. Franjo. Pogled s ptičje perspektive na slalom progo v Rdkleivi. Profil proge kaže, da znaša dolžina okoli 430 m, višinska razi uka je 169 m. N« levi je vidna žičnica pa da Imamo dva nekje na tridesetem mestu. Spomnimo se lanskoletnega Langusovega uspeha v Garmischu. Tako mesto sicer ni možno na olimpiadi, vendar srčnost in borbenost le nekaj pomenita. Ekipa skakačev bo po formi precej izenačena. Nestalna forma lanskoletne turneje naših skakačev po Švici je bila posledica stalnih tekmovanj in turnej, ki so se pričela še prej, preden so prišli v formo. Tekači imajo spored sestavljen tako, da najprej tečejo na 17 km, nato na 50 km in končno štafeto, katere člani bi morali nastopiti po možnosti spočiti, torej tisti, ki ne bi tekli na 50 km. Kdor pa pride v štafeto, mora biti res hiter, kajti v tem smučarskem sprintu ni nikje rečeno, da je vztrajnost teka. ča na 50 km ž legitimacija za njegov nastop v štafeti. V srednjeevropskem merilu se štafeti odpirajo perspektive za mesto, kjer bomo dosegli viden rezultat. Potemtakem pride v poštev 6 tekačev. Ub koncu nastaja vprašanje, ali naj potuje v Oslo tudi naše žensko zastopstvo. Vemo, da jugoslovanske smučarke v primeri z Avstrijkami, Svetinjami, Nemkami ne pomenijo veliko, toda že v prejšnji sezoni smo videli znaten napredek nek: torih posameznic, ki so prešle povprečno raven. Omembe vreden je nastop Birkove v Švici v Grin-denwaldu, kjer je dosegla za prvi na. stop zelo lep uspeh Od alpskih smučark ki morda prišla v poštev še Slavica Zupančičeva, ki je mlada, nadarjena, le brez večjih izkušenj. Tekmovanje v mednarodni konkurenci pred olimpiado bi pokazalo, če je umestna priključitev Slavice k ostalim članom naše državne smučarske reprezentance. Po vsem tem vidimo, da je sestava reprezentance težka in odgovorna na. loga. Danes imamo nad 20 kandidatov, ki se pripravljajo pod skrbno roko marljivih trenerjev. V zadnjem času smo že precej čitali o pripravah tega ali onega posameznika, vendar se nam zdi umestno na tem mestu ponovno poudariti, da mora biti v tem času trening podvojen, strokovno vodstvo pa mora budno paziti na izpopolnjevanje vsakega posameznika. Tako smo na primer zvedeli, da tekači trenirajo vsak zase. Zdi se nam, da je to popolnoma nepravilno. Vsi bi morali biti med se-boj trdno povezani, sproti ugotavljati pravilne poteze in odpravljati napake, opozarjati drug drugega na izpopolnjevanje kondicije, skratka, vsi bi morali biti v tem času ena samo celota, Ver. jetno pa vsak zase ljubosumno čuva svojo »umetnost«, pri tem pa ne pomisli, da škoduje i samemu sebi i skupnosti. Se je torej čas, čeprav moramo že izkoristiti vsako priložnost, da mislimo na pravilno rešitev pri sestavi državne reprezentance. Naši zastopniki, ki bodo odpotovali na Norveško, morajo biti določeni pravočasno in na osnovi ugotovitev, ki smo jih zgoraj navedli, ker so pravilno utemeljene. Ni naš namen sugerirati strokovnemu vodstvu, kdo od kandidatov naj bo član državne reprezentance, želimo le, da bodo našo reprezentanco predstavljali resnično najboljši smučarji, ki bodo v najboljši formi, pa naj bo to Polda ali Zidar med skakalci, Mulej ali Dornik med alpskimi smučarji ter Knific ali Hlebanja med tekači. Lipar M. — Špindler Naš Tinček Je vedno dobre volje. Za spremembo ga tokrat naš lotogral ni ujel na snegu, ampak na kopnem, sredi vročega poletja na Ljubelju. Prvenstvo Slovenije v namizne m tenisu Rebolj, Pogačarjeva, Hiebš in Anzeičsva (vsa Žel. Kranj) novi republiški prvaki Bled, 11. novembra. Danes se je končalo tukaj peto povojno prvenstvo .Slovenije v namiznem tenisu. Tekmovanje, ki se je začelo v soboto zvečer, je bilo izvedeno v organizaciji NTZS. Razen dejstva, da sta bili dve mizi slabi, ni bilo napak v organizaciji. Ker je bila dvorana majhna, tudi ni bilo, veliko gledalcev. Tekmovanja so se udeležili igralci Krima, Železničarja iz Ljubljane in Kranja, Gregorčiča (Jesenice), Fužinarja (Gušcanj), Železničarja (Mrb), Radovljice in Rudarja (Idrija). Pri moških posamezno je nastopil izven konkurence tudi Dušan Bogataj, ki mu je NTZ dovolila ta nastop zaradi priprave za državno prvenstvo. Ta turnir lahko smatramo kot tekmovanje mladih. Posebno pri moških posamezno so igralci kranjskega Železničarja napravili izreden podvig in osvojili prva tri mesta. Najboljšo igro je dal brez dvoma mladinec Hiebš, k: je v četrtfinalu izločil Strojnika, glavnega favorita turnirja. Tudi v ostalih disciplinah so prevladovali Kranjčani. Izmed ostalih je omeniti uspeh mladink Železničarja (Lj), ki so osvojile prvo mesto v dvojicah, in drugo mesto posameznikov. Vse tekme posameznikov so se odvijale po sistemu dveh skupin po 4 igralce, vsak z vsakim. Pri nobenem drugem športu tehnika ni tako odvisna od opreme, kot je to pri smučanju. Razvoj kristijanije se je pričel šele takrat, ko so bili izumljeni robniki in natezalec kandahar. Vsekakor pa je izum jeklenih robnikov večjega, da, lahko rečemo epohalnega pomena v smučarjevi opremi. Statistike kažejo, da se je povprečna hitrost smukov po letu 1930 dvignila od 40 na 80 krni Ta napredek je bilo pripisati dejstvu, da so tekmovalci začeli uporabljati jeklene robnike. Smučar nima zavor kot avtomobilist. Preciznost njegove vožnje je odvisna od njegovih robnikov. Ta bi tako izgledala kot Ljubljana je dobila najmodernejše travnato tekališče Znano Je, da v Angliji igrajo tenis na travnatih igriščih. Tudi teke čez ovire, na primer na 110 yardov, tečejo po travnatih tekališčih. Da pa ne boste mislili, da imajo take naprave samo v Angliji, vas lahko pomirimo s tem, da je tekališče zelene barve dobila nedavno tudj Ljubljana in sicer na stadionu Odreda. V pozni jeseni so lepo prelivajo barve na tekailšču, ki Je povzročilo marsikomu že toliko skrbi in jeze. Zelena barva trave se lepo preliva v rumeno, katero daje odpadlo listje, sem, pa tja se pa pokaže celo k originalna« rdeča barva (ekališča. Sedaj je že popolnoma jasno, da Ljubljana tudi prihodnje leto ne bo debila primernega tekališča in s tem mednarodnih prireditev, REZULTATI SO NASLEDNJI: Moški posamezno: 1. Rebolj (Železničar Kranj) 3 zmage, 2. Ahačič Železničar čar Kranj) 2 zmagi, 3. Hiebš (Železničar Kranj) 1 zmaga, 4. Kosmač (Gregorčič), 5. Korbar (Gr), 6. Medvedšek (Fužinar, Gužtanj), 7, Kovačič (Zel. Kranj), 8. Strojnik (Krim). Strojnik je potem, ko je v četrtfinalu izgubil in prišel v djugo skupino, predal vse igre, kar vsekakor ni dostojno za športnika. S prvimi štirimi je izven konkurence igral tudi Bogataj. — Premagal je vse tri Kranjčane, izgubil pa je s Kosmačem 3:2. Ženske posamezno: 1. Pogačar (Zel. Kranj) dve zmagi, 2. Bogataj (Železničar Kranj) dve zmagi, 3. Korbar (Gregorčič) dve zmagi, 4. Leban (Zel. Mrb.), 5. Narat (Gr.), 6 Humar. (Zel. Mrb.), 7. Anzeic (Železničar Kranj), 8. Kolmančič (Zel. Mrb.). V prvi skupini žensk je bila zelo velika borba in je šele igra med Pogačarjevo in Bogatajevo dala zmagovalko. Pogačarjeva je igrala zelo neresno v začetku in bi jo to kmalu stalo prvo mesto. Mladinci posamezno: 1. Hiebš (Zel. Kr.) 2 zmagi, 2. Valentar (Gregorčič) 2 zmagi, 3. Kocjan (Zel. Lj.), 4. Kovačič (Zel. Kr.) 1 zmaga, 5. Šlambergar (Zel. Lj.) 6. Ferluga (Zel. Kranj), 7. Navin- vožnja s kolesom brez pneumatike, taki kot je to prakticiral izumitelj kolesa Drey. Vsa ta povest o robnikih pa ima kaj malo odmeva pri podjetjih, ki naj bi nas preskrbela s smučarsko | opremo. Kmalu bomo začeli smučati,s smuči pa so neuporabne, ker ni robni, kov, ali pa so poškodovani. »Planica-sport« pravi sicer da sprejema popravila, toda kako je s tem začaranim krogom, ko te pošljejo kupit robnike nazaj pred bivšega Figovca, ne ve nihče. Odgovor naj da tisti, ki mu je ta stvar jasna. šek, (Železničar Ljubljana), 8. Korbar (Gregorčič). Tudi v tej disciplini je o vrstnem redu odločala razlika nizov. Mladinke posamezno: 1. Vseh sedem igralk je igralo vsaka z vsako: 1. Anzeic (Zel. Kr.) 6 zmag, 2. Preša (Zel. Lj.) 5 zmag, 3. Lapajne (Rudar Idrija) 4 zmage, 4. Ažman (Zel. Kranj) 3 zmage, 5. Sivec (Žel. Lj.), 6. Levičnik (Žel. Kranj), 7. Bartenjev (Železničar Ljubljana). Posebno sta se odlikovali s svojo ofenzivno igro Anzelčeva in Preša, dočim manjka Lapajnevi in Ažmanov! odločnosti. To pa upamo, da bosta še dobili, saj je to njun prvi nastop. Moške dvojice: 1. Rebolj-Ahačič, 2. Korbar-Kosmač, 3. in 4. dr. Krečič-Med-zelc in Kovačič-Hlebš. Plasman je realen in ni bilo presenečenj. Ženske dvojice: 1. Bogataj-Pogačar, 2. Narat-Korbar. Mladinci - dvojice: 1. Šlambergar-Na-vinšek, 2. šabec-Kocjan. Favorita turnirja Hiebš in Kovačič sta izpadla v prvem kolu. Zmaga igralcev Železničarja (Lj) je popolnoma zaslužena. Mladinke — dvojice: 1. Sivec-Preša, 2. Anzeic-Ažman. Tudi tu je favoritinja izgubila povsem zasluženo. Mešane dvojice: 1. Reboli-Bogataj, 2. Pogačar-Ahačič. Oba kranjska para sta se predstavila kot zelo vigrana. Zmaga je pripadla onim, ki so bili boljši v kondiciji, kajti ta finale se je že igral precej na kraju turnirja, ko je vsak izmed igralcev odigral že po 30 ali več nizov. Rebolj Strelski troboj mariborskega Železničarja Maribor, 11. nov. Sindikalno športno društvo Železničar Je priredil danes na strelišču v Stražunskem gozdu strelski troboj košarkarjev, smučarjev ln atletov. Na 200 m z vojaško puško so zmagali košarkarji s 57 točkami, medtem ko so dosegli smučarji 51. atleti pa 29 točk. Bergant Kolesarski kriterij v Borovu Borovo, 11. nov. Na kolesarskem kriteriju v Borovu je sodelovalo 43 vozačev iz vse države. Zmagal in osvojil naziv prvaka kolesarskih dirk kombinata Borovo je zagrebški kolesar Emil O sreč ki s 26 točkami. Znamka za 5 din P. n. TELOVADNA ZVEZA SLOVENIJE Tiskovina LJUBLJANA Likozarjeva ulica (IV. provizorij) le »staj o smiMi opremi Gluhonemi črnec Hairston premagal Francoza Dauthuillea V »Montreal Forumu« v Kanadi Je bilo boksarsko srečanje v srednji kategoriji med Francozom Laurentom Dauthuilleom in 22-letnim gluhonemim ameriškim črncem Eugenom Hairstonom iz.Netv Vorka, ki je zmagal po točkah v 10 rundah. Robinson bo branil naslov svetovnega prvaka v boksu Po vesteh iz Nevv Yorka bo svetovni boksarski prvak srednje kategorije Ray Sugar Robinson 20. decembra v San Fran-sicu branil svoj naslov proti Havajcu Carlu »Bobu« Olsoriu. Finska : Avstrija 12:8 v boksu V Helsinkih je amaterska boksarska reprezentanca Finske premagala Avstrijo 12:8, kar smatrajo Avstrijci za velik uspeh. Joey Maxim : Ezzard Charles Svetovni boksarski prvak poltežke kategorije Joey Maxim je podpisal pogodbo, pa kateri se bo 12. decembra v San Fran- ciscu srečal z bivšim svetovnim prvakom vseh kategorij Ezzardom Charlesom. — Borba bo v 12 rundah. Italija premagala Irsko 14:2 v povratnem boksarskem srečanju V Dublinu so Italijanski boksarji v povratnem srečanju visoko premagali Irce 14:2. V irski reprezentanci je nastopilo več mladih boksarjev. Rezultati posameznih borb: Innocenti (It) : 0'Neil (Ir) s predajo v 1. rundi, Borracia (It) : Coyne (Ir) po točkah, Vernaglione (It) : Reddy (Ir) po točkah, Crotty (Ir) : Rug-geri (It) po točkah, Cavalieri (it) : Mc Cullogha (Ir) po točkah, Burichi (It) : Murphy (Ir) po točkah. Pozzali (It) : Cul-len (Ir) k. o. v 4. rundi (borba bi morala biti v 6 rundah po 2 minuti), Di Segni (It) : Walsh (Ir) po točkah V Londonu je boksarski prvak Velike Britanije v peresni kategoriji Roy An-kara iz Zlate obale premagal britanskega prvaka lahke kategorije Mc Gowerna v 10 kolih po točkah. Alex Jany na Švedskem Francoski plavalec Jany, ki gostuje na Švedskem, je sodeloval na prireditvi v Stockholmu, kjer se je srečal s Švedom Larssonom na 50 in 100 m. Larsson je zmagal na 50 m s 25.8 pred Janyjem 26.2, na 100 m pa se mu je Jany revanžiral z 59.0, kolikor je dosegel tudi Larsson. Nizozemske plavalke, ki tudi gostujejo na Švedskem, so dosegle naslednje rezultate — 100 m prosto: Schumacher 1:06.8, Waessen 1:08.0, 200 m prsno: Garritsen 3:00.8, Bruins 3:04.1, 100 m hrbtno: Wie-lema 1:14.4, de Korte 1:18.6. Nov danski plavalni rekord Grete Andersenove Greta Andersen je drugi dan plavalnega srečanja ženskih reprezentanc Nizozemske in Danske dosegla nov danski rekord 1:05.0 na 100 m prosto. To je najboljši čas po vojni na svetu, ki je ie 0,4 sekunde slabši od svetovnega rekorda Nizozemke Den Ouden. Druga je bila Nizozemka Schumacher tudi z odličnim časom 1:05.9. V skupnem plasmaju je Nizozemska premagala Dansko 44:27 točk. ZSSR premagala Avstrijo 7:0 v dviganju uteži Na Dunaju je reprezentanca ZSSR premagala Avstrijo v dviganju uteži 7:0. Skupščina Telovadne zveze Jugoslavije (Nadaljevanje s 1. strani) I g; delavci posvečati vse svoje sile dela in predvsem slab profesional- osnovni nalogi, to je izboljšanju ni kader, ki je zavedel organizaci-1 vadbe in ne izgubljati sile pri ne- • 1' 1 j ~ ' „ _ 1 ^ i U •*-» v, 1-M.nT.n 1, r. n f nl.» rv, ATTan t o jo v birokratski način poslovanja. ZMANJŠATI TEKMOVALNI PROGRAM. JE UTEMELJENA ZAHTEVA Ko je govoril o koledarju in tekmovalnem programu v telovadni organizaciji, je izrazil mnenje, da je nujno zmanjšati sistem tekmovanja, ki je bii doslej mnogo preobsežen. To zahtevo, s katero je izrazil mnenje vseh delegatov iz naše republike, je utemeljil s potrebo po štednji, z nepotrebnim odtegovanjem članstva iz produkcije iz šol, in s prevelikim obremenjevanjem našega najboljšega kadra glede organizacijskih priprav posameznih potovanj in prireditev. Dejal je, da bi morali naši najboij- Strandli se je revanžiral Nemetku V Csepelu na Madžara*.em sta se v povratnem dvoboju v metu Kladiva ponovno srečala Siradli in Nemeth. Tokrat je zmagal Stranah s 57.»1 m, Ki se je iško revanžiral za svoj poiaz pred 14 dnevi, Nemeth pa je vrgel 5b.8u m. V ostalih disciplinah so dosegli boljše rezultate naslednji — daljina: Foldessy 7.32 m, palica: Olenius (Fin) 4.00 m, 200 m: Ka-radi 22.0, 5000 m; Bereš 14:28.0, Taipale (Fin) 14:39.2. Svetovni rekordi Liepaskalnsa v hitri hoji Letonski tekmovalec v hitri hoji Adolf Liepaskains je prehodil 15 km v l;C6:33.6, 20 km pa v l;3i:23.8. Oba časa predstavljata nova svetovna rekorda v teh disciplinah. Liepaskains je prehodu v eni uri 13,631 km, svetovni rekord 13,812 Km pa ima Svea Mikaelsson. Nov romunski rekord v moškem peteroboju je dosegel Wiesenmayer s 3010 točkami (daljina 6.83 m, 200 m, 22.3, oisk 33.80 m, kopje 50.11 m, 1500 m 4:42.2). Začele so se kolesarske dirke »V šestin dneh11 V Frankfurtu ... V kolesarski dirki »V šestih dneh« v Frankfurtu je zmagal nemški par tiaager-Hoerman pred pan Roth-Intra, De Coi te-Berger, Mirke-PreisKeit, Bakker-Lake-man, Lapebie:Carrara, Gillen-Killia, Ri-goni-Teruzzi, Ko-blet-von Buren. ... in Bruslju V kolesarski uirki »V sestih dneh« v Bruslju so prva stui mesta osvojili Belgijci van Steenbergen-Ockers, Naeye: Thyssen, 011iviei-Buyi, Depauw-Glorieux, Godeau-Goussot (Francija). Uprava »Velodrom dhiiver«, ki je pripravljala za 1. in 2. december kolesarsko dirko »Sol d'Or« (24 ur na dirkališču »Velodrom d’Hiver«) je po vesteh iz Pariza morala odpovedati prireditev, ker so vsi boljši francoski in belgijski kolesarji odpovedali svoj nastop, Italijan Magni pa tudi ni mogel dokončno potrditi svojo udeležbo. Novo vodstvo avstrijske smučarske zveze Na 15. drzavm Konferenci avstrijske smučarske zveze so namesto dosedanjega predsednika dr. sagerja izvolili inženirja Acnanrerja iz Innsorucka. Fred Hosner iz Salzburga je ostal se nadalje tehnični vodja, sedež zveze pa so premestili iz Dunaja v Innsbruck. Priprave italijanskih smučarjev za zimsko olimpiado V Caznporosso v Carniji se Je 2. t. m. začel s tritedenskim tečajem dolgoprogaše olimpijski trening italijanskih smučarjev na snegu. Na treningu so Car-rnela Rodighiero, Fides Komanin in Ilde-garda Taltra. Alpine! so začeli trening 8. t. m. v Cervmiji, kjer bodo ostali do 20. novembra. Na treningu sodelujejo A. Alvera, Burrini, Catturani, Golli, Z. Coilo, Davide, C. Gartner, Gluck, E. No-gler, Giovannini, Monti, Pompanln, Sche-none, Siorpaes, Ghedina, Menardi, Mar-cellin in R. Lacedelli, od žensk pa Mi-nuzzo, Pellissier in Seghi. Kurt Nielsen najboljši danski teniški igralec Danska teniška zveza je te dni objavila svoji lestvici za leto 1951, ki sta naslednji — moški: 1. Nielsen, 2. Uirich, 3. Vug, 4. Felsby, 5. Poulsen; ženske: 1. Andersen, 2. Vagn Nielsen, 3. Prochownik, 4. Fog, 5. E. Nielsen. Mednarodna skupščina športnih novinarjev Na mednarodni skupščini športnih novinarjev, ki je bila v Rimu, so sprejeli v članstvo Zahodno Nemčijo in Finsko. Za jugoslovanske in danske športnike je bilo sklenjeno, da bodo sprejeti šele, ko bodo predložili sekretariatu podatke o svojih organizacijah. Na skupščini je bilo zastopanih 12 držav. VSEM NAŠIM BRALCEM! Sporočamo vsem našim bralcem, da smo bili primorani vsled znatne podražitve telefona in pošte kakor tudi povečanja personalnih izdatkov, zvišati ceno »POLETU« v kolpor-taži za Z dinarja na izvod, to je od sedanjih 8 din na 10 din. Neizpremen j ena pa ostane cena za vse naročnike in znaša še naprej letna naročnina 384 din, polletna 192 din in četrtletna 100 din. Italllanom se si g@8rsčil rewasš nai Švefli Italija : Švedska 1:1 (0:1) Stadion; Mumcipaie v Fnenci. Vreme: zelo deževno, travnato igrišče zaraui tega spoizKo. Gietiaicev: du.uuu. igrice Luk: o o ln.06 Ufi. Glavni souhik: Bili Lrng (Anglija), mejna; Massai in Silvano (oba itauja;. Postavi: sv enaka (V rumeniti majicah in moarih macKan): Kari oveiis-son, Hans Matrnstrom (poa Haisingooig), krik Nilsson (ivralmo Fr), Kapetan Une Ahiunti (Degeriors), Beugl erustavbaun uNorrkopnigj, Gosta Linah (OereDro), rjgon donsavn (Mamič FF;, Gosta Loi-gren (Motaia Air), Foikc noimbcrg vDjurgaraen), Einar Karisaon unoitko-pmgj, sanny Jacoosson t,Ga;s); lianja (v beuh oblačilni;: vasari, Gio-vanmni, Cervato, Annovazzi, Kapetan, 'iognon, Veniurr, Bomperu, Umiona, Amaciei, Lorenzi, Cervenati. Streica: Lorgren v 6. nnn. za Švedsko in Amauei v o7. min. iz enajstmetrovke za Italijo. (Po rauijskem prenosu R. A. I., postaja Firenca, speaker Nicolo carosio.) Firenca, li. nov. Za današnje b. srečanje obeh reprezentanc je ono v vsej Evropi ogromno zanimanje, ker je vse pricaitovaio, da se bo lianji posrečil re-vans za poraz (2:3) v tiao Parnu na lanskem svetovnem prvenstvu v Braziliji. Naj večje zanimanje pa je bilo vsekakor v Italiji, poseono pa v Firenci, tako da je nogometno oočinstvo do zadnjega končka napolnilo mestni stadion, uanašnja tekma je bila 4. letošnji nastop italijanske 80-000 gledalcev le izžvižgalo domam raprezeisteisro doživeli kar i neljube poraze, in sicer 3:4 v Reykjaviku z isiandom, 1:2 v Beo-giadu z Jugoslavijo, v Goteborgu z Norveško m Konuno 1:3 v Kodanju z Dansko. Švedi so bili danes vsekakor uspešnejši, ker rezuuat 1:1 (1:0) preti italijanskim občinstvom pomeni za nj.h uspeh. Tekma se je pričela z močnimi in hitrimi napadi Švedov, ki so ze v 6. mm. dosegli vodstvo, l-oigren je dobil žogo in ta.eoj stre.jai iz razdalje 20 metrov v zgornji desni kot, tako ua je presenetil nepripravljenega Basanja, ki je oii v nasprotni strani. Ta je poskusai rešiti goi z oducno paiauo, toda ono je ze prepozno. Občinstvo je s ploskanjem na-giauilo uspeti gostov. Italijani so presit takoj v protinapade, vendar so netočno streljali. Tako je Amatiei nekaj minut po švedskem voustvu zapravil priložnost za izenačenje, ker je streljal mimo vrat. Italijane je zmedel uspen Sveao-v, ki so ponovno navalili, tako da je imela italijanska ooramba polne roke dela. V 20. min. je Lorenzi nenadoma prodrl in se znašel pred švedskim vratarjem, ki pa je z oaiicno parado odvrnil nevarnost. V naslednji minuti je Amadei dosegel gol, ki pa ga sounik ni priznal, ker je pred tem že piskal prekršek. Sele sedaj so Italijani uredili svoje vrste in prešli v nevarne napade, tako tia so igrali večinoma na švedski strani in so v 34. min. izsilili prvi kot, ki pa je ostal neizko- reprezentance. Prvi tekmi proti Por- rjt,een. Premoč Italijanov je bila do konusi in Pianr-.i ii so ltalnam rinbih z -__ „ ,,_______________ ______, tugalski in Franciji so Italijani dobili enakim rezultatom 4:1, tretjo z Jugoslavijo v Milanu pa so igran brez gola. Zato je bilo pričakovati, da bodo hoteli italijanski reprezentanti danes ponovno povrniti ugled svojemu nogometu. Toda enako so hoteli Švedi, ki so po prvem letošnjem uspehu 3:1 nad Turčijo igrali 0:0 proti Španiji, v zadnjih mesecih pa ca polčasa očitna, toda njihov napad je preveč kombiniral v kazenskem prostoru nasprotnika, tako da je imela ostra švedska obramba dovolj časa, da odkloni nevarne situacije. Pri tem sta se posebno odlikovala Ahlund in Nilsson, kolikor pa tem ni uspelo ustaviti italijanskih napadalcev, je izvrstni vratar Svens-son vse ubranil. V drugem polčasu so Italijani že od začetka nadaljevali z napadi, hoteč na vsak način izenačiti. Toda Švedi so odgovorili z protinapadi ter izsilili kota v 4. in 9. min. V protinapadu so Italijani zopet zamudili priložnost za izenačenje. Najprej bi lahko streljal Amadei, vendar je podal tudi prostemu Boniper-tiju, ki pa je nadalje kombiniral s soigralci, ! namesto da bi streljal. Silovite italijanske napade so švedski branilci ustavljali z dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi. Angleški sodnik Lmg je dovoljeval zelo ostro igro, vendar ni mogel prezreti prekrška Nilssona, ki je v 12. min. zrušil Lorenzi ja v kazenskem prostoru na nedovoljen način. Enajstmetrovko je Amadei sigurno pretvoril v gol in tako izenačil. V 16. min. je sledil ponovno nevaren napad Italijanov po krasni kombinaciji Boniperti - Amadei -Cervellati, vendar nihče ni hotel streljati, temveč so nepotrebno nadalje kombinirali. Italijani so še nadalje stalno napadali. Posebno se je odlikoval Cer-vallati, ki je odlično preigraval nasprotnikovo obrambo. Toda Švedi so se odlično branili in prehajali od časa do časa v protinapade. V zadnjih 5 minutah so Italijani napadli z vso močjo hoteč na vsak način doseči zmago, vendar je Svensson vse nevarne strele odlično ubranil. V zadnji minuti so tudi Švedi poskusili z napadom, da bi morda dosegli zmago, kar pa se jim ni posrečilo. V protinapadu pa je Boniperti zapravil zadnjo priložnost za Italijane, ker je v ugodnem položaju streljal visoko nad vrati. Tako se Italijanom ni posrečil revanš niti na domačem igrišču. Občinstvo je bilo zelo nezadovoljno z igro svojih reprezentantov ter jih je po končani tekmi močno Izžvižgalo, nasprotno pa je s ploskanjem nagradilo goste za dosežen uspeh. Inž. D. M. Italijanska nogometna reprezentanca je nastopila proti Švedski v Firenci skoraj z enako postavo kakor 6. maja proti Jugoslaviji v Milanu. preslanih pripravah za tekmovanje Pri tem je še dodal, da se čuti pri nas potreba po uvedbi zmanjšanega programa v sklopu tekmovanja v vajah na orodju za III. razred ker društva povsod ne razpolagajo s celotnim orodjem. KOMISIJE SO DOBRO OPRAVILE SVOJO NALOGO Zaradi obsežnega dela skupščine so se naslednji dan. to je v ne leljo. delegati razdelili na štiri skupine, da so tako v štirih tako imenovanih komisijah obdelali posamezna področja. Komisija za program je zasedala v glavni dvorani komisija za statut v srebrni dvorani Uniona, komisija za proračun v Narodni banki in komisija za prosveto in kulturo v sejni dvoran; Doma sindikatov. Najvažnejšo komisijo, to je komisijo za program, je vodil načelnik dr. Ivko Pustišek, kjer so se določile panoge, v katerih bodo obvez na in neobvezna tekmovtnia. Komisija je sprejela predlog delegata Slovenije o zmanjšanju tekmovalnega programa. Posebej je orisal velik uspeh tekmovanja za 10. obletnico Osvobodilne fronte, ki se ga je udeležilo 130 društev in ki je organizacijo močno dvignilo. Velik uspeh tega tekmovanja, je še poudaril, priča o veliki političm zavesti članstva Telovadne zveze Slovenije, ki je tako na najboljši način počastila tako važno obletnico, kakor je za vse naše na-? rode obletnica ustanovitve Osvobodilne fronte. Ko je govoril o pripravah za zlet, ki bo leta 1953, je nakazal, da pri izbiri vaj centralni odbor premalo upošteva potrebe terena, zaradi česar ni mogoče pritegniti tolikšno število vadečih, kakor bi se to zgodilo ob primernejših sestavah. Dejal je, da v pogledu propagande za zlet doslej nismo storili še ničesar, niti na republikah in ne v samem centru, kar je velika nevarnost, da bomo spet začeli s kampanjskim delom. Opozoril je, da je treba storiti vse za odpravo kampanjskega dela, saj nam je preteklost poka- i zala, da od takšnega načina organizacija ni imela koristi. Ko je govoril o vzgoji kadrov, je podal delegatom iz drugih republik nekatere koristne ukrepe, ki so v Sloveniji pripomogli k uspešnemu reševanju našega najtežjega vprašanja, to je vprašanja vaditeljev. Ko se je dotaknil vseh materialnih pogojev, opreme, dvoran in mnogih drugih malenkosti, je dejal, da se članstvo mnogokje bori z velikimi težavami, ki pa jih rešuje z veliko zavestjo in vero v vrednost telesne vzgoje. Obravnavali so vsa vprašanja, ki zadevajo naše vrhunske telovadbe, določena tozadevna tekmovanja in mednarodna srečanja. Pri obravnavanju vprašanja dviganja kakovosti telovadbe, na orodju kot športne panoge so nekateri delegati. stavijali kritične pripombe na dosedanje delo centralnega strokovnega odbora in zlasti odbora za športno telovadbo. Sestavljen je bil tudi podroben program tečajev v zvezi s potrebo po dvigu strokovnih kadrov. Ob koncu je komisija obravnavala še vprašanje zveznega zleta leta 1953. Zaradi pomanjkanja časa ni bilo dokončnega zaključka o obsegu zveznega zleta, kajti nekateri delegati so bili mnenja, da je treba napraviti zlet v manjšem obsegu in se s tem izogniti vsakršnemu kampanjskemu načinu priprav, drugi pa so spet zastopali mnenje, da mora biti zlet obsežen, ker sicer ne bo dosegel svojega namena. Komisija za proračun je tudi opravila pomembno nalogo. V celoti je sestavila proračun in izdelala nekatere predloge o članarini, o zavarovanju članstva, o predlogih za popuste na železnici, ter sprejela nekatere pravilnike, kakor pravilnik o domovih in pravilnik o potnih stroških itd. Tudi prosvetna komisija je izdelala zelo pomembne zaključke, kar je smatrati za posebno važno, ker doslej v naši organizaciji nismo skrbeli za kulturno-prosvetno udejstvovanje. Seveda se predlogi o kulturno-prosvetnem delu v telovadnih društvih nanašajo izključno na tisto redno članstvo, ki poseča vadbo. Komisija je sklenila, da bi bilo napak dovoljevati kakršnokoli drugačno razširjeno delovanje na področju kulture in prosvete v telovadnih društvih. Tudi komisija za statut je opravila obsežno delo, saj je popoldne predložila skupščini do konca izdelan osnutek statuta z vsemi pravilniki in poslovniki. Vse sklepe, ki so jih pozneje na skupščini iznesli predsedniki posameznih komisij, so delegati osvojili. VSI DELEGATI SO SE NAVDUŠENO IZJAVILI ZA NOVO IME »PARTIZAN« Ob zaključku lista smo zvedeli, da so delegati soglasno in z velikim navdušenjem za organizacijo sprejeli novo ime »Partizan«. V volitvah so delegati s tajnim glasovanjem izvolili upravo nove organizacije »Partizan«. Za predsednika so izbrali podpredsednika Prezidija FLRJ Jožeta Rusa, za načelnika dr, Ivka Pustiška, za načelnico Milico Šepa, za sekretarja Milojka Pruloviča in še 65 članov uprave. O podrobnem poteku zaključnega dela skupščine bomo še poročali. Frane Matošič povabljen v Anglijo Split, 11. nov. Uprava splitskega Hajduka je prejela te dni pismo od uprave angleškega nogometnega kluba Bristol City. Pismo je podpisal znani britanski manager Jones Wivian, ki je bil letos v naši državi kot gost zagrebškega Dinama. V pismu vabijo Hajduka na gostovanje v Anglijo oktobra ali novembra 1952, nakar bi Bristol City gostoval v Jugoslaviji. Poleg tega predlaga uprava Bristol Cityja Hajduku, da bi poslal svojo levo zvezo Frana Matošiča v Anglijo za leto dni, kjer bi bil član strokovnega vodstva Bristol Cityja, hkrati pa bi na- Gostovanje ameriških dvigalcev uteži Reprezentanca ZDA v dviganju uteži je nastopila na prireditvi v dunajski Koncertni dvorani. V lahki kategoriji je Pittman dvignil 337.5 kg, v srednji Sheppard 412.5 kg, v srednji težki Scheman-sky 427.5 kg, v težki pa Bradford 440.0 kg. Prireditvi so prisostvovali tudi sovjetski dvigalci uteži. Prognoze za 53. kolo »Športne stave« 1. Dinamo P. : Mačva 2 x 2. Pula : Kvarner 1 x 3. Proleter Z. : Bačka 1 4. LAS K : Rapid x 2 5. Vienna : Sportklub x 1 6. Atalanta : Sampdoria x 7. Naprijed (Sis.) : Metalac 2 8. Rabotnički : Napredak (Kruš.) 1 9. BSK II. : Vardar 2 x 10. Napoli : Milan x 11. Triestina : Tortno 1 x 12. Fiorentina : Padova 1 13. Newcastle : Arsenal 2 14. Manchester Utd. : Portsmouth 1 15. Middlesbrough : Derby Conty 1 KONČANA JE REPUBLIŠKA ROKOMETNA LI6A ENOTNOST : ŽELEZNIČAR 10:6 (3:3) Ljubljana, 11. nov. Danes je bilo v zadnjem kolu republiške lige derby srečanje med Enotnostjo in Železničarjem. Tekma, ki se ie končala z zmago Enotnosti, je bila zelo ostra, na trenutke celo preko dovoljenih meja. Predvsem je obsodbe vreden izpad Pelicona, igralca in trenerja Železničarja, ki se je dejansko loti! sodnika, ko ga je ta izključil. Ko so mu lastni igralci to preprečili, je udaril soigralca. S to zmago si je Enotnost priborila drugo mesto z istim številom točk kot prvoplasirana ekipa Celja, vendar ima nekoliko slabšo razliko v golih. To je vsekakor ne- ^ _ pričakovan uspeh, kajti pred začet- Skoda je, da sta obe ekipi nastopi- kom lige so bili vsi izgledi, da bo Enofnost v letošnjem tekmovanju zaradi izgube večjega števila igralcev ena izmed zadnjih. ENOTNOST : REPREZ LJUBLJA NE (ŽENSKE) 4:1 (0:1) Ta, po vsej verjetnosti zadnje ženska tekma v letošnjem letu nam je dala odgovor na dve vprašanji. Prvič, ali od novih igralk lahko Enotnost v spomladanskem tekmovanje zvezne lige pričakuje izdatno okrepitev svoje ekipe iu drugič, ali bi s koncentriranjem osta lih najboljših igralk v eni ekip' lahko dobili vsaj približno enako vredno ekipo. Na obe vprašanji smo dobili zadovoljive odgovore ROKOMET Dunaj : Zagreb 10:6 (4:3) Slovenska nogometna liga' Slaba raven slovenskega nogometa Železničar : Branik 2:2 (2:0) Ljubljana, 11. nov. O današnji prvenstveni tekmi ne moremo trditi, niti da je bila lepa niti športna, pač pa so prišle do izraza predvsem slabe strani obeh moštev. Edina mikavnost srečanja je bila pravzaprav živahnost, pri čemer so se neprestano menjavale razburljive situacije NAROČILNICA Naročam ....- izvodov žepnega koledarčka TZS za leto 1952, katerega mi pošljite po povzetju na naslov: TELOVADCI IN ŠPORTNIKI! PLANINCI IN STRELCI! Naročajte se na koledarček TZS za leto 1952. Cena koledarčku, ki je natisnjen na najfinejšem papirju ter. obsega nad 70 strani pa beležke, znaša samo 50 dinarjev. Pohitite z naročili, dokler so koledarčki še na zalogi! Tehnično je bila igra zelo slaba, saj so igralci bolj »nabijali«, kakor da bi igrali premišljeno. Posebno je razočaral pretendent za republiškega prvaka Branik, ki ni, razen zadnjih 15 minut, pokazal ničesar lepega in koristnega. Napadi Mariborčanov so se ustavljali v ali pred kazenskim prostorom Železničarja. Najboljši del moštva je bila ožja obramba, zlasti Janžekovič in Gajšek, pri Železničarju pa se je odlikoval Sočan. Ljubljančani so bili skoraj ves prvi polčas v rahli terenski premoči, ki so jo izrazili z dvema goloma (Sočan, Gvardjančič). Vse je kazalo, da bo odšel Branik z igrišča hudo poražen, ko je slednji zadnjih 15 minut nepričakovano prevzel pobudo in po Viteku izenačil. Toliko o igri. Poudariti moramo še to, da so že itak nezanimivo igro kvarili nekateri igralci s svojo surovostjo (vratar Železničarja in krilec Branika sta bila izključena), zlasti pa s pogostimi protesti proti sodnikovim odločitvam. Moštvo Železničarja je danes pravzaprav ugodno presenetilo gledalce, ki so videli, da imajo železničarji v svojih vrstah predvsem mlade igralce, med katerimi so nekateri prav nadarjeni. Glede na dejstvo, da Ljubljančani le dalj časa nimajo pravega strokovnega vodstva, je bila njihova igra zadovoljiva. Na podlagi današnjega srečanja pa lahko ponovno potrdimo znano ugotovitev, da je kakovost nogometa v slovenski ligi zelo slaba. Dokler ne bodo naša vodilna slovenska moštva prijela resneje za delo in dokler jih ne bodo prevzeli res dobri trenerji, toliko časa ne bomo mogli govoriti o napredku slovenskega nogometa. (p) Železničar (M) : Triglav 0 :0 Maribor, 11. nov. Nerešeni rezultat ustreza precej borni igri obeh moštev. Domači so bili terensko in tehnično veliko močnejši, toda brez realizatorjev. Odlikoval se je vratar Triglava, ki je redke strele iz kočljivih situacij reševal v sigurnem slogu. Soliden sodnik je bil Kukanja iz Murske Sobote, ki pa ni imel težavnega posla. Nezadovoljnih gledalcev je bilo okrog 1500 Mladinska nogometna liga V nadaljevanju mladinskega nogometnega prvenstva Slovenije so bili doseženi tile rezultati: ISKRA : RUDAR 0:1 (0:0) KOROTAN : ŽELEZNIČAR (Lj) 3:1 (1:0) BRANIK : MURA 5:0 (3:0) Sloga (Lj) : Kovinar 3:1 (2:0) Maribor, li. nov. Zelo oslabljeno moštvo Kovinarja se je v današnji kvalifikacijski tekmi za vstop v prvo republiško ligo zelo požrtvovalno borilo, toda moralo je priznati nadrnoč boljših Ljubljančanov. li nepopolni Enotnost z 9, reprezentanca pa z 10 igralkami. Kljub temu smo videli, da so nove igralke Enotnosti izredno nadarjene. Zlasti sta se odlikovali Trkulja z odličnim strelom ter Cirman II. s smislom za skupno igro. Ekipa, sestavljena iz igralk ostalih društev, je kljub pomanjkanju skupnega ireniuga bila precej enakovreden nasprotnik ter je v prvem polčasu celo vodila z 1:0. Te prednosti vsled pomanjkanja rutine ni mogla obdržati do konca, vendar se je videlo, da bi taka ekipa imela iepe perspektive za bodočnost ter ves izglede za vstop v zvezno ligo v naslednjem letu. Mitja Vidic stopal kot amater v njihovem nogometnem moštvu. Dinamov trener Hiigl gre v Novi Sad Novi Sad, 11. nov. Dosedanji trener zagrebškega Dinama in bivši dolgoletni branilec državne reprezentance Bernard Htigi bo prišel v Novi aSd, kjer bo od 1. decembra treniral prvo moštvo Vojvodine. Zvezna odbojkarska liga BRANIK : MLADOST (Zgb) 3:1 Maribor, 11. nov. Danes je bila v Ljudskem vrtu odigrana važna tekma za državno prvenstvo. Po zelo lepi igri, polni napetih trenutkov so morau gostje prepustiti zmago domačim. Po precej gladko dobljenih prvih nizih 15:6 in 15:7 je Branik v tretjem nizu popustil in izgubil 15:4. Četrti niz je bil poln dramatičnih trenutkov, vendar so ga domači odločili v svojo korist z rezultatom 15:13 in tako osvojili važno in dragoceno točko. Pri gostih je padel v oči državni reprezentant Zdenko Mikina s svojimi neubranljivimi udarci. Pri Braniku se je odlikovalo vse moštvo. Soliden sodnik je bil Starešina. Tudi v soboto je Branik sigurno zmagal nad požrtvovalno Mladostjo iz Čakovca 3:0 (15:9, 16:14, 15:12). Sodil je So-botkievvicz. Ugodno je presenetilo tudi mlado moštvo Kovinarja (Mrb), ki je nudilo Mladosti iz Zagreba izredno močan odpor in izgubilo s pičlim rezultatom 3:2 Egipt : Italija B 8 :0 (2:0) Nogometna prvenstva evropskih držav FRANCIJA — 13. kolo: Le Havre : Ni- ANGLIJA — 17. kolo: Arsenal : West Bromvich Albion 6 :3, Aston Villa : Charlton Athletic 0 :2, Blackpool : Nevvcastle United 6 :3, Chelsea : Manchester Uta 4:2, Derby County : Fulham 5:0, Huddersfield : Tot-vinham 1:1, Li-verpool : Bolton Wand. 1:1, Manchester City : Middlesbrough 2:1, Portsmouth : Stoke City 4:1, Sunderland : Burnley 0 : 0, V/olverhampton Wand. : Preston Nord End 1:4. — Lestvica: Arsenal 17 10 4 3 34:18 24 Portsmouth 16 11 1 4 30:22 23 Tottenham Hotspur 17 9 4 4 33:25 22 Bolton Wanderers 16 9 4 3 27:21 22 Manchester United 17 9 3 5 37:26 21 Preston Nord End 17 9 2 6 33:21 20 Charlton Athletic 18 8 4 6 35:32 20 Manchester City 16 7 4 5 23:23 18 Newcastle United 16 7 3 6 41:26 17 Liverpool 17 5 7 5 24:23 17 Blackpool 17 6 5 6 29:30 17 Aston Villa 17 8 1 8 28:32 17 Derby County 16 7 2 7 30:30 16 VVolverhampton W. 15 7 1 7 34:29 15 vvest Bromvich Alb. 16 4 7 5 31:32 15 Middlesbrough 16 5 3 8 30:34 13 Chelsea 18 6 1 9 23:31 13 Burnley 17 4 5 8 18:27 13 Stoke City 18 5 Ž 11 19:42 12 Sunderland 15 4 3 8 20:26 11 Huddersfield 17 3 4 10 20:33 10 Fulham 17 3 2 12 22:35 8 AVSTRIJA — 10. kolo: Simmering : Blauweiss 4:2, Rapid : Wacker 2:3, FC Wien : LASK 2:1, Sportklub : FAC 0:3, Sturm : Vienna 1:0, Admira : Kapfen-berg 3:0, Austria : GAK 3:2. Med tednom zaostali tekmi 9. kola: Rapid : FAC 10:1, Blauweiss : Wacker 0:9. — Lestvica: Austria 10 10 0 0 49:13 20 Rapid 10 7 0 3 47:19 14 IVacker 10 6 1 3 41:20 13 Admira 9 5 1 3 25:17 11 Sturm 10 5 1 4 14:20 11 LASK 10 5 0 5 14:21 10 Wr. Sportklub 10 5 0 5 13:23 10 Grazer AK 9 4 1 4 19:11 9 Simmering 10 4 1 5 19:24 9 F C Wien 9 4 0 5 16:18 8 Vienna 9 3 1 5 23:24 7 FAC 10 3 1 6 19:33 7 ICapfenberg 10 2 0 8 7:26 4 Blamveiss JA X i 8 11:48 3 ce 3:1, Bordeaux : Nancy 4:1, Strasbourg : Sochaux 1:1, Roubaix : Nimes 1:2, fta-cing : Reims 5:2, Rennes : Sete 2:0, Lens . St. Etienne 2:5, Lyon : Marseille 2:2, Metz : Lille 2:1. Lestvica: Roubaix Metz Le Havre Nice Lille Bordeaux Racing Nimes Sochaux St. Etienne Reims Sete Lyon Marseille Rennes Lens Nancy 13 7 3 3 21:13 17 13 8 1 4 21:16 17 13 7 2 4 27:17 16 13 7 2 4 26:18 16 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 724 28:22 16 634 28:17 15 715 29:19 15 1 5 22:16 15 2 5 21:18 14 3 5 33:24 13 3 5 22:19 13 4 5 14:18 12 4 5 21:28 12 6 4 23:33 12 2 7 17:37 10 3 7 20:27 9 3 7 16:28 » Strasbourg 13 0 4 9 11:3» - Švedska -- 12. ozir. 1. k°10 2:3, danskega« dela: Atvidaberg : : Jdnkoping : Elfsborg 3:0, Halsingoor« Degerfors 1:0, Oerebro : Raa 0:2, , FF ; Djurganden 6:1, Goteborg : f^ano koping 0:1 S tem je za lctos.K0«ada-prvenstveno tekmovanje, ki se bo n ljevalo šele 14. aprila 1952, do taKrlflv,i«> bodo klubi imeli počitnice, k.ate^et0plej' izkoristijo za razna gostovanja v t ših krajih v inozemstvu, kjer ni _ e -hude zime kakor na Švedskem. — s t v i c a : Norrkčiping Malmo FF Goteborg Djurgarden Gais Holsingborg Jdnkoping Oerebro Degerfors Elfsborg Raa Atvidaberg g 3 0 38 8 a 9 32:13 1’ 30:18 $5:13 5£ 15 32 1 j gg S ».22» ^ n 1! i 1 “lig 9 s:: | : sil! -■rs • ŠVICA — 9. kolo: Grasshoppers^oullž gano 5:0, Ziirich : Bem 4:». _ LaU- Boys : Biel 4:3, Chaux de Fonos • gc,._ sanne 2:2, Chiasso : Bellinzona. - FeI- vette : Basel 4:1, Locarno : Y°t ‘emeiia, lows preložena zaradi slabega s ,2 U — Lestvica: Ziirich 15, Grosshopei