MALI IN VELIKI ODMEV 40 Romana Fekonja: konferenca coB iss 2018 Romana Fekonja Romana Fekonja Simpozij sekcije za šolske knjižnice v ZBDS Konferenca COBISS 2018 V petek, 26. 10. 2018, je bil v prostorih NUK-a na Leskoškovi cesti v Ljubljani prvi strokovni simpozij vseh članov sekcije za šolske knjižni- ce pri ZBDS v organizaciji izvršnega odbora Sekcije za šolske knjižnice pri ZBDS. Pripravljen je bil bogat program, v katerem so med drugimi s svojimi prispevki sodelovali: • Urša Bajda (OŠ Tončke Čeč Trbovlje): Uvodni pozdrav predsednice Sekcije za šolske knjižnice in predstavitev delovanja sekcije • dr. Eva Kodrič-Dačić (NUK – CeZar): Center za razvoj knjižnic in šolske knjižnice • Tamara Debeljak in Miha Mali (NUK – CeZar): Centralna katalogizacija gradiva šolskih knjižnic • Marija Debevc Rakoše (Šolski center Novo mesto): LDN v šolski knjižnici • Katarina Jesih Štrbenc (Gimnazija Moste in Gimnazija Poljane): Knjižnica v dijaškem domu • Andreja Urbanec (OŠ Orehek Kranj): Šolska knjižnica in vrtec • Leonida Babič (OŠ Starše): Predstavitev mednarodnega projekta Branje ne pozna meja = Čitanje ne poznaje granica Konferenca COBISS 2018 je potekala v prostorih IZUM-a v Mariboru od 27. do 29. novembra 2018. Bila je 21. po vrsti in velja za konstanto strokovnega srečevanja knjižničar- jev in informatikov v regiji. Udeležilo se je je • Kristina Janc (OŠ Kašelj): Status knjižničarja na šoli in potencialni mehanizmi za uvel- javljanje določil, ki izhajajo iz Pogodbe o zaposlitvi, zakonskih določil … • Gregor Škrlj (OŠ Prule): Organizacija dela osnovnošolskega knjižničarja • Irma Krečič Slejko (OŠ Dobravlje): »Kam segajo lovke šolske knjižnice« – predstavi- tev vtisov Strokovnega posvetovanja sekcij v ZBDS 2018 • Romana Fekonja (ZRSŠ): Vključevanje šols- kih knjižnic v COBISS Udeleženci smo ugotavljali, da imamo premalo informacij, kdo od kolegov šolskih knjižničarjev je član ZBDS in tako tudi član Sekcije za šolske knjižnice. Vsekakor upamo, da bo tudi tale zapis člane ZBDS spodbudil, da se oglasijo in se v prihodnje aktivno vklju- čijo v delovanje Sekcije in ZBDS oz. področnih bibliotekarskih društev. Vsekakor smo prvi strokovni simpozij sklenili z željo, da postanejo takšna srečanja tradicionalna, saj ugotavljamo, da sta pretok informacij in enotno delovanje na vseh področjih šolskega knjižničarstva zelo pomembna. več kot 260 udeležencev iz 11 držav, največ seveda iz tistih, kjer uporabljajo COBISS kot svoj nacionalni knjižnični sistem. V okviru osrednje teme šolske knjižnice v globalnem bibliografskem informacijskem 41 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 4, 40-41 knjižnic in njihovo podporo pri vključevan- ju šolskih knjižnic v nacionalni bibliografs- ki sistem (COBISS) – dodeljevanje SIGLE, statistične meritve, svetovanje in pomoč pri vključevanju, tečaji, priročniki, centralna ka- talogizacija, anketa o nalogah šolske knjižnice. Predstavljeni so bili tudi izzivi, ki nas še čakajo v prihodnjem obdobju. Romana Fekonja sem predstavila naloge in delo šolskega knjižničarja, pri čemer sem skušala kar najbolj celostno zajeti popis nalog, ki jih opravlja šolski knjižničar: osnovne (ve- zane na delovanje šolske knjižnice), dodatne (vsebinsko povezane z delom šolske knjižnice, pri čemer je položaj po posameznih šolah zelo različen) ter preostale (naloge, ki niso povezane z delom šolske knjižnice, izvirajo pa iz potreb šole in osebnega interesa šolskega knjižničarja). Izpostavljam predstavitvi dveh šolskih knjižničarjev: • Urša Bajda (OŠ Tončke Čeč Trbovlje) s prispevkom Avtomatizacija inventarizacije v šolski knjižnici, kjer je bil prikazan razvoj tehnologije oz. koliko različnih programov za inventarizacijo se je do zdaj pojavilo v šolski knjižnici: Šolska knjižnica – SAOP : WinKnj : COBISS 2 : COBISS 3. • Janko Strahinić (OŠ Metlika) je v prispevku COBISS – pogled s perspektive šolske- ga knjižničarja predstavil svoj pogled na program COBISS 3, opozoril na nekatere pomanjkljivosti in predlagal izboljšave, za katere meni, da bi olajšale delo šolskega knjižničarja glede na specifičen položaj in delo v šolski knjižnici. Sledila so predavanja domačih in tujih strokov- njakov na temo šolskih knjižnic ter več drugih predavanj, predstavitev novosti in poročil nacionalnih centrov COBISS. Velika dodana vrednost konference je bilo tudi sodelovanje na drugem dnevu, ki je bil namenjen predvsem partnerjem iz tujine. Tako smo delovanje slovenskih šolskih knjižnic lahko predstavili tudi širše. Vir podatkov: http://home.izum.si/cobiss/kon- ference/konf_2018/ (8. 1. 2019). omrežju so spregovorili o dodani vrednosti vključevanja šolskih knjižnic v sistem COBISS, ki je v času konference vključeval več kot 1300 knjižnic v sedmih državah. Po uvodnih nago- vorih direktorja IZUM-a Aleša Bošnjaka in di- rektorja ARRS-a Józsefa Györkösa je vsebinski del konference začela prof. Dorothy Williams (Robert Gordon University) s predstavitvijo rezultatov raziskave Vpliv šolskih knjižnic na učenje. Zelo zanimivo je bilo slišati (in videti), kako raziskave v tujini dokazujejo, da imajo učenci, ki so deležni storitev šolske knjižnice, boljši učni uspeh in so bolj zadovoljni pri svojem delu. Šole, ki imajo ‚močne‘ šolske knjižnice, dosegajo tudi boljše rezultate na testih ter boljše dosežke na področju branja, pisanja, raziskovanja, iskanja informacij in učenja. Opozorila je tudi, da raziskave kaže- jo, da je bralna zmožnost močan napovednik kasnejšega akademskega uspeha. Zanimivo je tudi dejstvo, da imajo otroci, ki radi berejo (v svojem prostem času, za zabavo), boljše rezultate na področju matematike, besedišča in pravopisa kot tisti, ki redko berejo. Preds- tavljena je bila raziskava, ki izpostavlja vpliv šolske knjižnice na 7 ključnih področjih: iskan- je informacij, uporaba informacij, razvijanje bralnega interesa uporaba računalnikov (doma in v šoli), razvijanje znanja, samostojno učenje in dosežki. Da je šolska knjižnica kakovostna, mora delovati profesionalni knjižničar, ki ima na voljo dovolj virov (tudi finančnih) in ki izva- ja program knjižnične vzgoje. Dosežki učencev so višji tam, kjer knjižničar več časa nameni poučevanju učencev (samostojno ali medpred- metno z učiteljem), načrtuje sodelovalno, nudi strokovno podporo učiteljem, se redno srečuje z ravnateljem, je član šolskih odborov ali komi- sij, tako učence kot učitelje spodbuja k uporabi tehnologije in izvaja dejavnosti za spodbujanje branja. Kaj se dogaja na področju šolskega knjižni- čarstva na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je v nadaljevanju konference predstavila dr. Vesna Čopič (pravilnik, strate- gija, razvojni načrt, IFLA smernice, vključe- vanje v COBISS). Eva Kodrič - Dačić iz Narodne in univerzitetne knjižnice je predstavila delo v Centru za razvoj