9. september 2003
  številka 35
G  L  A  S  I  L  O     M  E  S  T  N  E     O  B  Č  I  N  E    M  U  R  S  K  A     S  O  B  O  T  A
Drage osnovnošolke in osnovnošolci!
Skoraj dva tisoč se vas je v začetku tega meseca podalo na pot učenosti. V naši in vaši občini si skupaj prizadevamo, da bi vam omogočili kar najboljše pogoje za izobraževanje. Da boste nekoč tudi sami poskrbeli za razcvet domačega kraja. V šolskem letu 2003/04 želim učencem, dijakom in študentom vse NAJ!
Anton Slavic, župan
SREČANJA
številka 35
Srečanje upokojencev iz vse Slovenije
Na letališču v Rakičanu pri Murski Soboti je v organizaciji Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev in Društva upokojencev Murska Sobota konec junija potekalo tradicionalno srečanje upokojencev Slovenije, ki je bilo že 15. po vrsti. Udeležilo se ga je okoli 20 tisoč ljudi iz. vse države. To je bila prireditev, ki je v zadnjih desetletjih na enem mestu v Pomurju zbrala največ ljudi.
Slavnostni govornik na srečanju je bil predsednik vlade mag. Anton Rop, ki se je omejil na dve temi: boj proti revščini in zdravstvena reforma.
Prva se po njegovem ne uresničuje zgolj z denarno pomočjo, temveč in predvsem z aktivno politiko zaposlovanja ter usposabljanjem in izobraževanjem tistih, ki zaradi propada industrijskih panog več ne najdejo zaposlitve v svoji stroki.
Rop je prepričan, da bo zdravstvena reforma temeljila na načelih solidarnosti in pravičnosti. To pa je bila tudi osrednja tema, o kateri je v nagovoru zbranim razmišljal predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec.
Priložnostni kulturni program so pripravili združeni pevski zbori društev upokojencev Pomurja, pihalna orkestra iz Murske Sobote in društva upokojencev Ljutomer, Združeni lovski hornisti Pomurja ter folklorna in etno skupina KUD Beltinci. Piko na i celodnevnega druženja pa so postavili člani Aerokluba Murska Sobota.
Srečanje pomurskih invalidov
Le nekaj dni po vseslovenskem srečanju upokojencev so se na letališču v Rakičanu srečali še invalidi Pomurja. Dobro obiskana prireditev, ko so se povabilu odzvali člani vseh invalidskih organizacij in društev v regiji, pa tudi gostje -invalidi iz sosednjih držav, je sovpadala z aktivnostmi ob evropskem letu invalidov.
Slavnostna govornica Dana Batič z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je nanizala zadnje spremembe, ki zadevajo invalide, dotaknila pa se je tudi tistih, ki jih v ministrstvu načrtujejo sprejeti v prihodnje. Kot najpomembnejši spremembi je omenila sprejetje zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika ter zakon o invalidskih organizacijah; med načrti pa je omenila sprejetje zakonov, ki bi omogočili večje možnosti za zaposlovanje invalidnim osebam.
2
september 2003
NAMESTO UVODA
redakciji Soboških novin upamo, da vaše razpoloženje ne sovpada s tistim, ki ga ponazarja karikatura. Že res, da je začetek septembra za mnoge sinonim za konec dolgih, vročih počitnic, ko je treba znova na delo (za šolske klopi ali za predavateljski kateder). A če nikoli ne bi delali, ne bi vedeli, kako lepo je počivati!
Tudi Mestna občina Murska Sobota je delala, ali bolje delovala ves čas, ko v vaših domovih ni bilo občinskega glasila. V poletnem času so se vrstili družabni dogodki, seveda pa tudi jeseni ne boste ostali brez takšnih ali drugačnih prireditev - tokrat bi vas rad opomnil predvsem na razpis gledaliških abonmajev.
Seveda ne moremo mimo senčnejših plati našega bivanja, to pa je bila letos (spomladi in poleti) suša, ki so jih v množičnih medijih nadeli pridevek katastrofalna. Žal upravičeno, saj tudi naši kmetijski strokovnjaki ugotavljajo, da škoda zaradi te naravne nesreče presega “razumne ” meje. Predvsem pa tiste, do katerih je država še pripravljena finančno pomagati. Kaj se bo zaradi pomanjkanja vode dogajalo v prihodnje, je težko napovedati, vsekakor pa tri suše v zadnjih štirih letih dokazujejo, da se bo demografska podoba naših krajev v naslednjih letih dodobra spremenila.
Bojan Peček
Glasilo SOBOŠKE NOVINE	          Izdajateljski odbor:
izdaja MESTNI SVET	Anton SLAVIC, Ernest EBENŠPANGER,	Odgovorni urednik:
Franc MEOLIC, Ivan OBAL,	Bojan PEČEK	Grafična priprava in tisk:
Ustanoviteljica je	Jožef RECEK, Alojzij ROUS,	TISKARNA KlAR Murska Sobota
MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA,                 Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in	Jezikovni pregled:
Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota	 Franc WEINDORFFR	Gabrijela GRANFOL PEURAČA	Naklada: 7000 izvodov
Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno.
3
AKTUALNO
številka 35
Praznik občine Murska Sobota - 16. julij
b občinskem prazniku Mestne občine Murska Sobota, 16. juliju, je v praznično okrašeni grajski dvorani potekala slavnostna seja Mestnega sveta.
Ob tej priložnosti so nas s svojim obiskom počastili častni občan naše občine Peter Schnell s soprogo iz Ingolstadta in načelnik Občine Podstrana, Mario Tomasović s sodelavci.
Slavnostno sejo je vodil podžupan Rudolf Horvat, slavnostni govornik pa je bil župan Anton Slavic, ki je ob tej priložnosti podelil plaketo in zahvalni listini letošnjim nagrajencem Mestne občine Murska Sobota.
Plaketo je prejelo Društvo upokojencev Murska Sobota.
Zahvalni listini sta prejela MOTOKLUB VETERANI MURSKA SOBOTA in družba VETERINARIA d.o.o. MURSKA SOBOTA.
Plaketo Mestne občine je v imenu Društva upokojencev Murska Sobota prevzel dosedanji, dolgoletni predsednik tega društva, Jože Vild
Društvo upokojencev Murska Sobota
Uvršča se med deseterico najstarejših upokojenskih organizacij v RS - je obenem najstarejše v Murski Soboti in pokrajini. Preživelo je že 55 let od ustanovitve. Prvotno je delovalo za ves nekdanji okraj, nato v Občini Murska Sobota in sedaj v Mestni občini Murska Sobota. S svojimi 1.700 člani je na območju Mestne občine še vedno najbolj množična organizacija civilne družbe.
Dejavnost društva je izrazito humanitarna na vseh področjih: na socialnem v skrbi za pomoč starejšim, s posvetovalno dejavnostjo, v organiziranem delovanju prostovoljcev znotraj društva, v sodelovanju z drugimi humanitarnimi organizacijami in lastnem delovanju pri spoznavanju življenjskih razmer starejših. Tako je društvo prvo v Sloveniji izvedlo strokovno pripravljeno anketo o širši problematiki upokojencev v mestu (anketa je bila v Zvezi društev upokojencev Slovenije sprejeta kot zgled in pobuda za društva upokojencev v Sloveniji).
V prizadevanjih društva za usklajeno delovanje vseh organizacij in institucij, ki imajo v svojih programih skrb za starejše, je bil pri Mestni občini Murska Sobota ustanovljen poseben Koordinacijski odbor za starejše.
Humanitarno je tudi delovanje društva na drugih področjih: v kulturi, rekreaciji in športu, izletništvu, organiziranem letovanju. Vse to ponuja starejšim možnost aktivnega sodelovanja v dejavnostih, ki so pomembne pri ohranjanju vitalnosti, so izhod iz osamljenosti in kazalci veselja do življenja v tretjem življenjskem obdobju.
Vsak dogodek v društvu je usmerjen v druženje starejših. V rekreaciji in športu poteka ob balinanju, šahu, kegljanju, športnem ribolovu, streljanju z zračno puško. V teh športnih panogah dosega društvo zavidljive rezultate - tudi naslove prvakov na državni ravni. Nepogrešljive poživitve so v organizirani in strokovno vodeni telovadbi, plavanju, pohodništvu, kolesarjenju, planinarjenju, druženju v naravi ter na družabnih prireditvah in drugih srečanjih.
Društvo je razvilo bogato kulturno dejavnost: pevska kultura živi že dvajset let, z njo tudi glasbena. Po osamosvojitvi Slovenije je zaživelo literarno ustvarjanje in likovna dejavnost (literarno-glasbeni večeri z nastopi domačih piscev - upokojencev, slikarske razstave doma in v tujini, likovne delavnice). Čedalje bolj je v ospredju tudi skrb za ohranjanje kulturne dediščine (ljudska umetnost v izdelkih ročnih spretnosti, ljudski običaji), v pevski kulturi predvsem ohranjanje prekmurske narodne pesmi in melodike.
Prvič se je zgodilo, da se je praznično dogajanje po slavnostni seji mestnega sveta preselilo še na mestne ulice. Na Slovenski ulici je bil namreč postavljen velik oder za nastopajoče zabavnoglasbene skupine, pod njim pa v dolgih vrstah mize in klopi za številne obiskovalce.
Slovenska ulica je bila od križišča Trga zmage do Blagovnice v znamenju zabavnega in družabnega dela, saj je ob raznovrstni gostinski ponudbi obiskovalce zabavalo kar nekaj priznanih glasbenih skupin: Štrk, Vesele Štajerke in na koncu še Kingston.
4
september 2003
AKTUALNO
Še posebej na področju kulture je Društvo upokojencev Murska Sobota vpeto v celostno podobo kulturnih dogodkov v Mestni občini Murska Sobota.
Pomembno je tudi nadvse prizadevno in uspešno sodelovanje društva z zamejskimi Slovenci v Porabju na Madžarskem.
Društvo je že doslej prejelo številna priznanja za svoje delo, tako od Zveze društev upokojencev Slovenije, od drugih organizacij in tudi na državni ravni, na socialnem, kulturnem in športnem področju.
Vse navedeno uvršča Društvo upokojencev Murska Sobota v krog pomembnih dejavnikov v javnem življenju Mestne občine Murska Sobota.
Motoklub veterani Murska Sobota
Klub je bil ustanovljen pred 12 leti. Osnovno poslanstvo kluba je ohranjanje tehnične kulture naše pokrajine. Prav s pomočjo Motokluba veterani ohranjamo zanamcem bogato dediščino, ki se vedno bolj uveljavlja med tukajšnjim prebivalstvom.
Letos članstvo šteje 194 članov, vsi pa so zelo aktivni. V letih delovanja so vsako leto organizirali reli "Prekmurje", zadnja leta tudi v sklopu Soboških dnevov organizirajo razstavo, ki je vsako leto bolj bogata in bolj obiskana -letos so jo razširili še s kmetijsko tehniko. Leta 2001 so bili pobudnik in organizator potujočega muzeja starodobnih vozil treh dežel: Avstrije, Madžarske in Slovenije, s svojim delom pa ohranjajo tudi spomin na tiste čase motociklizma v Murski Soboti, ko smo bili znani daleč naokoli kot dobri organizatorji cestno- hitrostnih dirk.
Motoklub veterani Murska Sobota je vključen v zvezo slovenskih društev, ljubiteljev starodobnih vozil, ki vsako leto tekmuje za naslov najboljšega v Sloveniji - za državnega prvaka. Leta 2002 so imeli celo državnega prvaka Darka Nemca.
Povezujejo pa se s klubi iz sosednje Avstrije, Madžarske, Hrvaške, pred dvema letoma so jih obiskali tudi kolegi iz Nemčije in Švice.
Tako Motoklub veterani ne le skrbi za ohranjanje tehnične kulturne dediščine, ampak s svojim delom, predvsem organizacijo prireditev od razstav do relijev, prispeva pomemben delež k prepoznavnosti našega mesta in občine v slovenskem in širšem evropskem prostoru, ob tem pa pripomore k turistični promociji celotne pokrajine ob Muri.
Veterinaria Murska Sobota d.o.o.
Je mlada družba, ki je bila aprila 2000 ustanovljena kot eden od treh naslednikov Živinorejsko-veterinarskega zavoda Murska Sobota, ki ga štejemo za začetnika organiziranega zdravstvenega varstva domačih živali (ustanovljen 1959).
Mladi kolektiv družbe Veterinaria se je že na začetku svojega obstoja srečal z veliko težavo, z neustreznimi poslovnimi prostori. Zbrali so moči in voljo ter seveda znatna finančna sredstva in v letu 2002 pridobili nove poslovne prostore. Sanje 25-članskega kolektiva so se uresničile. Zanos, znanje in želja po boljšem, naprednejšem so postali resničnost.
Mesto Murska Sobota je dobilo veterinarsko ambulanto, kakršno si razvijajoče se mesto z mnogimi hišnimi ljubljenci tudi zasluži.
V kolektivu je zaposlenih 13 doktorjev veterinarke medicine, 1 magister veterinarskih znanosti, nove ideje in razvojne možnosti pa so jim omogočile, da so v zadnjem letu zaposlili 2 mlada strokovnjaka iz pokrajine ob Muri.
Kljub težkim časom v luči vključevanja v Evropsko skupnost in usklajevanja naših predpisov s predpisi Evropske skupnosti in ob vseh veterinarskih kontrolah, ki so bile v zadnjem času s strani predstavnikov Evropske skupnosti opravljene, jim je uspelo dokazati, da je naša regija tudi brez zakonske prisile že prej imela ustrezno kvaliteto živinoreje. S kvalitetnim delom jim je uspelo obvarovati domačo živinorejo vseh afer, ki so pretresale ostali del Slovenije. Pri tem ne gre le za golo zdravstveno varstvo živali, pač pa predvsem za svetovanje.
V imenu društva MOTOKLUB VETERANI je zahvalno listino prevzel predsednik društva, Mirko Jelen
Zahvalno listino je v imenu družbe Veterinaria prevzela Nastja Jagličič
5
SUŠA
številka 35
Suša 2003 v Mestni občini Murska Sobota
Povzeto po: A.Hočevar, L.Kajfež-Bogataj; REGIONALIZACIJA SLOVENIJE GLEDE NA PARAMETRE, KI VPLIVAJO NA SLIŠNE RAZMERE: "Sušne razmere, krajše sušo oz. sušno obdobje razumemo meteorologi kot "obdobje z nezadostnimi padavinami ali neustrezno razporeditvijo padavin za rast rastlin" (meteorološki terminološki slovar, 1990) ali kot zaporedje več kot pet dni z manj kot 0,1 mm padavin dnevno (Furlan, 1961). Natek (1983) pa je zapisal: Suša je tolikšno negativno odstopanje od normalne količine in razporeditve padavin, da le-te ne zadoščajo za uspevanje naravnega in kulturnega rastja ter za normalni potek površinskega in podzemeljskega odtekanja vode. Glossary of Meteorology (1959) definira sušo kot periodo abnormalnega suhega vremena dovolj dolgo glede na pomanjkanje vode, da povzroči resno hidološko neravnovesje (poškodbe rastlin, pomanjkanje vode, ipd.) v območju vpliva. Eno izmed definicij suše je zapisal Matajc (1991): Kmetijska suša se pojavi takrat, ko v vegetacijskem obdobju rastlinam primanjkuje talne vlage za normalen razvoj, padavin je premalo ali pa nastopijo ob nepravem času, zaradi česar pride do poškodb rastlin in v skrajni fazi do trajne uvelosti. Stopnja oz. jakost suše se najpogosteje izraža s količino zmanjšanega pridelka s pogojem, da na manjši pridelek niso škodljivo vplivali drugi dejavniki. Tako je z zmerno sušo definiran pridelek, zmanjšan do 20 %, srednje močna suša povzroča manjši pridelek od 21 do 50 %, pri več kot 50 % zmanjšanem pridelku pa gre za močno sušo.
Sušne razmere določene lokacije so posledica vpliva številnih procesov nanjo in značilnosti nje same. Najpomembnejši so:
•	padavine, njihova količina in padavinski režim, časovna razporeditev in jakost oz. intenziteta;
•	evapotranspiracija, ki je odvisna od atmosferskih razmer, ki jih določajo: sončno obsevanje, temperature zraka, vlažnostni deficit in vetrovne razmere;
•	lastnosti tal, ki določajo njihovo infiltracijsko sposobnost za padavine in količino vode, ki jo tla lahko shranijo oz. njihova retencijska kapaciteta.
Rekordno malo padavin
Na območju meteorološke postaje Murska Sobota beležimo v letošnjem letu rekordno malo padavin. V mesecu januarju je padlo 87,9 % padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem, v mesecu februarju 46,9 %, v mesecu marcu (verjeli ali ne) 4 %, v mesecu aprilu 53,9 %, v mesecu maju 55,1 %, v mesecu juniju % in v mesecu juliju 89,4% . Še posebej se to močno pozna na peščenih, lahkih tleh, ki niso sposobna zadrževanja vode. Nič boljše razmere pa niso niti na težkih tleh, ki so zabita in tudi tam rastline ne morejo priti do vlage. To pa je za rastline na-
jpomembnejše, saj brez vode ne morejo živeti, s podtalnico pa si žal ne morejo pomagati. Glede na izredno visoke temperature je prihajalo do sončnih ožigov. Oljne buče in sladkorna pesa so bile prve poljščine, na katerih se je pokazal sončni ožig, nadaljevalo se je na ostalih poljščinah - pšenica, ogrščica, travniki...
in kaj to pomeni za poljščine?
Ozimna žita so zelo utrpela pomanjkanje vlage. Najbolj kritična je bila pšenica, ki je pri višini 20 cm začela klasiti. Ni bilo zelene mase (morala bi biti visoka od 80 - 100 cm, odvisno od sorte), ki bi bila osnova za možnost nalivanja zrnja. Pridelek je bil zelo zmanjšan, saj smo govorili o klaskih in ne o klasih. Ocenili smo, da je bila pšenica ponekod 80% poškodovana, kar se je pokazalo na manjših pridelkih. Namesto, da bi naželi 7.000 kg/ha in celo več, so se pridelki gibali ponekod okrog 1.000 kg/ha. Problem so bila tudi težka tla, kjer se je pod tlemi naredila nepropustna plast in ni dovolila črpanja vode rastlinam iz globljih plasti. Vročinski vali, ko se temperature gibljejo nad 30 stopinj Celzija, zelo neugodno vplivajo na rastline.
Oljna ogrščica je rastlina, ki se ji je godilo zelo slabo. Ni imela višine, strokov ni nastavila, rastline so se posušile. Poškodovanost je bila 70 %, ponekod celo več. Pričakovali smo, da bo ogrščica dosegla višino 1,2 do 1,5 m, le malokje pa je bila visoka 1 m. Cvetela je kratek čas, ker je bilo zelo vroče in ni bilo vlage. Rastline so prisilno dozorevale in temu primeren je bil izredno nizek pridelek, namesto 3.000 kg/ha celo samo 300 kg/ha.
Na travnikih so bili prvi odkosi razpolovljeni, drugega in tretjega dejansko ni bilo.Travinje se ni obraščalo, ker ni
Da so razmere na terenu naravnost alarmantne, sta se z ogledom polja, zasejanega s koruzo, prepričala tudi predsednik KGZS Peter Vrisk (levo) in Franci Potočnik, državni sekretar v kmetijskem ministrstvu (na sredini). Ob njiju Jože Meolic, predsednik soboške enote KGZS.
6
september 2003
SUŠA
bilo padavin. Problem se pojavlja, ker primanjkuje krme za živino.
Sladkorna pesa je trpela v začetku, ko so bili zaradi suhih tal slabi vzniki in so ponekod še enkrat sejali. V času rasti je vegetirala, saj je primanjkovalo vlage celo vegetacijo. Prizadetost se kaže že na izgledu in nekateri kmetovalci verjetno ne bodo imeli niti 20 % pridelka.
Zaradi vsega naštetega so se pojavili trajni pleveli, kot so slak, pirnica, osat, ki so zelo težko uničljivi. Potrebno je poseganje po fitofarmacevtskih sredstvih, kar pomeni dodaten strošek na kmetijo. Ročno jih je nemogoče odstranjevati, ker so na velikih površinah in zelo močno razraščeni.
Kako dalje?
Vremena ne moremo spremeniti in kontrolirati in vsi dobro vemo, da je kmetijstvo "industrija" brez strehe nad glavo, zato se bo potrebno tega problema lotiti drugače. V prvi vrsti pa bomo morali znati poskrbeti za našo podtalnico, saj suša izvira iz pomanjkanja vlage. Na lahkih peščenih tleh bomo morali povečati vsebnost humusa (gnojenje z organskimi gnojili živalskega ali rastlinskega izvora). Sodelovati bomo morali vsi, ne le kmetijci, ker suša ni več samo problem kmetijstva, ampak problem vseh ljudi, ki živimo na tem prostoru.
Metka Barbarič KGZS-zavod MS
Projekt SKŠ Rakičan “Z oranjem proti suši”
a je oranje temeljni način obdelave tal, se že od vsega začetka zavedajo tudi v Društvu oračev Pomurja ter Regionalnem centru Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v Murski Soboti, kjer so vrsto let glavni nosilci tekmovanj v oranju. Svojo dejavnost, ki ima tudi velik praktičen pomen, so v sodelovanju s Srednjo kmetijsko šolo (SKŠ) Rakičan že pred leti nadgradili s prvim taborom oračev, ki je imenitno uspel. V šolskem letu 2002/2003 so svoje poslanstvo še razširili, saj so skupaj s še nekaterimi organizacijami in društvi izvedli mednarodni projekt, ki ima brez dvoma že zametke mednarodnega tabora oračev, kar je tudi njihov končni cilj.
Kot je na predstavitvi rezultatov projekta Z oranjem proti suši povedal predsednik Društva oračev Pomurja Marijan Kardinar, so se za to odločili predvsem zato, ker v zadnjih nekaj letih pri oranju oziroma agrotehniki obdelave tal opažajo veliko napak, te pa se potem zaradi vse bolj očitnih sušnih obdobjih zlasti v Panonski nižini odražajo na težavah pri rasti rastlin na poljih. Zato so skupaj s Srednjo kmetijsko šolo (SKŠ) Rakičan in Kmetijsko šolo Vep projekt prijavili na razpis Phare in uspeli.
Teorija in praksa
V projekt se je vključilo 12 dijakov, od tega jih je bilo deset z rakičanske kmetijske šole, dva pa z druge strani meje. Vodja projekta oziroma delavnice Andrej Horvat (SKŠ Rakičan) je prepričan, da so dijaki v teoretičnem in praktičnem delu spoznali pravilne oblike priprave tal za setev poljščin v našem klimatskem področju, kjer v zadnjem času vse pogosteje prihaja do neugodnih pogojev rasti v času kalitve rastlin, pa tudi med rastjo je vse pomembnejša pravilna oskrba posevkov, da zadržimo čim več vode v tleh. Poleg priznanih kmetijskih svetovalcev in strokovnjakov za obdelavo tal in varstvo ter prehrano rastlin, profesorjev SKŠ Rakičan in drugih strokovnjakov, so zlasti pri prezentaciji praktičnih veščin obdelave tal
vidno vlogo odigrali izkušeni inštruktorji oziroma nekdanji in sedanji odlični pomurski tekmovalci v oranju.
Kaj so povedali mladi?
Janko Horvat pravi, da je bilo pri projektu najbolj zanimivo to, da so dopoldansko teoretično znanje lahko popoldan že preizkusili v praksi. "V veliko pomoč so nam bili inštruktorji, ki so nas učili o nastavitvi obdelovalnih strojev. Sodelovanje v delavnici je bilo zanimivo, saj mi vsako leto nudi več izkušenj in znanja o obdelavi tal, vendar je bilo tudi naporno, a se jih bom tudi v prihodnje udeleževal z velikim veseljem in odgovornostjo.
Benjamin Šarkanj: "Čeprav doma veliko delam s stroji, sem se na delavnici naučil veliko novega, zlasti v zvezi s pravilno nastavitvijo strojev. To je namreč eden izmed najpomembnejših faktorjev za dober donos pridelka in s tem tudi dohodka na kmetiji."
Dušan Ozvatič: "V delavnici sem dobil od inštuktorjev veliko znanja, saj so nas podučili o pravilni nastavitvi strojev. Spoznal sem, da bo brazda dobra le, če bom vedel uskladiti plug s traktorjem in če bom pravilno nastavili posamezne dele pluga."
7
DROBIR
številka 35
Starodobniki na očeh javnosti
rizadevni člani Motokluba veterani oz. ljubitelji starih vozil, tehnične kulture in motošporta iz Murske Sobote so v okviru prireditev Soboški dnevi na parkirišču pred banko oziroma pošto tudi letos pripravili tradicionalno razstavo starodobne tehnologije in motocikliza.
Očem javnosti je bilo letos na razpolago čez štirideset starodobnikov - največ seveda koles z motorjem, motornih koles, motorjev s prikolico in avtomobilov.
Med razstavljeni eksponati so izstopali motorji iz časov med obema vojnama ter avtomobili mercedes iz leta 1935.
VW HROŠČI na Štrk touru že desetič
užno obrobje rakičanskega parka je kljub poletni pripeki prve dni avgusta tudi letos zaživelo v znamenju mednarodnega Štrk toura Murska Sobota oziroma mednarodnega srečanja ljubiteljev VW hroščev. Keeber Klub iz Murske Sobote je tokrat pripravil jubilejno, 10. srečanje.
Radovednim obiskovalcem ter ljubiteljem volkswagnovih vozil na zračno hlajenje je bilo ob jubileju na ogled postavljenih blizu sto originalnih in predelanih hroščev, ki so jih lastniki pripeljali iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Nemčije, največ pa seveda iz Slovenije.
8
september 2003
DROBIR
Ribiški piknik ob soboški gramoznici
e več kot 20 let, je ena od nedelj v avgustu, letos je to bila tretja, minila v znamenju največjega sladkovodnega ribiškega piknika pri nas.
Za to je bila tudi letos zaslužna Ribiška družina Murska Sobota, ki je k gramoznici ob Bakovski cesti tudi letos privabila staro in mlado.
Več tisoč obiskovalcev od blizu in daleč je tako na celodnevno prireditev prišlo iz različnih razlogov: eni zaradi ribjih ali drugih kulinaričnih dobrot, drugi zaradi druženja, tretji spet zaradi dobre glasbe. Obiskovalce so namreč
zabavale kar tri glasbene skupine. Za prazne želodce oziroma ribje sladokusce je bilo tudi letos na voljo kar okrog 800 kilogramov sladkovodnih rib, katerih zaloga je do večera že pošla. Ljubitelji ribje čorbe, skuhali so je kar 300 litrov, pa so na svoj račun lahko prišli že v zgodnjih dopoldanskih urah.
Geza Grabar
Čiščenje rib je bilo moško delo
Nekateri so ribje dobrote pojedli na pikniku, drugi so jih odnesli domov
Megamarket Interspar v Murski Soboti
esto Murska Sobota in njegovo celotno zaledje je z odprtjem megamarketa interspar na 5.850 kvadratnih metrih prodajnih in skladiščnih površin dobilo največji trgovski center doslej. Še več: omenjena pridobitev v nakupovalnem središču BTC Murska Sobota je kar zadeva trgovsko dejavnost tudi največja v severovzhodni Sloveniji.
V novem prodajnem centru Interspara, katerega investicijska vrednost znaša 1,4 milijarde tolarjev in jo je opravil BTC, je dobilo zaposlitev 120 delavcev, od tega 90 novih. V soboški enoti BTC pa razmišljajo tudi o gradnji Obi centra, ki naj bi bil zgrajen na površini 5.500 kvadratnih metrov, z deli pa naj
bi začeli že jeseni.	
	  Geza Grabar, Foto: Lado Klar
9
DROBIR
številka 35
VSELITEV V NOVO PORODNIŠNICO ŠE PRED KONCEM LETA?
eprav so z gradbenimi in obrtniškimi deli več kot 1,1 milijarde tolarjev vrednega objekta nove soboške porodnišnice končali že pred konec lanskega leta, ni velikega upanja, da bi do selitve v novi objekt prišlo pred koncem letošnjega leta.
Načrtovana selitev se jeseni namreč ne bo uresničila, saj razpis za nakup opreme ni bil pravočasno objavljen. Do njegove objave naj bi namreč prišlo šele prve dni septembra, saj Ministrstvo za zdravje vse do pred kratkim ni potrdilo vsote, ki jo bo namenilo za opremljanje tega najnovejšega in več kot potrebnega objekta Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Kot je znano, bo za opremljanje nove porodnišnice potrebnih 540 milijonov tolarjev, od tega naj bi 450 milijonov zagotovilo zdravstveno ministrstvo, preostalo pa naj bi regija zagotovila sama.
POLETNO SREČANJE V DOMU STAREJŠIH RAKIČAN
drugi polovici letošnjega junija so se v Domu starejših Rakičan srečali stanovalci doma, njihovi svojci, prijatelji, znanci, predstavniki občin, centrov za socialno delo in zaposleni v domu. Tudi letos je bila udeležba zelo dobra, saj se je v hladu na parkirišču in zelenici med domom in parkom zbralo več sto obiskovalcev.
REKORDERJI Z 230 LITRI KRVI
a nemoteno delovanje rakičanske bolnišnice je vsako leto potrebnih vsaj 5 tisoč krvodajalk in krvodajalcev. Zato je pri območnem odboru Rdečega križa aktivna Komisija za krvodajalstvo. Najbolj "pridne" smo fotografirali (od leve): Janez Drvarič iz Bakovec (110 darovanj krvi), Jože Ošlaj iz Puconec (148), Mirko Šeruga iz Murske Sobote (95), Franc Fartek iz Murske Sobote (134) in Ladislav Abraham iz Černelavec (101). Tako je humana peterica s skupaj 588 darovanji krvi prispevala več kot 230 litrov nenadomestljive življenjske tekočine.
MLADINSKI GASILSKI TABOR V KÖSZEGU
NA MADŽARSKEM
ladinskega mednarodnega tabora na Madžarskem, bil je od 13. do 20 avgusta, se je iz Slovenije udeležilo 9 mladih iz gasilskih društev Satahovci, Markišavci in Černelavci iz Mestne občine Murska Sobota. Na taboru sta jih vodila mlada mentorja Matjaž Korenjak iz Černelavec in Alenka Jonaš s Hodoša.
Sodelovali so mladi iz Nemčije, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Delo na taboru je potekalo po pripravljenem programu. Poleg gasilskih veščin po sistemu CTIF je bilo tudi precej drugih dejavnosti - športnih tekmovanj ter družabnih iger. Ekipe so za posamezne discipline prejele pokale in priznanja.
10
september 2003
DROBIR
DOBRODELNI KONCERT V ŽUPNIJI SV. NIKOLAJA
e petič so v soboški katoliški cerkvi pripravili dobrodelni koncert, na katerem so zbirali prostovoljne prispevke obiskovalcev. Letos so izkupiček namenili Pomurskemu društvu za cerebralno paralizo. V preddverju so pripravili tudi prodajno razstavo.
Poleg gostitelja, mešanega pevskega zbora župnije Sv. Nikolaja pod vodstvom Tomija Bušinoskega, so nastopili še: vokalna skupina Bel Canto (umetniški vodja Gabriela Bratina), mešana zasedba Bel Canto in Strici, organista Kristjan Penhofer in Valerija Šömen (mentor Mitja Medved), solistka Nataša Vlaović ter solista s soboške Glasbene šole, Nada Ivanič in Simon Matajič. Humanitarni večer so sklenili s pesmijo Marija skoz življenje, ki so jo s pevci zapeli vsi, ki so bili v cerkvi.
BINKOŠTNI PIKNIK EVANGELIČANOV V MURSKI SOBOTI
oboška evangeličanska cerkvena občina je na binkoštno nedeljo tudi letos pripravila dobrodelno družabno srečanje ali piknik faranov in simpatizerjev cerkve. Izkupiček z letošnje prireditve, okrog pol milijona tolarjev, je bil namenjen otroškemu oddelku soboške bolnišnice.
Srečanje, že šesto po vrsti, je bilo tudi letos zelo dobro obiskano.
TUDI LETOS CIGANSKA NOČ
omsko društvo Romani Union iz Murske Sobote je na dvorišču soboškega gradu pripravilo 12. Cigansko noč.
Kakor prejšnja leta, je bila tudi letošnja prireditev v znamenju etno koncerta, na katerem sta nastopili prekmurski romski glasbeni skupini Halgato band in Torpedo, sestavljena iz Romov na Goričkem, ter skupina Baccara iz Murske Sobote.
Večer so popestrili še plesalci mladinske folklorne skupine romskega društva Romani Union.
ROMSKI TABOR PRVIČ V DVEH DELIH
veza Romov Slovenije je tudi v času letošnjih poletnih počitnic pripravila Romski tabor, ki je bil že 9. po vrsti. Prvič se je zgodilo, da je tabor potekal v dveh delih. Kot razlog za to organizatorji navajajo veliko oddaljenost Romov iz nekaterih okolij do Murske Sobote, pa tudi kvalitetnejši in neposredni stik s samimi udeleženci.
Letošnjega tabora se je v Dijaškem domu v Murski Soboti udeležilo okrog 20 Romov iz Pomurja, po vsebinski plati pa so bili njihovi osnovni poudarki namenjeni romski zgodovini, jeziku in kulturi, zadnji dan pa so mladi delali tudi v novinarski delavnici.
Drugi del tabora je bil v začetku avgusta v Novem mestu in je bil namenjen Romom na Dolenjskem.
11
KULTURA
številka 35
ČLANI LIKOSA RAZSTAVLJALI 0B 40-LETNICI
oboška sekcija ljubiteljskih slikarjev in kiparjev Likos je ob svoji 40-letnici v Galeriji Murska Sobota pripravil pregledno razstavo del članov. Razstava je sovpadala z občinskim praznikom mestne občine.
Kot je v nagovoru ob odprtju razstave, ki je bila na ogled v drugi polovici julija, povedal predsednik sekcije Likos Jože Puhan, si člani sekcije že dolgo časa prizadevajo, da bi dobili v mestu svoj stalni razstavni prostor. Galerija Murska Sobota, ki jih je ob tej obletnici gostila izjemoma, ima namreč za razstavljanje višje strokovne kriterije.
GEOGRAFSK0-EKOLOŠKI TABOR
ed številnimi tabori, ki so se v času poletnih počitnic zvrstili na šolah v Mestni občini Murska Sobota, je bil tudi 9. geografsko-ekološki tabor na OŠ II v Murski Soboti. Mladi so se v tednu dni seznanili s številnimi zanimivostmi s področja narave.
Ob koncu tabora so v goste povabili svoje starše in druge obiskovalce ter jim v besedi in sliki pokazali, kaj vse so se naučili in spoznali. Posebej poučna pa je bila priložnostna razstava.
RAZSTAVA KIPARJA MIRKA BRATUŠE MALO DRUGAČE
jubitelji kulture in umetnosti so bili ob razstavi akademskega kiparja Mirke Bratuše, ki je bil rojen v Negovi, sedaj pa živi in dela v Ljubljani, nemalo presenečeni, saj je umetnik pričujočo razstavo in tudi umetniška dela koncipiral na podlagi razstavnega prostora galerije. Torej je ubral ravno obratno zaporedje, kot velja tudi v umetnostni praksi: ideja-material-izdelek.
Prvi mož soboške galerije mag. Franc Obal je povedal, da Bratuša sodi med najzanimivejše slovenske kiparje, ki pri svojem umetniškem ustvarjanju uporabljajo klasične kiparske tehnike, vendar pa s študijsko zasnovanim raziskovalnim delom nenehno širi predstavitveno polje tridimenzionalnega kiparskega medija.
Bratuša sodi tudi med najuspešnejše avtorje spomeniških stvaritev v Sloveniji.
BARVNA LOGIKA MIHAELA RUDLA
o konca avgusta je v Galeriji Murska Sobota slike in akvarele razstavljal akademski slikar Mihael Rudl iz Maribora. Kot je povedal umetnik, ki je leta 1997 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral pri profesorju Gustavu Gnamušu, sedaj pa na oddelku za slikarstvo nadaljuje s podiplomskim študijem, njegova dela izražajo njemu lasten način iskanja likovnega izraza. Pri tem ga zanima zlasti barvna logika.
12
september 2003
KULTURA
STALNO ZBIRKO LIKOVNIH DEL
ZAOKROŽILI S KATALOGOM
o odprtju in uspešni prezentaciji izbora del iz stalne zbirne soboške enote Zavarovalnice Triglav in Kluba PAC, bilo je meseca maja v galeriji soboškega Pokrajinskega muzeja, sta omenjeni inštituciji sredi avgusta pripravili še predstavitev kataloga izbora likovnih del iz omenjene stalne zbirke. 0 njem sta spregovorila Rudi Cipot, direktor soboške enote Zavarovalnice Triglav, in umetnostni zgodovinar Pokrajinskega muzeja Murska Sobota Janez Balažic.
Na skoraj trimesečni razstavi in v katalogu so s svojimi kakovostnimi deli predstavljeni številni pomurski avtorji (Nikolaj Beer, Sandi Červek, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan, Ignac Meden, Franc Mesarič, Mirko Rajnar, Jože Denko, Robert Černelč, Igor Banfi in drugi) in likovni ustvarjalci iz drugih regij, ki so s svojim slogom in načinom izražanja zaznamovali slovenski likovni prostor.
Razstavo so z izdajo kataloga pod naslovom Iz likovne zbirke tudi simbolično in uradno zaključili.
RETROSPEKTIVNA RAZSTAVA EVGENA TITANA
e redkim Pomurcem je bilo dano, da so lahko na svoji koži občutili vsebino in težo tematske retrospektivne fotografske razstave pod naslovom Stičišče v točki, ki jo je junija ob 50-letnici likovnega ustvarjanja v hotelu Lipa v Monoštru na Madžarskem pripravil domači javnosti poznan kot vsestransko aktiven Evgen Titan iz Murske Sobote.
Za ta kraj se danes upokojeni profesor ni odločil po naključju. Porabski javnosti je mnogim poznan po športu, saj je kot profesor športne vzgoje več kot dve desetletji sodeloval pri srečanjih gimnazijcev iz Monoštra in Murske Sobote, drugi se ga spominjajo kot tajnika nekdanje Občinske kulturne skupnosti Murska Sobota, tretji kot aktivnega člana Likos-a, ki je svoja dela razstavljal tudi med porabskimi Slovenci. Sicer pa se Titan vse od 50. let prejšnjega stoletja ne ukvarja samo s fotografijo, temveč je v umetniških krogih poznan tudi po plastikah v kovini in lesu, vinjetah iz papirja, pisanju pesmi, aforizmov in prebliskov.
ZAVOD FLOTA V MURSKI SOBOTI
lota je zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, ki vključuje šolo sodobnega plesa in umetniški del.
Šola sodobnega plesa, ki jo vodita prof. Svetlana Krstič in prof. Darko Vrebac, je namenjena vzgoji in izobraževanju mladega plesnega kadra. Način dela je prilagojen različnim starostnim skupinam. Obenem omogoča udeležencem, ki dosegajo višjo plesno raven, da znanje nadgrajujejo kot posamezniki. Šola sodobnega plesa deluje na podlagi znanja in izkušenj, ki sta ga mentorja pridobivala skozi izobraževalni proces in sodelovanje z vrhunskimi koreografi in gledališkimi režiserji.
Ker je gibanje človeška imanentna dejavnost, se v šoli sodobnega plesa trudijo, da udeležence že v mladosti naučijo "kultivirati” svoje telo in ga voditi po lastni želji. Otrok se pri plesnem gibanju začenja zavedati svojega telesa in raznovrstnosti svojega gibanja, vzpostavljati začne odnos do prostora, obenem izrablja svojo energijo. Šola sodobnega
plesa temelji na dejstvu, da udeleženci krepijo hkrati svoje mentalne in fizične lastnosti.
Umetniški del Flote pripravlja hkrati več produkcij in postprodukcij. Na RTV Slovenija je že bil prikazan kratki plesni film 3olo, ki je nastal na podlagi predstave 3olo, koreografa Matjaža Fariča. Solistični projekt 3olo je gostoval že na mnogih domačih in tujih odrih, v letošnjem letu pa so prišla vabila iz Egipta, Koreje, Švedske in Hrvaške. Sledijo še projekti KROG, SEAS - MORJA v koprodukciji s INTERCULT iz Stockholma, NOVA SILA,...
Zavod Flota uspeva v svoje projekte pridobiti vrhunske ustvarjalce, z mednarodnim ugledom, saj s svojim delovanjem dokazuje, da je ples kot univerzalna in geografsko nevezana oblika podvržen zgolj kriteriju kakovosti. Vrhunski dosežki in predstave so zgled in vodilo mladim, da lahko s plesnim izražanjem presežejo meje vsakdanjika. Mladi, ki želijo stopiti na "plesno sceno" se lahko priključijo šoli sodobnega plesa, ki svoje delo nadaljuje v tem šolskem letu.
13
ŠOLSTVO
številka 35
Temeljna skrb sta otroško varstvo in šolstvo
olsko leto 2003/2004 je za slovensko osnovno šolstvo prelomno leto, saj je vpeljana devetletka v vse osnovne šole. Tako se v naši občini Osnovnima šolama II in lll, ki že od leta leta 1999 oziroma 2000 postopoma vpeljujeta devetletko, z letošnjim šolskim letom pridružujeta še Osnovni šoli I in IV ter Osnovna šola Bakovci. Skupno je zagotovljen nemoten zgodnejši vstop šestletnih otrok v osnovno šolo 168 otrokom v 10 oddelkih, kar je v primerjavi z generacijo, ki je s šolskim letom 2002/2003 zaključila obvezno osnovnošolsko izobraževanje, za 100 učencev manj.
Če zapišemo natančneje, so številke za posamezne osnovne šole naslednje:
•	Osnovna šola	I	63	otrok v 3	oddelkih,
•	Osnovna šola	II	30	otrok v 2	oddelkih in
13 otrok v 1 oddelku na podružnični osnovni šoli v Krogu,
•	Osnovna šola	III	46	otrok v 2	oddelkih,
•	Osnovna šola	IV	4 otroci v   1 oddelku in
•	Osnovna šola Bakovci     12 otrok v   1 oddelku.
Letos je še zadnjič sprejetih v 1. razred osnovne šole 71 sedemletnih otrok po programu osemletne osnovne šol, in to 55 otrok v dveh oddelkih na Osnovni šoli I in 16 otrok v enem oddelku na Osnovni šoli Bakovci.
Pripravljeni na devetletko
Ne glede na zmanjšanje števila otrok v osnovnih šolah, je naša občina postopoma zagotavljala proračunska sredstva za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev in za opremo na vseh šolah, ki jo v skladu z določenimi standardi in normativi zahteva program devetletne osnovne šole. Tako nas devetletna osnovna šola ni našla nepripravljenih, kot se je zgodilo na 36 osnovnih šolah v Sloveniji, ki bodo morale poskrbeti za odpravo dvoizmenskega pouka in odpravo nadomestnih lokacij v krajevnih skupnostih, kulturnih, gasilskih oziroma drugih domovih. Od leta 1995 do danes so bila v naši občini za zagotovitev ustreznih pogojev devetletne osnovne šole vložena velika sredstva, med drugim za dograditev manjkajočih učnih prostorov in nakup opreme na vseh šolah.
Letos smo namenili 30 milijonov tolarjev za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev na OŠ I v Murski Soboti in za opremo preostalih osnovnih šol, kar pa je znatno manj, kot je bilo vloženih sredstev v preteklih letih.
Poskrbljeno za  nemoten začetek pouka
Za nemoten pričetek pouka je poskrbljeno za vseh 1900 učencev osnovnih šol, od tega je ena tretjina učencev vozačev, ki se vozijo v šolo s šolskimi avtobusi, katerih plačnik je Mestna občina. Preko drugih občinskih organov in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pa je storjeno vse, da bi bile prometne poti za vse otroke v naših vrtcih (teh je v tem šolskem letu v vseh enotah 572), za vse učence osnovnih šol in za vse dijake srednjih šol (čez 3500 dijakov na 5 srednjih šolah), čim bolj
varne. Zaradi tega smo že pred časom poskrbeli, da so vozniki (tako s pomočjo prometnih znakov kot s hitrostnimi ovirami) opozorjeni, da mimo šol in vrtcev ne smejo voziti prehitro.
Mestna občina si prizadeva za gradnjo nove glasbene šole
V Mestni občini smo zadovoljni tudi z vpisom otrok v nižjo glasbeno šolo, vpisanih je okrog 400 učencev, kar je sicer nekaj pod republiškim povprečjem, ki znaša 13,2 odstotka na celotno osnovnošolsko populacijo, po katerem sodi Slovenija v sam evropski vrh. Nismo pa zadovoljni s prostorskimi pogoji; glasbeni pouk se izvaja v zgradbi, ki bo po denacionalizacijskem postopku vrnjena v naravi. Zaradi pomanjkanja prostora se pouk izvaja še na treh nadomestnih lokacijah. Mestna občina Murska Sobota vodi intenzivne aktivnosti z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter z ostalimi občinami z območja Upravne enote Murska Sobota, da bi bila gradbeno-tehnična dokumentacija za gradnjo nove šole pripravljena v dogovorjenem roku.
Kljub vsemu ob začetku šolskega leta želimo vsem mladim, da bi jim bila vrtec oziroma šola čim bolj prijazna. Želimo, da bi bili zadovoljni tako vsi otroci, kot njihovi starši, in da bi v vzgojnoizobraževalnem procesu dosegli željene uspehe.
Jože Stvarnik
POLLETNA URESNIČITEV
Ne eni zadnjih sej so člani občinskega sprejeli tudi poročilo o polletni uresničitvi letošnjega občinskega proračuna. Slednji znaša za letos skoraj tri milijarde in 180 milijonov tolarjev, podatki za prvih šest mesecev pa kažejo, da je bilo do sedaj porabljenega denarja nekaj več kot miljarda in 230 milijonov tolarjev. Naj pri tem poudarimo, da je bil kljub samo 40-odstotni uresničitvi prihodkov trenutno ustvarjen tudi presežek prihodkov nad odhodki, in sicer v višini 51 milijonov 220 tisoč tolarjev. In zakaj le 40-odstotna tako imenovana realizacija prihodkov? Odstopanja so nastala zaradi taks za obremenjevanje vode in okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki se obračunavata trimesečno, zaradi komunalnih prispevkov, zaradi neopravljenega sofinanciranja drugih občin Pokrajinske in študijske knjižnice, zaradi manjših kapitalskih prihodkov, saj občina še vedno ni prodala nekdanjega objekta Galex v Gregorčičevi ulici ter zaradi le 27-odstotkov prejetih sredstev iz državnega proračuna.
Razveseljujoče je tudi dejstvo, da v prvem polletju za soboško občino ni bilo zadolževanja. Slednjega tudi v dolgoročnem obdobju ne predvidevajo. Lanskoletni ostanek v višini skoraj 133 milijonov tolarjev, od katerih je 82 rezervirano za Pokrajinsko in študijsko knjižnico, in polletni presežek prihodkov nad odhodki pa sta bila finančna osnova za poplačilo tako imenovanih zapadlih situacij investicij v juliju in avgustu.
14
september 2003
URADNE OBJAVE
Na podlagi 100. in 101. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91) in določil Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem v Mestni občini M. Sobota (Ur. list RS, št. 4/97, 102/99 in 35/2001) objavlja Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota
R A Z P I S
za oddajo najemnih socialnih stanovanj v Mestni občini Murska Sobota
I.	Po navedenem razpisu se dodeli v najem 20 socialnih stanovanj.
II.	Upravičenci do dodelitve najemnega socialnega stanovanja so državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje:
•	da ima prosilec v času razpisa stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota najmanj tri leta oziroma da ima prosilec v času razpisa stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota najmanj šest mesecev in ima skupno najmanj 20 let stalnega bivanja v Mestni občini Murska Sobota,
•	da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem ni najemnik oziroma lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja,
•	da prosilec ni prejšnji imetnik stanovanjske pravice, ki je odkupil stanovanje skladno z določbami stanovanjskega zakona oz. je pravico do odkupa stanovanja prenesel na ožje družinske člane,
•	da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine,
•	da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katere se rešuje stanovanjski problem, ni lastnik premičnine, ki presega 25 % vrednosti primernega stanovanja. Vrednost premičnine se ugotovi na podlagi ocenitve sodnega cenilca ustrezne stroke,
•	da je prosilec v delovnem razmerju za nedoločen čas (velja tudi za prejemnike pokojnine) ali da je v delovnem razmerju (ali ima pogodbeno delo) najmanj tri leta,
•	da skupni prihodek na člana družine ne presega višine, določene z Zakonom o socialnem varstvu.
III.	Vlogo za pridobitev stanovanja dobijo prosilci v pisarni Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, II. nadstropje, pisarna št. 15 in 16, v času razpisa ob uradnih urah (v ponedeljek od 7.30 do 14.30, v sredo od 7.30 do 15.30 in v petek od 7.30 do 13.30).
Vlogi je treba priložiti še naslednje listine:
•	kratek življenjepis,
•	dokazilo o državljanstvu,
•	potrdilo zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za trajna obolenja pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami,
•	potrdilo Zavoda za zaposlovanje o nezaposlenosti prosilca ali drugega družinskega člana,
•	zemljiškoknjižni izpisek za stanovanjsko hišo ali stanovanje, če prosilec živi pri starših ali sorodnikih oziroma najemno oz. podnajemno pogodbo, če živi v najetem stanovanju,
•	odločbo ali pogodbo o zaposlitvi,
•	potrdilo o premoženjskem stanju,
•	drugo z razpisom zahtevano dokumentacijo, s katero se izkazujejo gmotne oz. socialno zdravstvene razmere.
IV.	Popolno vlogo z vsemi prilogami je treba vložiti v vložišču Mestne občine Murska Sobota, najkasneje do vključno 19.09.2003.
Pojasnila v zvezi z razpisom lahko dobijo interesenti pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, soba št. 15 ali 16 ali po tel. 531-10-00.
RAZPIS
za podelitev Zlatih štipendij Mestne občine Murska Sobota
Pomurska izobraževalna fundacija ZNANJE ZA RAZVOJ v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota, ki je za štipendije zagotovila sredstva, razpisuje namenske štipendije nadarjenim študentom.
Predmet razpisa:
I.	Sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem
II.	Namenske kadrovske štipendije
Oblike štipendij:
I.	Sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem:
PIF bo delodajalcem z območja MO M. Sobota, ki bodo razpisali kadrovske štipendije, le-te sofinancirala v višini 75% štipendije.
II.	Namenske kadrovske štipendije:
PIF bo podelila namenske kadrovske štipendije nadarjenim študentom s stalnim bivališčem na območju MO M. Sobota, na deficitarnih študijskih smereh.
Splošne določbe (velja za I. in II.):
Štipendije so razpisane za šolsko leto 2003/2004.
Prioritetna lista prejemnikov in višina štipendij se določi v skladu z ustreznim Pravilnikom, ki je priloga tega razpisa.
Skupno število razpisanih štipendij je 40. Prednost imajo prosilci štipendij pod zaporedno številko I.
Pogoji:
a)	za delodajalce (Sofinanciranje kadrovskih štipendij):
•	imeti sedež na območju MO Murska Sobota,
•	s štipendistom skleniti pogodbo, v kateri se medsebojno obvežeta za redno delovno razmerje po končanem študiju, ki ne bo krajše od dvakratne dobe štipendiranja,
•	biti vsaj bronasti sponzor PIF.
b)	za študente:
•	imajo stalno bivališče na območju MO Murska Sobota,
•	so redno vpisani,
•	ob vpisu v prvi letnik dodiplomskega študija niso starejši od 23 let,
•	imajo povprečno oceno vsaj 7,5 (prav dober srednješolski uspeh za študente 1. letnika),
•	so pripravljeni kot sodelavci sodelovati na projektih razpisanih s strani PIF ali MOMS,
•	ne prejemajo kakšne druge štipendije ali niso zaposleni.
Štipendist se s prejemanjem štipendije obveže:
•	da bo vsako leto vsaj 1 mesec opravljal počitniško prakso pri štipenditorju,
•	da bo po zaključku študija sklenil redno delovno razmerje s strani štipenditorja ali drugega delodajalca na območju MO Murska Sobota, ki ne bo krajše od dvakratne dobe štipendiranja,
•	da PIF poda polletno in letno poročilo o poteku študija.
Rok za oddajo vlog je 30. september 2003 na naslov: FUNDACIJA ZNANJE ZA RAZVOJ - PIF, Lendavska 28, Rakičan, 9000 Murska Sobota. Razpisna dokumentacija in pravilniki so objavljeni na spletni strani fundacije: www.pif-ms.org. Vloga se šteje za popolno če vsebuje vse zahtevane priloge.
Morebitne dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite po elektronski pošti fundacija.pif@rra-mura.si ali na tel. št.: 031 372 392 (Sabina).
Fundacija Znanje za razvoj
Številka: 36004-102/2003 Murska Sobota, dne 21.08.2003
javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota
15
GASILSTVO
številka 35
Soboškim gasilcem članska naslova
a tekmovanju Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota je pri rakičanskem parku nastopilo 25 gasilskih enot iz vseh dvanajstih društev, kolikor jih je vključenih v Zvezo.
V SPOMIN NA JOŽEFA BENKA 
Vse enote so ob prisotnosti (starega) novega predsednika Gasilske zveze Slovenije Ernesta Eöryja, novega regijskega poveljnika Antona Rančigaja ter poveljnika Štaba Civilne zaščite MO Murska Sobota Stanislava Wolfa, prikazale dobro pripravljenost in usposobljenost. Gostje so bili zadovoljni tudi s samo organizacijo in izvedbo tekmovanja.
Predsednik GZ MO Murska Sobota Štefan Barbarič in Ivan Karoli, predsednik društva organizatorjev, sta najboljšim podelila pokale in spominska priznanja. V najbolj množični kategoriji - pri članih A, ki so tekmovali v hitri vaji z motorno brizgalno suhe izvedbe ter v štafetnem teku čez ovire, je med 12 enotami naslov občinskega prvaka za leto 2003 pripadel enoti GD Murska Sobota, ki je bila za 1,2 točke boljša od PGD Rakičana ter za 3,8 točke od PGD Kupšinci. Tudi pri treh enotah članov B -tekmovali so v enakih disciplinah, je zmagovalni pokal odšel v Mursko Soboto, s precejšnjim zaostankom pa sledita PGD Krog in IGD Mura.
Ostale starostne skupine so že po tradiciji slabše zasedene. Med članicami, prišle so iz treh društev, so po pričakovanju slavile gasilke iz Černelavec, sledijo pa Markišavci in Polana. Pri mladincih je bil vrstni red: 1. Satahovci in 2. Černelavci, pri mladinkah pa je bila ekipa iz Černelavec brez konkurence, saj je bila sama.
16
asilci iz Murske Sobote so sredi junija pripravili kar dve prireditvi: na pročelju Benkove hiše na Lendavski ulici v Murski Soboti so odkrili spominsko obeležje v spomin na aktivnega medvojnega gasilca in starešino gasilcev Jožefu Benku, pri gasilskem domu pa so razvili nov društveni prapor ter odkrili spominsko obeležje oziroma pomnik vsem gasilcem soboškega društva ob njihovi lanski 120. obletnici.
Ob odkritju spominske plošče, ki sta jo opravili Benkova snaha Ema in pravnukinja Tina, je o Benkovi življenjski poti spregovoril častni predsednik GD Murska Sobota Štefan Merklin.
Med drugim je povedal, da je Benko med leti 1934 in 1941 načeloval soboški gasilski župi ter dal gasilstvu v Prekmurju neprecenljiv prispevek: v materialnem smislu in z vizionarskim razvojem.
Gasilci so razvili tudi novi društveni prapor, ki so jim ga podarili Benkovi sorodniki.
september 2003
MLADI
MIKK se vrača
začetkom šolskega leta se tudi Mladinski informativni in kulturni klub M. Sobota vrača s svojim ustaljenim mesečnim programom. Mladi bodo imeli možnost obiskati dogodke na različnih področjih družbenega življenja.
Kulturno dogajanje v MIKKu bo zabeležilo več klubskih koncertov, gledaliških iger, razstav, filmskih in literarnih večerov, mladi pa si bodo lahko organizirali tudi dijaške večere.
Neformalno izobraževanje bodo kot začetek v sezono zabeležile že vpeljane delavnice: glasbeni delavnici za tolkala (vodi jo Miran Celec), delavnica kitare (mentor delavnice je Tadej Ropoša) ter likovna delavnica akademskega slikarja Mirka Rajnarja, ki je v svojem večletnem delovanju pripravila mnogo mladih umetnikov na sprejemne izpite na področju umetnosti in arhitekture.
V drugi polovici leta bomo za mlade pripravili sklop predavanj in delavnic s področja osebnostne stiske in sociale, prav tako pa bodo mladi lahko prisostvovali vtisom mladih popotnikov v obliki potopisnih predavanj.
Za preživljanje prostih popoldnevov bo mladim na razpolago klubski prostor, ki ga bo mogoče izrabiti med drugim tudi za igranje družabnih iger.
Veliko pozornost bomo namenili servisni dejavnosti. Mladi bodo imeli možnost, da ob strokovni pomoči in tehnični podpori uresničijo svoje ideje.
Vse tiste, ki ne vedo kaj in kje je Mladinski informativni in kulturni klub, vabimo, da nas obiščejo na našem naslovu: Ul. Štefana Kovača 23, Murska Sobota, nas pokličejo po tel. 02/534 98 90 ali se oglasijo po e-mailu: mikk.ms@siol.net . Ideje mladih bodo dobra podlaga za kakovosten program.
MIKK-ov PROGRAM v septembru
Torek, 2.9.2003
•	Začetek glasbene delavnice za kitaro Prvi prijemi. Mentor Tadej Ropoša MIKK-ov klubski prostor ob 18:00 Informacije in prijave na delavnico v MIKKovi pisarni ali na mikk.ms@siol.net in www.mikk-ms.si
Sreda, 3.9.2003
•	KONCERT BILGE PUMP avant/post/rock (Leeds, Velika Britanija) in BROWN OWL post/punk/rock (Leeds, Velika Britanija) MIKK-ov klubski prostor ob 20:00 Vstopnina 500 SIT
Četrtek, 4.9.2003 
• Filmska projekcija: Donnie Darko, r.: Richard Kelly 2001 /ZDA/122 min. MIKK-ov klubski prostor ob 19:00 Vstopnine ni!
Petek, 5.9.2003
•	Glasbena delavnica za bobne GOVOREČI BOBNI. Mentor Miran Celec Zaklonišče za trgovino Park ob 17:00 Informacije in prijave na delavnico v MIKKovi pisarni ali na mikk.ms@siol.net in www;mikk-ms;si
Sobota, 6.9.2003
•	Koncert skupine MARS VOLTA (ZDA)
+ predvozači MANUL (MS)
Ljubljana, Gala Hala Metelkova Ob 22:00 Info na E-mail: buba@moj.net
Torek, 9.9.2003
•	Glasbena delavnica za kitaro Prvi prijemi Mentor Tadej Ropoša
MIKK-ov klubski prostor ob 18:00
Sreda, 10.9.2003
•	Filmska projekcija:
Santa Sangre, r.: Alejandro Jodorowsky /1989/Mexico - ltaly/123 min.
MIKK-ov klubski prostor ob 19:00 Vstopnine ni!
Petek, 12.9.2003
•	Glasbena delavnica za bobne GOVOREČI BOBNI. Mentor Miran Celec Zaklonišče za trgovino Park ob 17:00
•	KONCERT skupin IDIOT SAVANT (Nemčija) emo/dark/HC in ROHLINK (Nemčija) post/ emo/rock
MIKK-ov klubski prostor ob 21:00 Vstopnina 500 SIT
Ponedeljek, 15.9.2003
•	Informativni dan Likovne delavnice pod vodstvom akad. slikarja Mirka Rajnarja OŠ I. ob 17:00
Vse informacije v MIKKovi pisarni ali na mikk.ms@siol.net in www.mikk-ms.si
Torek, 16.9.2002
•	Glasbena delavnica za kitaro Prvi prijemi Mentor Tadej Ropoša
MIKK-ov klubski prostor ob 18:00
Sreda, 17.9.2003
•	Filmska projekcija GHOST IN THE SHELL, r.: Mamoru Oshii/1996/Japan/ 85 min./Anime
MIKK-ov klubski prostor ob 19:00 Vstopnine ni!
Četrtek, 18.9.2003
•	Potopisno predavanje VIETNAM,
Popotnik Uroš Jambor MIKK-ov klubski prostor ob 18:00 Vstopnine ni!
Petek, 19.9.2003
•	Glasbena delavnica za bobne GOVOREČI BOBNI. Mentor Miran Celec Zaklonišče za trgovino Park ob 17:00
Sobota, 20.9.2003
•	KONCERT skupin KUBLA KHAN (Francija) OVO (Italija)
MIKK-ov klubski prostor ob 21:00 Vstopnina 500 SIT
Torek, 23.9.2003
•	Glasbena delavnica za kitaro Prvi prijemi Mentor Tadej Ropoša
MIKK-ov klubski prostor ob 18:00
Sreda, 24.9.2003
•	Filmska projekcija GRADUATE, r.: Mike Nichols /1967/USA/106 min.
MIKK-ov klubski prostor ob 19:00 Vstopnine ni!
Petek, 26.9.2003
•	Glasbena delavnica za bobne GOVOREČI BOBNI. Mentor Miran Celec Zaklonišče za trgovino Park ob 17:00
•	KONCERT skupin: DEVASTATIONS (Australija), ELECTRIC BUTTSHAPERZ (Varaždin, HR)
MIKK-ov klubski prostor ob 21:00 Vstopnina 500 SIT
17
KULTURA
številka 35
Povabilo k vpisu gledališkega abonmaja
mesecu oktobru se bo v soboški grajski dvorani šestič zapored pričel Gledališki abonma, ki ga vsebinsko zasnujemo in organizacijsko izpeljemo pri ZVEZI KULTURNIH DRUŠTEV MURSKA SOBOTA. Od začetnih nekaj več kot petdeset abonentov, ki so si v prvi sezoni 1998/99 ogledali šest predstav, se je v petih letih vztrajanja njihovo število povečalo za skoraj desetkrat. Tako si je v minuli sezoni 2002/03 štiristo petdeset abonentov ogledalo 18 gledaliških predstav.
Že v mesecu maju smo abonma ponudili dosedanjim abonentom, ki so zapolnili vse proste sedeže treh ponovitev posamezne predstave. Ker nas je med letom poklicalo kar nekaj ljubiteljev gledališča, ki so ostali pred vrati razprodane dvorane, smo se odločili, da razpišemo še četrto ponovitev in POVABIMO K VPISU NOVE ABONENTE.
ABONMAJSKI PROGRAM 2003/04
Merila pri oblikovanju programa so: kakovost, raznolikost, vznemirljivost in komunikativnost predstav, ki prihajajo k nam iz vseh slovenskih poklicnih gledališč. Tudi tokrat bo program Gledališkega abonmaja sestavljen tako, da bo na ogled nekaj predstav minule gledališke sezone, nekaj jih bo iz sezone, ki je pred nami.
Letošnji izbor ponuja pestrost in kakovost predvsem v smislu izjemnih igralskih kreacij in žanrske raznolikosti. Ko smo v mesecu maju zaključevali program, še nismo vedeli, da smo se od štirih odločili kar za dve predstavi, ki tudi po mnenju selektorjev letošnjega Borštnikovega srečanja pomenita presežek v slovenski gledališki produkciji in se bosta potegovali za najvišje gledališke nagrade v našem prostoru. Gre za predstavi Izboljševalec sveta in Zabava za rojstni dan.
OKTOBER/NOVEMBER
Thomas Bernhard: IZBOLJŠEVALEC SVETA - tragikomedija Režija: Dušan Mlakar; SNG Drama, Ljubljana.
Igrajo: Radko Polič, Katja Levstik, Kristjan Muck, Boris Juh, Matija Rozman, Zvone Hribar.
"Besedilo kontroverznega avstrijskega književnika
Thomasa Bernharda je pisano na kožo lanskoletnemu dobitniku borštnikovega prstana Radku Poliču. V vlogi nerazumljenega filozofskega genija, misleca in “izboljševalca sveta", ki je hkrat tudi samoljubnež, zahrbtnež, arogantnež in ljudomrznik, poleg tega pa nebogljen, nezadovoljen in užaljen starec, je ustvaril eno najkompleksnejših igralskih stvaritev v sodobnem slovenskem gledališču nasploh." Delo
"...Ta (Radko Polič) se je do kraja zlil z likom, se v njem v popolnosti znašel...Rac na kvadrat torej, ali, še bolje, na tretjo potenco, igralec v svojih najboljših trenutkih, at his best...To je magistralna vloga, izrezana iz enega kosa, a polna drobnih stilemov ter svojevrstne in konsekventne metode." Delo Zgodba:
Osrednji junak, častni doktor, avtor odmevnega in v številne jezike prevedenega traktata o izboljšanju Srednje Evrope in ostalega sveta, se pripravlja na prihod delegacije iz univerze, ki mu bo na njegovem domu podelila častni doktorat. Igra je zgrajena okoli njegovega monologa, v katerega se vključujejo druge osebe, predvsem njegova gospodinja in življenjska družica.
OKTOBER/N0VEMBER
H. Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN - srhljivka Režija: Vito Taufer; Prešernovo gledališče Kranj.
Igrajo: Tine Oman, Ivanka Mežan, Rok Vihar, Borut Veselko, Gaber Trseglav, Vesna Slapar.
"Zabava za rojstni dan tako sodi med tiste produktivne, izzivalne in do konca premišljene Tauferjeve izlete na področje moderne klasike, kakršna sta Ionescova Plešasta pevka (pred leti smo to imenitno predstavo videli tudi v Soboti) in Beckettov Konec igre. Predstava v kateri ni nič odveč, ki se loteva absurda na meji s fantastiko duhovito in lucidno, s poglobljenim premislekom, kaj in kako klasična dela modernizma govorijo danes." Delo
"Končno lahko na odru spet občudujemo Ivanko Mežan, eno slovenskih igralk z veliko začetnico, kot skrajno prepričljivo Meto. Njena igra je živahna, polna, zaokrožena v celoto, zavoljo katere je končni akord te imenitne srhljivke še toliko bolj pomenljiv, kot rečeno pa je izjemna tudi ostala igralska peterka. "Večer Zgodba:
V majhnem obmorskem penzionu, katerega lastnika sta ostarela zakonca Meg in Petey, je zadnje leto njun edini gost skrivnostni Stanley. Kot sam zatrjuje, je bila pred njim nekoč bleščeča kariera pianista, ki mu je iz zagonetnih razlogov propadla. Toda nekega jutra se na obali pojavita neznanca. Stanley v grozi spozna, da sta tu zaradi njega, toda nihče mu ne verjame...
DECEMBER
Francis Veber: BUTELJ ZA VEČERJO - komedija Režija: Branko Durić - Duro; Teater 55.
Igrajo: Bojan Emeršič, Alojz Svete, Dario Varga, Alenka Kozole, Tom Ban.
Režiser Branko Durić - Duro se je tokrat lotil besedila francoskega komediografa Francisa Veberja, ki ga kritiki-radi primerjajo z Molie-rom. Veber je odkril pravi recept
18
september 2003
KULTURA
za začinjeno, a prijazno komedijo: ščepec krutosti in sentimentalnosti ter obilo spretnosti, kako združiti    simpatične
komične značaje z zoprnimi.
Zgodba:
"Butelj za večerjo" je družabna igra, tako kot na primer "Človek ne jezi se". Izmislili so si jo Peter Jereb in njegovi prijatelji za krajšanje časa. Ima preprosta pravila: vsak prijatelj mora pripeljati s seboj na večerjo svojega butlja. Zmagovalec je tisti, ki pripelje največjega. Petru uspe najti idealnega butlja Francija, računovodjo na Finančnem ministrstvu...
JANUAR
Gregor Čušin: HAGADA - monokomedija
Režija: Gregor Čušin; Mestno gledališče ljubljansko, Lj.
Igra: Gregor Čušin.
Za predstavo Hagada smo se odločili iz treh razlogov: ker je bila zmagovalna predstava na letošnjem festivalu Monodrama Ptuj, ker se na humoren, osebno angažiran način loteva redko obravnavane svetopisemske teme in iz nje izhajajočega vprašanja vere in ker je po povpraševanju publike sodeč to najuspešnejša predstava sezone v Mestnem gledališču ljubljanskem.
"Čeprav je Čušin na odru sam, vlada nepopisna gneča, saj sestopa v vedno nove in nove vloge od pijanca, Boga in Marije, do Adama in starega partizana...Če sklenemo, Čušinova uprizoritevz visokimi igralskimi standardi in čvrsto dramaturgijo postavlja pred nas monodramo, ki je ne gre zamuditi." Radio Slovenija”...Čušin pa komedijant, kot se spodobi" Delo Zgodba:
Gregor Čušin predstavlja gledalcem raznovrstno komedijantsko gradivo, uglašeno na temo Svetega pisma, njegovih junakov in zgodb, pa tudi njegove univerzalne modrosti (besedila so vzeta iz štirih Evangelijev, gledaliških in literarnih besedil in z medmrežja).
PREOSTALI DVE PREDSTAVI BOMO PREDVIDOMA IZBRALI IZ GLEDALIŠKE SEZONE 2003/04
ŠE O ABONMAJU
•	abonma bo kot doslej vseboval 6 predstav
•	zvrstile se bodo enkrat mesečno - načeloma od oktobra do marca
•	vsaka predstava bo imela štiri ponovitve
•	novi abonenti se lahko vpišejo na četrto ponovitev, saj so ostale tri že razprodane
•	predstave bodo odigrane od ponedeljka do četrtka, izjemoma tudi v petek, a nikoli v soboto in nedeljo
•	ko bosta dve ponovitvi iste predstave v enem dnevu, se bo prva predstava pričela okoli 18. ure (17.30), druga okoli 20. ure (20.30), ko pa bo samo ena predstava v istem dnevu, bo odigrana ob 19. uri.
VPIS ZA NOVE ABONENTE:
•	vpišete se lahko le osebno od navedene ure in dneva dalje
VPISOVANJE BO POTEKALO:
•	v pisarni ZKD, Trubarjev drevored 4, Murska Sobota od torka, 9. septembra do torka, 16. septembra (vsak delavnik) od 10.00 do 13.00.
•	na blagajni soboškega kina, UL Štefana Kovača 30, Murska Sobota od srede, 10. septembra do nedelje, 14. septembra od 18.00 do 20.00.
CENA ABONMAJA:
•	14.000 SIT; 11.000 SIT - upokojenci, dijaki, študentje Abonma lahko plačate v celoti ob vpisu ali v dveh obrokih: prvega ob vpisu, drugega pa januarja, najkasneje na četrti predstavi.
Četrto ponovitev bomo lahko izpeljali le, če se bo vpisalo vsaj 100 novih abonentov, saj je naša edina gledališka dvorana zelo majhna, odkupi predstav pa relativno visoki. Manjše število abonentov bi kljub subvenciji MO Murska Sobota pomenilo preveliko finančno breme. Ko pa bomo v Soboti imeli večjo gledališko dvorano...
Duša Škof, programska vodja
SVETOVALNO SREDIŠČE MURSKA SOBOTA
Informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih
Svetovalno središču Murska Sobota je informacijsko in svetovalno središče, v katerem odraslim brezplačno ponujamo informacije o: • možnostih izobraževanja na osnovnih, srednjih, višjih in visokih šolah,
•	programih usposabljanja in izpopolnjevanja za delo, poklic in prosti čas,
•	vpisnih pogojih, trajanju izobraževanja, preverjanju znanja in učni pomoči,
• možnostih za prehajanje med programi in nadaljevanje izobraževanja
in svetujemo pri:
•	odločanju za izbiro primernega izobraževanja,
•	premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem,
•	načrtovanju in spremljanju vašega izobraževanja.
Svetovalno Središče Murska Sobota je povezano v mrežo osmih slovenskih svetovalnih središč, v lokalnem okolju pa sodelujemo z vsemi ustanovami, ki izvajajo izobraževalno dejavnost. Projekt strokovno vodi Andragoški center Slovenije, financira pa ga Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
Svetovalno središče Murska Sobota, Slomškova 33 (nasproti avtobusne postaje), vsak delovni dan od 8.00 do 16.00, ob sredah od 14.00 do 18.00, telefon 02 536 15 76, elektronska pošta svetovalno.sredisce@iu-murskasobota.si.
19
ŠPORT
številka 35
12. mednarodni reli veteranov Prekmurje 2003
ačetek poletja je bil v znamenju tradicionalnega mednarodnega relija veteranov Prekmurje 2003, s štartom in ciljem pri BTC-ju v Murski Soboti. Tudi letos so prireditev odlično pripravili in izvedli člani Motokluba veterani iz Murske Sobote.
Več kot 200 motoristov - lastnikov starih avtomobilov, motorjev in motorjev s prikolico iz kar sedmih držav je naprej spretnosti merilo v vožnji na poligonu, potem pa so se pomerili še v cestni vožnji na 55 kilometrov po Prekmurju. Rezultati relija so šteli tudi za državno prvenstvo.
LETALSKI PRAZNIK SOBOŠKEGA AEROKLUBA
eroklub Murska Sobota je na letališču v Rakičanu pripravil letalski piknik in srečanje ljubiteljev letalstva.
Obiskovalci so lahko ves dan uživali ob skokih padalcev, s plovili in praktičnimi aktivnostmi so se predstavile vse sekcije kluba: akrobati, balonarji, jadralci, modelarji, motorna letala, padalci in ultra lahka aviacija, na zemlji so se predstavili tudi nekateri helikopterji slovenske vojske, v zraku pa propelersko letalo z reaktivnim motorjem Pilatus. V večernih urah je sledila zabava v hangarju.
Med zmagovalci so bili tudi gostitelji, in sicer: med avtomobili letnik 1952 Štefan Škraban, med motorji letnik 1965 Ivan Hirci ter med motorji s prikolico letnik 1952 Janez Farič. Člani soboškega motokluba so posegli tudi po drugih vidnih uvrstitvah.
Dobro obiskano prireditev so letos popestrili člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske tehnike Pomurja, ki so razstavili kmetijsko tehniko, predvsem traktorje in stabilne motorje.
NOGOMET NA ULICI
acionalna akcija Nogomet na ulici, ki sta jo pripravila Olimpijski komite Slovenije, Športna zveza Murska Sobota ter Medobčinska nogometna zveza, je na asfaltno igrišče TVD Partizan v Murski Soboti pritegnil kar 18 ekip iz celotnega Pomurja.
Med mladimi v starosti 12 let so bili najboljši nogometaši iz ekipe Gumi efekt Radgona, sledi Veržej, tretja pa je bila OŠ II Murska Sobota. V skupini U16 je slavila vrsta Bakovec.
20
september 2003
ŠPORT
PRILOŽNOST ZA MLADE IN MITING OB OBČINSKEM PRAZNIKU
tletski klub (AK) Pomurje-PDU in Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota pod pokroviteljstvom Mestne občine Murska Sobota sta na stadionu pri OŠ I pripravila kar dva mednarodna atletska mitinga. Obakrat so bili doseženi nekateri odlični rezultati, med skoraj 500 atleti pa so se posebej izkazali domači atleti in atletinje.
Na junijski Priložnosti za mlade se je zbralo 300 atletov iz 23 slovenskih in hrvaških klubov. Med njimi so sedemkrat zmagali domači atleti, enako kot člani celjskega Kladivarja.
Od domačinov so zmagali: Tomaž Horvat v teku na 100 metorv, Ribi Kreft v skoku v daljino, Aleš Kociper v teku na 300 metrov pri fantih ter Tina Jureš v teku na 100 metov,
Karmen Grnjak v skoku v višino, Lucija Cvetko v teku na 800 metrov ter ženska štafeta 4 x 100 metrov.
Drugi atletski miting pa je bil sredi julija in je sovpadal z občinskim praznikom. Prireditev, ki je v Mursko Soboto privabila 136 atletov in atletinj iz Slovenije in Hrvaške, je postregla s kopico odmevnih rezultatov, za nameček pa so bili postavljeni tudi štirje rekordi stadiona (v teku na 800 metrov ter v suvanju krogle, skoku v daljino in skoku s palico).
Domači atleti, člani AK Pomurje-PDU, so osvojili kar 27 medalj, od tega največ, deset, zlatih. Med zmagovalci so bili: Dejan Čeleš pri skoku v višino pri kadetih, Amela Zekovič v teku na 60 in 300 metrov, Sanja Novak v skoku v daljino ter ženska štafeta 4 x 100 metrov pri kadetinjah; pri mladincih sta zmagala Robi Kreft v skoku v daljino ter Aleš Kociper v teku na 100 metrov; pri mladinkah in članicah Tina Jureš v teku na 100 metrov ter Marko Verdnik pri članih na 300 metrov.
STRELCI SD ŠTEFAN KOVAČ DRŽAVNI PRVAKI
SOBOTA GOSTILA EVROPSKE KVALIFIKACIJE
ed številnimi odmevnimi športnimi dogodki v poletnim mesecih v Murski Soboti je bil tudi kvalifikacijski turnir za uvrstitev na evropsko prvenstvo mlajših članov (do 20 let), ki ga je odlično pripravil in izvedel Košarkarski klub Radenska Cerativ Sobota.
Izbrana vrsta Slovenije si je med šestimi ekipami na koncu z Grčijo razdelila prvo mesto, kar tudi pomeni uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Češkem.
36. MEDNARODNE IGRE ŠOLARJEV GRADEC - AVSTRIJA 2003
vstrijski Gradec je bil v času od 28.6.2003 do 3.7.2003 gostitelj 36. Mednarodnih iger šolarjev. Na igrah je sodelovalo 55 mest iz 26 držav Evrope, Azije, ZDA in Kanade z več kot 1500 tekmovalci v starosti 12 do 15 let, in sicer v: atletiki, malem nogometu, odbojki na mivki, orientaciji, plavanju, rokometu na mivki in tenisu. Iz Slovenije so sodelovale naslednje občine: Celje, Maribor, Murska Sobota, Ravne na Koroškem, Velenje, Slovenj Gradec.
Mladi športniki Mestne občine Murska Sobota so sodelovali v atletiki in tenisu. Dejan Čeleš je v skoku v višino z rezultatom 1,85m dosegel 3. mesto in bronasto medaljo. Med 24 nastopajočimi ekipami so mladi nogometaši Mestne občine Murska Sobota zasedli 18. mesto. Beno Šiftar je v tretjem krogu izpadel proti Marcelu Altmanu iz Avstrije. Maruša Fujs je v drugem kolu zaradi poškodbe predala dvoboj proti Diani CsaIlokozi iz madžarskega Szombathelya.
Stanko Kerčmar
21
a tekmovanju najboljših slovenskih strelcev v trapu, bilo je na olimpijskem strelišču pri Budinskem mlinu v Rakičanu, so izjemen uspeh dosegli strelci iz Strelskega društva Štefan Kovač iz Murske Sobote. Ti so namreč osvojili prvo mesto in naslov državnega prvaka. Tudi med posamezniki je bil najboljši član domače ekipe Boštjan Maček.
FOTOREPORTAŽA
številka 35
S O B O Š K I   D N E V I   2 0 0 3
sreda, 25. in četrtek, 26. junij
Godba Bakovci, Zagrebački folklorni ansambel dr. Ivana Ivančana, Theatre of Folklore- Ruzguly, Bepop. Terrafolk...
... domače plesne skupine, župan Anton Slavic, Gran Balle Argentino de Cordoba, Divas, Murat&Jose.
22
september 2003
FOTOREPORTAŽA
 S O B O Š K I  D N E V I  2 0 0 3
petek, 27,, sobota, 28, in nedelja, 29, junij
Cvetličarska in vrtnarska razstava, Teatro Glim, Trio Mocoto, Helena Blagne, Queenmania...
... Enano, Burek teater, Game Over, Parni valjak.
(Foto: Lado Klar, Geza Grabar, Brigita Perhavec)
23
9. srečanje Prekmurcev in Prlekov ob Muri

Rivalstvo rdeča nit celodnevnega dogajanja
Včasih so bili prebivalci na obeh bregovih Mure močno povezani, saj je bila to nevarna reka, ki je večkrat poplavljala. Danes ni več tako, ljudje pa so ostali povezani - Prleki na desni in Prekmurci na levi strani. To vsako leto potrjuje tudi srečanje med Prekmurci in Prleki, ki hkrati poteka na obeh straneh reke, pri brodu v Krogu na levi ter v Vučji vasi na desni strani.
Zamisel se je članom takratnega Brodarskega društva Mura iz Kroga (danes društvo nosi ime Kajak kanu klub Krog) ter gasilcem iz Vučje vasi porodila že pred devetimi leti in je že na začetku med obiskovalci naletela na izjemen odmev.
Srečanje se je pričelo z opoldansko mašo pri brodu, popoldanskimi preleti ljutotnerskih zmajarjev in skoki padalcev soboškega Aerokluba. Vrhunec pa je bil že po tradiciji pozno popoldan, ko so se krepki Prleki na desnem ter njihovi kolegi Prekmurci na levem bregu pomerili v prestižni igri vlečenja vrvi čez Muro. Petindvajset krepkih mož na vsakem bregu, vmes pa več kot 150 metrov dolga vrv, ki so jo čez reko napeli s pomočjo broda, zaradi nizke Mure pa so jo skoraj do polovice nesli kar “peš”, je že od začetka srečanja največji magnet prireditve. Tudi letos so bili Prekmurci težji, saj so skupaj tehtali 2.920 kilogramov in bili za več kot 70 kilogramov težji od svojih nasprotnikov. Pričakovanje, da bodo Prekmurci Prleke po treh sušnih letih le potegnili v vodo, so se naposled uresničila, s tem pa so že kar očiten zaostanek lahko zgolj znižali. Rezultat je namreč še vedno 5:4 v korist Prlekov. Kapetana obeh ekip prleške Feliks Mavrič ter prekmurske Koloman Horvat, sta si za pošteno borbo tudi letos športno čestitala.
Tudi v igri metanja jabolk čez Muro so bili uspešnejši Prekmurci, prav tako pa tudi v hoji čez Muro. Tekmovalni del se je že po tradiciji končal z atraktivnim plezanjem po "zajli” ali kovinski vrvi, po kateri se s pomočjo rečnega toka premika brod. Za več kot 80 metrov poti čez Muro je Denis Marin iz Borecev pri Ljutomeru porabil vsega slabih sedem minut.
Geza Grabar