gnžtnlriB HlBČBilS 1 Vu im&ni i »ri&mursice evang. šinjorije recRitei Cejns n& eejlo Sefo 20 zvi^stvo 3 Cf din., I vSdavnik: r LISA^ i&HQŠ, v Amerifco 1 iS«*!-, edne numere 2 d Murska Sobota. Ishaja edndk nss mčsec. Ček računa st. 13,586; imč ,,Duševni list" M. Sobota. Naprejplačilo gorivieme vsakl ev. duhovnik 1 vučitel. Hari Lipot ev. diihovnik. Ta latinska reč advent po sloven-skom telko pomeni, kak prihod. Prihod Jezuša Krsstuša, našega dttševnog-*, nebes-koga krala. Ovo kral tvoj ide tebi, z tern ves^lirn glasom nas pozdravla adveotski evangeliom. Cil adventski dnevov je to, da bi nas pripravili na prihod našega Go-spoda. A!i advent nas pa ne opomina samo na Gospodnov prihod, nego je to obenem tiidi začčtek novoga cerkvenoga leta. Z adventom prekstopimo v bože mi-lošče edno novo Ieto. Gda pred kaksimi novimi dogodki stojimo, gda kakše n6vo delo začnemo, takšega hipa se bojimo i naša diiša irepeče i to pita: ka nam m& prinesti t€ n6vi dogotek, kak se ma za nas skončati 16 začnjeno novo d^lo ? Zdaj v začetki etoga novoga c^rkvenoga Ieta se naša duša tiidi boji i trepeče pred nepo-znanov bodočnostjoy, ali vse td samo pdr minut trpi, ar z slatkim vtipanjom napuni naše src^ on veseli glas: Kral tvoj ide tebi. Jeli bi nam što mogo blajženešo ra-dost povedati i dati, nego z kakšov nas cerkvenoga leta prva nedela pozdravla: Krai tvoj ide tebi. Kakša veiika radost i čest je to za nas, On ne čaka na to, da bi mi Njega goripoiskali, nego On se bliža5 On priha-ja k nam. K nam prihaja, da bi nas k Bogi odpelao, z lubeznosti je doliprišo na zernlo, da bi nas z lubeznosijov v nebo zdigno. On je ne samo v preminččem vre-meni goripoiskao Šionsko hččr — Jeruža-lem, nego On tudi dnesdčn goripoišče svoj Šion, svojo matercčrkev. Tam i tč v vido-čem teli, doesden nas v Božoj reči i v sakramentumaj nevidoče, dfihovno. Gde evangeiiom čtejo ; giasijo, tam Njegovo reč i glas čujemo: Krai tvoj ide tebi. Gde edno malo deie okrstimo, ali gde eden po-koročineči grešnik z pravim požaiuvanjem svoji grehov i z vernostjov prihaja k Gos-podnovomi stoli, fani se tfldi dnesdčn diiša vsigdar z Jezušom oajde. On je kral pa ddnok ponizno pnhaja k nam, ar je pun milošče. Leko bi prišo kak strogi sodnik, pa On donok kak dober prijatel, kak mira poglavnik prihaja k liidčm. Zato prihaja tak ponizno, naj bi ga vsaki človek leko sprejao, ne samo bogafci i ztnožni liidje, nego tiidi siromacke i mali nevolni liidje. Zemelski oblastniki so dostakrat gizdavj, žnjimi nemre gučati vsaki prosen človek, ali ne je takši Jezuš, naš adventski krdl. K Njemi se vsaki z viipaznostjov leko obr-nL, On se doliprigne k tomi najbole zavr-ženomi i k tomi najtirenšemi. Kak Ežaiaš prorok pravi od Njega: Trst nalomkno nepotere i predivo kadeče ne vgasi, dokeč vo ne zpela sodbo na obladanje. Zato ka-koli nas žalosti i boli, z svojimi bolečinami, z svojim trplenjem i nevolov hodmo ii bat-rivno pred Njega, pred svojega advent-skoga krala. Stran 2. DOŠEVNI LIST december 20, Ali On nas samo ne da poslune, nego dosta več včini z narnL Istina da je že to veliki blagoslov vu sebif če pred nikim leko odpremo svoje srce, če tisti naše tožbe z faljeraanjom posltihne. AH Jezuš ne samo da srcč ma poslunoti naše proš-nje, nego tiidi obldst ma to spuniti. Ve je pa On krai, pa že eden svetski kral dostim leko pomore, tembole On, komi je dana vsa oblast na nčbi i na zemli. Zato je za nas vse tdkše veliko vcselje i blajženstvo tisti advenfskš glas, šteri nam nazveščava prihod toga bližajočega Stonskoga krala. Kra! tvoj ide tebi. Tvoj kral, ki tebi zapovedava, naj Njega bdgaš i Njegove zapovedi zvršavaš. Tistima dvema vučeni-koma Jezuš to pravi: Idita vu eto ves, štera je pred vama, i preci najdeta edno oselnico prlvezano i žrbč ž njov, odvčžte jo i pripelajta je Fueni. Čiidna zapoved! Ne pove točno i jasno, gde se nahajata tistiva dva osla, nego ešče mogoče njihov lastnik ne privoli to, da bi je njiva ode-gnaia. I ta dva vučenika donok brezi vsake rečt odideta. Ne pitata to, ka pa či je lastnik ne da, ka pa či de peneze proso za nje! Krdl njima je zapovedo i njiva bogata. Weliington znameniti angleškivoj-skovodja, kt je z neniškim Blucherom pri Water!6i premagao velikoga Napoleona francuskoga casara, je ednok na ednoga svojega oficera preveč težko nalogo zavii-pao naj tisto zvrši Oficer je pa to pravo, da te naloge nemore spuniti, ar če to dobro ščč zvTšiti, te preveč dosta svoji vojakov zgiibi v boji. Ali tč železen herceg — Weliington njemi na kratki samo tč pravi: Gospod, jas serrs ne želen vašega mišlenja i tanača, nego edino pokornost prosim l čakam od vas. Takše bčganje, takšo po-kornost pokažefa tista dva vučenika, i tudi takšo pokornost čaka od nas naš adventski kral Mogoče v etotn nčvom cčrkvenom leti ednčk-drgčč tlidi več takši zapoved borno čiili z Njegovi viist, na štere bomo mi z svojov pdmetjov to pravli, da je to težko i nemogoče spujiiti, takšega hipa zato kraj z vsakim modruvanjem, Je-zuš naš krdl nam zapovedava, mi ga bo-gati moremo. Mi smo svojerni adventskomi krali dužni pokazati svojo iz srca prihajajočo stanovito i navdiišeno vdanost Na prvi advent Š?onski narod z toplov llibeznost-jov čaka i prime svojega krala. Vse ka rnajo, Njerni z radostjov afdujejo. Tisti vert Njemi z veseljom da svoje živinče, vučenicke svoj gvant, vnožina ludstva pa veje i rože meče na pot, pred- i za Njim se pa čflje pesem kralevskoga žoltara: Ho-žanna sini Da^dovomi, blagoslovleni ki je prišao vu ittieni Gospodnovom, Hožanna na visitn. Tiidi rni prispodobno moremo činiti. Či bi na^s zemelski kral prišao k nam, gvtišno da bi vse storili n.ij ga k6m iepše moremo pnjeti Ka pa za prejetn nebeskoga krala* smo tiidi vse storili i prl-pravili? Odzvflna se resan pripravlamo na koledne sv^tke, ešče tisti ki nikaj neščejo čtiti od Božega kralevstva i od njegovi ve~ kivečni dobrot i kinčov, čakajo koledne svetke. Al? jeli poleg zviitiešnjega priprav-lanja jeste v nas aldovnost i svčto navdti-šavanje, po šterom znamo svoj gvant i svoje rožice i palme prestreti na Kristušovo pot. Naš gvant, ali takšo aidovnost, od štere bi rni kvar i škodo meli, niti nežele od nas nas nebeski krai, ali d^dove vseeno moremo mi Njemi doprinašati, Jezuš prosi naše aldove za svojo cerkevv za one dobro-delne driištva, štera v Njegovom imeni opršvlajo svoje človekalubeče delo, i !a driištva nam giasno glasijo, da adventski kral, naš Kristuš tiidi dnes žive i pride k nam. Poleg toga je pa potrebno da z paT-rnami i z rožarni okinčsmo Njegovo pot. Z palmam? vere i z rožfcami lubčznosti. Tista pot, štera k človečim srcam pela, je tak preveč zapiiščena, napravimo zato to pot za lepo, glatko, okinčajmo jo z naše vere zelenioii palm<:rni, i to naj^ravi-mo prle, kak Jezuš pride k nam, tak dosta je na nje trnja i grudovja, vse t6 pa zakrimo z krasnimi rožicarni naše liibeznosti. Či smo našega adventskoga krala pot tak primerno pripravili i očistilj, če smo se tudi mi sami pobogšali, te vzemimo na svoja vu=>ta z vrelov vernostjov i navdflšenostjov hvalodavanja i ponizne prošnje molitev: Ho-žanna Sini Davidovomi, biagoslovleni ki je prišao vu imeni Gosp., Hožanna na visini. december 20. DUSEVNI LIST Stran 3. Božič* Najlepši den je na sveti Snežen božični dčn sveti, Gda se vsdki veseli. Mirovnosi Idda povsedi, Bldjženstvo pri vsdkoj hiži Vu src toploj liibezni . . . Ndjjakši den je na sveti, Prijaznivi den božični, Gda vsdka duša sveti. Božične sveče gorijo Na gjaličaj i svetijo: Kak se deca veseli! . . . Ndjlepši dčn je na sveti Snegd beli den božični, Gda vsdki rad aldiije, — Odprejo se ladi srca, Bldjženi je, ki dati md Vbogim z-srcd dariije . . . Ndjlepši den je na svejti, 7e niirapun den božični, Gda angelje pridejo, — Odprejo se hiže dveri, Sk&žejo se miloddri, Deci radost nesejo! . . . F.J. Stšro leto minč. EšČe nlšiern; d;.e»o? i dokonča se etosiaVo leto, 1938 ieto. Preminočnust vrčoiena, odhdjas^je let P&S opoaiiia nansšestarce i nas vLi:spcitfij stare, ar tijdi i\ ohst&izt, če boš tak dugo lUo. Kak je naša s^m dužnost, ni\ siGdrije dič^e odhafsjočega ?eta na to poniicamo, ndj ce Bogi z;hva!iimo za \ssl ona dobra, štera smo v pre minjeoom leti od njega zadobili, naj se zah a la;i) --je/r.i, ka je naie delo blagosiovo. ka nas je hrano, ka nara je obarvo žitek i nam je etak priiiko dao na Iskanje duhovni kinčov i na pd pršvlanje na posmrtni žitek — ranč Sak ras vči zbrodjL?anje odbajajojega vreiaeaa, ka se v š6li žitka nžjveč znamo od tisti spoštuvanja vred.ii starcov včiti, ki so v dugi letaj vnoga sldsili. Ar med narrji živoči starci ne včijo nšs sa mo na opravlanje našega zemelskoga poz^anja, na okapanje, sejanje i kositev, nego navčijo nas itidi na vn6gc istice, itere so sanii skfisiii v svo-jem dugoa zitki. Navčljo cas oni zosebno na ono istiuo, štero so v s?ojem dugorn žitki vndgc-Jrrat lejko skfislU: ka Bog činl, vse je dobro. Na dobro narn služJjo celo ona, štcra mi z* hflda držlmo. Zgodovina soboške evang. gtnajcie natn dii?a na to gleddč edno sveddstvo: Gda se je nsstavila v Soboti gsaajoa, so prek več lef iskbli funduš za zidanje cerkve,ali nej so ga mogii najtl. Že so zdvojiti ščcli vnogi: kak je to mogoče, ka je Bog v iak svčtom naka«enji ne podpda. Ali na konci so se og^fiisii, kai je je Bogianč te lubo, gda je je nej pcdp&o v spra^lanji nepripr&vnoga fuaduša. A< ssmo tak so mogii kfipiti oao raesto, štero vdjbole cdgovarja svcjeffli Meioml cili. Vnoga so skiisiii starci tudi 2ito( ar so v svojetn dugoss žitkS vnogo prillk raeli, siati pri mčrajoči I so lejko čtiii njih siednje, veiks sstfae zdrzivajdfe ieči. Kdikl lQdf živlecje 2 nsčranje |e prispcdobno zi^l^nfi i iteranjiznairen^og* fran cuskoga pisitela Voltaira ! On jc ivoje ce:o živ-Iei3]e tajio Boga, Studjo se je z on?, k. ao Y cer-key hodilij cojfžro se je z cn!4 ki so bogafnolilf. BNe vidlte, ka bo z inžs ?" je spi&ro špo^va-joči rečla vPrgiiLe piaha j nikaj drug,?ga r Ali gds njemi je vdarila slednja Tora, je aačl guto. Vcagani |e že^eio: prejdem, zgfibkni sem, po-ažgajte! Njcgvi bližnji so pravli, ka za »jega že nega pomoči, zdtdvniki so že cdpovedali z n]s-gcvega ž!tkaf njeml že samo eders dfihovtiik lej-ko pomaga. »Zo?te diihovniira*, je iepeto te me-rajoči, nuz\ edooga} ncgo tri, Ar stni zgiibieni !* Duho?mki so prišll, daii njeoi? to siednjo ma-zalo} al? Voltair, v vsem teit trepeia|6č, je li to zdiihdvo: prejdeai, zgUbleni seoa — 1 etak je dokončo svojc greino, brezverno žkieaje. Žalostno i:ncremo vadifivaii: čegHh je etak-še žmetao mersnje za nas v#e edno veiko ?čenjč, donok jesiejo Ifldi zdaj eščevnog?, ki etakzdvo-jeni dokončajo St/ej žit«k, Stao se?ai že tiidi jaz pri posteli ediscga 30 tet sfaroga n.6rajočega, ki je tfldi neveren žiiek živo i je nej isko zvellčaoja svoje dule, šteroga slednje reči so ete bile: »či bi ešče edtiok iejko z«i».čfio svoje živfenje, bi nači živo!" Z druge strani pa jestejo itičr^jočl, ki m\-rovno dokončajo svoj žitek. Vldo sem aireti ed-noga pžt let sUroga dečka, ki je bar v žmetnoj bo?čzni trpo, vcndsj je pa naiiedoje sn:ehla]6C se kazo s prstoiii pred sčbe i iepeto: tii je raoj Stran 4. DUSEVNl LIST december 20. oca. Etak vnogi merajcčž vidijc pred sebo:n s^oje pokojne i miro?no odhajsjo k njJai z etoga ddb trplenja v edno bdgšo, bl&jzenejšo dotRovinc. Mčrsjoči, iler; dušc že zsnuičajo *eio, s Sv?juni dfihovnirai očmž že vid?jo 10, fea rni ešee nera« remo viditi. Edna dobra šo!a nam je etak slati pred merajočirai, žr se dosta zrštso od njih včiti, Melatichtoo FjJipv Luthera pomočnlk i do-ber prijatcl, šteroga so zavolo njegve velke ze-včenosti za »•vučitels NemSije" zva"U, je iiid! v svojoj smrti naš vu&tel bia, Gda je na sv&joj srnrtnoj posteli ležo, so prišlj k njerai ?s! prija teije, aaj vzeniejo od njegx sl^dmj! slobfid. Ki so pri posteli steli, so mfsliii, ka |e že nej pri sebi, ar je nej davo odgovorov oa nfih j^itauja. Žs-lostno so guč&!i od velkoga zgiibička, štcrl celo evang. cerkev dosčgne. ZCsebno se |e žaiostio eden njegcv prijatel i je zdvcjcno spitavo: ka bo z nas, čc Melanchton inerje? Što de gaznao nadomestiti ? Na ete rečS se je Meianchtou zgeno i je 8 svojimi slednjitni tnc-čffli šepetc: stirajte vragš! Ti nagzoSI so se čudii:»b'i i so pofnirili toga KierajoSeg^, ka cega tani vraga. Ali Me Jarchton cj?m je cdgovcro: jeste. jeste vržg Ki men^ dič^, je vršg. J-:z sem samo cden nevclea grešfiikv Ssrno J^zuš zra z&dcstr» vi.;n'ti za rt:oje grehe. Moltf j;a oene!* T6 so bi!e ?iisgve sled-nje rečL Odhajajoce sldro Itt), »požifivanja vredn! starci, bojte naSi! vu^telje ! Mciffio, ponszao se. ar stno vsf greini Ifidje! K ST. Zhod i zahod, polnoč, poldnč Od 7e' guči, diči 7ebe. Vrni se vu naše srce, Da i mi dičimo 7ebe! ^Dtiševni list^. Gda na pot spCistfmo eto prvo nume-ro novoga ietnika našega že 16 letnoga Duševiioga fista i gda so nove moči zavii-pane. ndj začasno opravlajo sfiižbo redi-telstva} te vzemrno v roke svoj llst i po-glednlmo njega prvo stran! Z velkimi črkami nam glasi, ka je ,,Duševn"' iist": ,,Diiševni list šč^m biti! Kak takšega me čakajte! Ne iščite v meni modrosti sveta, ne iščite v meni novic sve-ta, nego iščite i zbrodjavajte v meni te slari i dčnok vsikdar novi glas Kristušo-voga evsngelioma". ,,Diiševni iist ščem biti", pravi naš list ttidi nam, ki v njem pišenio. »Duševni list ščem biti: za diiše pi-sani, od Duha ravnani. Ne glaste v meni svoje modjosti, ne oskiunte i ne ponizte rne s svojim človečim diihom, šteri je vsik-dar dtih nisiko^ti i diih zablode — diih grešnoga človeka. Ne pište v meni sebi na diko i hvaio, ne gučte v meni v zviša-vanje svoje osobe! Duševni list ščern biti! Samo eden duh me naj ravna, samo eden dflh rne naj pre-doji: dfih cerkve — svčti Diih! Ki se v meni oglasite, se v etom Dti-hi oglaste! Diiševni iist sem, eden list na radost, na poštenje i cimpranje gmajne. Zato neš-čem, ka bi me čenierno vzeli v roke, neš-čern, ka bi me z žalostjov čteli, neščern, ka bi se škodoželno raduvali nadmenom! Diiševni list sem: v Diihi Gospodna šcem biti pisani, z radovednostjov diiše Sčem biti čteti!" — D. - Na feoledni svetefe. Hari Lipot, ev. diihovnik. Dncs ceJi kržčanski svet Ddjlepiega i nži svetešega veselja lepi den, koledni s?čtek iveti. Kak so na prvo s?žto bcžično noč belhiehem-skim pastčrom snge»ska ^a*la g*dsHa ono vellko radcst: Ne bojte se, ar ovo ti'dzveMa?$xn vam veliko radost, štera bode vsfimi liidstvl, tisto dnes v globoČJni svcje diile vsaki krščsnski člo ^ck ob^uti, da je bož^č resaa kfši;anskoga svžta najlepii, ndjbiagosio^Ieneši svetek. Tak da bl se na kokdrii svetek obrivsške hiže flf&Ši ^tiden božl blagos!ov razpresterao, tak da bi vsakomi č!ove!d nikži dugo fikanš dragi džr piineso fe s^čtek, iak da b\ se feden žitka vsa^a briga, vsako trpleoje i žalost vtižaJa i tak da bi iiidi blžjžeae Ifltžzni ioplo občiite-aje vkftperzvčzalo, tak preveč se f esdi dnes vsa-ko 21oveče srdce, takie blajženo občfltenje pre-hodi dues vs&kogs človeka dušo, čj je srečen ali nesrečen, bcgštec alii s-roraak, blajženi ali neblajženi. Ka ]e vzrok torai nenavadtiomi veseljesšte-ro ešče v ttom žaiostnorn žitki vedrino prines^ december 20. DOSEVNl LIST Stršn 5. na Jloveče obrcUe? Kr? je tomi szrok, da se zdaj h?ž??, vfaka držfna tak pre?ač pripravh«, tak bi edncga ja^so iBblčaoga gosta Safeala ¦¦ svoj ! Ka fe tovni vzrok, 4r dms vsakdesešnfe-ga žftfca larma i fcričaaje henjs i mesto soga svetešnja iihdča i mir krsluje, tsk da dnes vrfila vernost prehc-d? vs&kcga čteveka dtišo i v božo bižo se paSči eš*e tistj, kš nač« skorots ntgdar ne pride v cerkev. Mogoče dnes resan kakš- zna-memti gost pride med Sudstvo i iogs prlhcdi se ^eseli cei* krščanski svet! Tak je, dnes na kcledni s\č(ek držgi g6st pride k nam. VnogS prorocke f kralovje so šceli viditi t/stoga kogy rtsi dnes z Treseljom pczdt&v-lairo i ne so ga vidS^i i čiit? vesel^ glas, štercga mi čaiemo s nL so čiili. Ar se je narodo Vara dnes ZveiiLitel. T^ angelskil g?šu da s?etlos! etonii sveti, šteri je dnesden tak preveč na stranke razdfljeai. Nsro do se je Zveličifel tafc ds bi viipanje i tr6ši vle-jio v lodi žalastno dflšo l da b°i z zeoielskcga žitka trojave poti naie cči gorizdigno piot^ vi-sikoj n^bi k vskivečnoosi Bogš, ki je *ak liibo ele s?er> da ]e Sina svojega jedlncrodjeooga dacs da. r,iAkl ki vu njem vcrje, se neskvari, nego mš žitek vekivečn«. I to veseljč glssžčl angelski glas je dnes« den resan tak preseč potrebea etotni v tak veii koj tuznosti živočemi žalostnomi zemelskomi č»o-?eki. Komakoli se zglednemo, po?sod li težke brige, žalcst, trplenje, zmenkanje i nesmerna kroi-ca kraluje med ludstvom. Ksk prve s^ete Dožič ne noči na bcthkhemsko p61e, ravno takseraz-prestič dnes oa ste ceii s^et brige, žalostL ne ?ole, siikešine t nevoščenosti krnična nčč. Nezrg. čunani je račun tisti ?ojsku?a|6Č!: se dfiš, k! dnes zavržem, borivii se z s?ojira! težkimi briganij,. z skuznatiml očnii svetijo Kristušovoga rojstva d€n, svčti koiedni svetek, ar čil etogasvetka svet-lost li malo vedrjne čšl njihopof duši, od žltka imctnoga križa, šteroga oni nosijo, jih pa po-polnoma nemore reiiti i osloboditi. Oh mislimo si zato na etom s^iom drevl z iubeznivjm taljerranjom na te naše tužne i ne-srečne brate i 6cstre, ki tak dosta morejo trpeti, ki so lačni, ki so brezi hrane, obžeke i drugi vsakdenešnji potrebščin v ctom mrzlom zimskom vremenž. PoišČimo je gori v njihovoj žalostnoj zapiiščenosti i pomšgafmo njim, naj tiidi oni ob-SGtijo nikaj malo z božičnoga sv^toga veselja, blajženstva i mšra. Naj občuti njihova duša, da fe Jezui Kristui zito prišo na ete svet, da bš ža~ iSosina srca z Čistov radostjo? napuno, da bl se doliprigso k tistim, k! so pod žitka težkim kri» žosr" vkup€rspadn',H, da bJ je goriporacgo i go-rfzdfgno, da bi zvraSc te boMče i krvave srSne rsne, da bf tem tužulm i žaiostnlm irošt i Gi-]ead:-i balžam prlneso i vsakcga vervajočegR clc» veka dušo z zadovolKostjosr ;ž z Božiini mirom napuno. Povemo zato ss&n liid^m naj si z veraim srcom pokieknejo k Bethieheiiiskcj Jezušcvoj zi-be!», v štero] naSe dfile ZvciiJftei, kafc novoro-jeno malo dete v plesfce povito i v jasli polo-ženo ležS. Edii?.o isk najde nfihopa tužn« duii i njihovo žalostno i bolčče arce n&|dragii; s&iiepši ščm dar., tak preveč potrebfin ;ii!r UadovoJstvo. Edino tak posiane koiedni s^etek za vse nais?'t^ešega veseija vret^na : fcsk ?e bc iiidi gs naii ^flstaj bJšjženo i veseic glasila Bogš dičeča angelska božična pesem za on ?eliki dar, da aass je s?o]ega ed^noroiencga Sina Jezuia Krisiuiia posiao za Zvdičitda, zs Oslosoditela, za Obdržitela: Dtka ca vJsini Bogi i ns zemii mir} vu lOdi pa dopadnenje, Edna sveta ndč na morji. Na sv^to noč y iopioj hiži 7 kroži svoje fafoiiije je eden seri viasi tncrnar pripošedavao eto svojcj deci i vnflkonj, ks so ga jedrno pos-lušaii: Pr«d božičoni smo se vzel! na pot z praz-rio? ladjov. Na sfžtl! več^r bi že y forskom glav-nora me*ti, v Konštanticapoli mogii bidti, či bi vse v redi bilo na potž. Alž že dobri pasr dni je viher divjao na morji i ne smo raogii naptfi. Že snso d\& dni zarofidka rneU i smo znaii\ da wo na sLčto ndč ešče daleS cd ciia i na rncrji. Od bregs so visike, velike pečine gledale na nšs, od šteri $e je odbijalo to šumeče \ per.žče va-!6v]e, Z groznov močjov i hitrostjov se je zale-tavalo morje v te pečine. Ali oae so stale raer-no i močno, tak da bi se norčarile z nas, kak smo se težko mikali napre: No, kama sepatak pašč.te? Vidite, jaz že tu stojžm vnogo jezero let Aii noi smo ne rneU časa stati i diipotaiivati s pečinami, ar je viher divjao, blislraio, gnselo ie obrž ras, odspodi pa je to zburkano morje tak vidlo vo, kak da bi smrt odprla svoje ni-roča i čakala ošs. Ladja, ar je prazna bila t lehka, je kak labda plesala po morji. Zopston Stran 6. DOSEVNI LIST december 20. je hi)Q ravnanje, ne je tarafa šia, gde fš smo n?i SČeJI. PoveJ^ik se |e četnerio: Prekunjenc je to vreraen, da Sak divja ra«nc na svčto noč! Ofi~ cčrje 5 rj&vadni moraaiije, vsi smo na ddi biii. Ki so ne v službi blll, tisti so pa priprAviali dreto za božič, sakač pa veččrjo. Nav&da je biia, da smo na sseii veččr skflpno veččrjo niel.' vsi. SakaS je fanke cvro, ali kak je lLdja sera i fa plčs&Ia, so njcmi z masfjd? vržd več-krai vosletele z jabolke. Piskri, petsrisačje so kapali do!». — Božič esl, božič Sa\. v t&kiem vtčmtni nemrem fanfce pečti — čemerio s-? je. AH zate }c pefc&o da!e. T6 božično drevo se ]e tiidi ne *noglo okinčatl, ir se je gdaštč prevrglo. Nszadnje smo eden stšri iagev vrezsli prek i v dno toga postavili drevo. Te je nikak stalcu. Gda je go-to?o bilo to preci vellko i lepo božlčno drevo, te so prestri? eden diigi ?e!ik! sto it so tanjSre, glaže, feupfce. šker sklali gori. Po kr&tkoj mo-litvi smo začnoli svetiii. T6 |e z togs staio, da so pogasUi v dvorani posvet, sarao na božičaom drevi je gorelo kakši sto sveč. Mornšrje so po vrsti prihžjali k povelniki i so njemi blajžene svetke želdi. On ]e pa vsakoosž roko dao. — Vis tQdi vse živž Bog I vam ddj blajžene svet-ke! — pravo je aazadoje po^elnik i vsi smo prijali za kupice, da |e sprdzniiso na to dobro želenje. Gda smo kupice vkraj od vust vzeli, se je ladja hitroraa začnoia na enkraj nagibati, tak da vse, ka je na stoii bilo, doif zleteto i taajerje, kupice so začrknole na podi, Mi smo se za edeodrflgoga loviii, brezi gl^sa, z bleditn obm-zom smo glčdali eden Ka o?oga i edno sino mislili: vd&nla je za nas skršdnja ^ora. Lšdja se je pa tak Itičiia na enkraj, da je pod blo Uw, gde prvle sfdna i božično drevo se je z veiikfm cinkanjom tadi prevrglo, sveče se se pogSsile i mi stno se v kmici kobdcali na t!e. Zda je že groza v rečaj krlčala z nas: Bog rnoj, vkraj smo, iddja se je prevrgla! Posvet! — kriči nekak. Za njim vsi kriČimo: Posvet, posvet! Vsi plezimo, da odškrnčmo elek-triko. Eden pr^k ovoga. Že smo skoron v tem-nosti i v larrai zgfibili glavo, gda je grozno treičilo obri nas, blisk je za edno megnjenje posveto dvorano i eden raornar je hitro odikr-no elektriko. Kotnaj smo nazaj dobili dušo v sčbe, hajov se je na drflgi kraj iučo, vibčr pa močnSše zatrobi voni, lanci cvilijo, železne dveri škriplejo, krič, jaj, ropžtanje, iurolenje — pekeo nemre grozneii bidti. Ž« srno ne čiiij ne vidli eden ovoga, tak srao lelcli eden prek po ovom na pokrov z dvoršne, da v čune sposkačemo i bo, ka b6. Poveloikov g]as je zatrobo meduas: — Zasidrajte, zasidrajte )&i]o! T6 smo eiče ni-kak razmili i smo leleii, da dolivržemo velikan-ske Isnce z sidramš, mogoče se gder zadenejov pesek, ali pečino i se Jdd|a sne r&zbije od brežni pečin, proti štedm jo je viher nesmileno tiro. D?e sfdri smo meSi. Edna je dolUržena, ali ne se je zgrablla. Srce rsara je fzačalo že pomali bidti, nikša nepozoana mrzlSča nam je bežala vdiljek po teli, tak da bs sj srert odihšvala blfizl nas, — Gaspodne (smiluj se nam! — zakričao je ništerni mornar ze ne z čiovočitu glasom. Med teoi se čuje pa ropof drugoga sidra. Vssiko skoči voda, karna je žrneten lanc z sidrov spadno. Za edno megneoje je tihi posto te besneči pe-keo okoH nas i y iom megaenji smo čuii, kak škriplejo verigž Isaca, šteri se je vdvt&gno, ar se je na ujegovom ^conci bodoča sidra zgrabiia -— za koj, ne vem. Mogoče jo je Boži prst prejo, di r.as reši gotove smrts. Zgržbila se je, živeano, živčmo! — čulo se je z vsakš vust. Stnehšii i jokali $mo se od ve-seija; kak niala deca. Nekšk je skričao v imci1: B ajženi bojdi, Bog nebeski! V temnoščo se \t posveto blisk i ič bliste, tak da bl preseko tisto čarno noč, vzeo oblast vih^ra, ar je posfano mer i tihoča po njem. Te mer i sveklost je obhodSla srce naie i poveJnik je skričao: — Ludje, ne pozabimo, da je sv^ia noč, Odkupitel, Reiitci se je ie den narodol — Blagoslo?3eno bojdi imč njegovo! — smo odgovorlli nazaj. Mornarje so med tem nazaj postavili sto, stdce, prestrli znova i nazaj so postavili božično dievo, vužgali so na njem sveče i mi ves niokn, ztrgani smo tam staii ckoli njega i ne je bilo več nevervanoga med nami, z *rca i z detečov pobožnostjov smo pope?ali: — Angel svčti z nebčs doii... Istina je, deca moja, te stari pregovor: Što ne ve moliti, naj ide na morje. Poslov.: JUVENTUS. V vsžkšo evangeličansko hišo »Diiševni List!a december 20. DOSEVNI LIST Stran 7. Božična čiida. Pisala: KOVATS F R I D A. O s e b e : Kmetica, sosedova deca: Viktor t Anna, sin kmetice: Franc Kmetica: (Pr?de poniaii notrs i se razgovšrja) Kik usrzžo je vone, puao snega niti tin aeraem do svoje kuče, odrezan* sem cd ?ssgs sveia —• pa tak sem sarna. Straino žalostno je, če je člo-^ek na svoje sUUe dni tak ostavieni, brez člo-veka, iteroga Ifib* i ki eienč Ifibi! Pravijo, da je dnes s-en* veččr. pra^jo, da sc je dnes oa~ rodo Jezul i pravijo, ka je 6ne% vesčlfc na ce-lom sveti. Samo pri men* nega vesčija, nega božiča. V cerkev več ne hodim cd t'sLoga časa tnao» ksk sera svojega sina zgfibila. Dugo je 16 Se. Dvajseti let. Miadl je bio i vesžll dečko, pa je priila bojna i mogo ie i(i, bonfi se za do^ movino. Veseli je šo, raislili srno, ka hftro nazaj pride, Pa ga je več ne biio. Zapr?a sem dobi-vala od njega pisma, pi^ te so pisma izosiaia, več |e ne bllo giasa od njega. Noč i dča sera Ikkzifi, ka se povrnč, vsi so prišli nazaj, so-sčdje i poznanci, samo njega je ne bilo več i te ssm pczabiia na vse, n» Boga3 na cerkev i na moHtev. Tak ne poiaaga nikaj. Samo toga ed-ooga sem meia, pa tcga rai je ?zeo Bog. Sšma ostanem vse svoje dni i sama nierjem. Žalostno je t6 i bridko. Što pa orlde po tom snžgi fc meni? Sto-paje čujera vone! (Vikfor i Anna prideta notri.) Viktor: Dober vefčr, soseda, Fraocka. Hu kak je rarzio vone! Ter smo napravMi od nas k vam. Tak lOSno je bil6 sneg od.Teiai'Eti. Pa tsk ste sami dnes! Kmettca: Vsikdar sem sama, dete oioje. -4nna: Pa dnes nestn'te sansi? biti.Fr&ncka; dnes je svdtt vefžr, dnts morete k nata priti, mati so nam pravls, ka ffloreteprldti; dnes aišče neimi sam biti. Kmetlca: H?ala ti, Anica, vrla deklina si i tvoia maH je tak dobra. Povfi, zakaj mate vi vsf tak dobro srce, ka se spomenčte elče na rriene, staro žensko? Vlktor: Zakaj ? Ar je Gospod Jezuš veio, ka morenio svojega bližojega lubiti kak samoga sebe To nnm mati vsaki den ponovi vgojdoo i veččr. I dnes, does pride božično Sfido k ?sa-komi čJoveks, šteri verje v Kriftulovo rojstvo. Kmetlca: Božično čiido ? Dete moje, božič-no čudo je samo za srečne liidi. K meni ne more pritt. Sama sem, pa stara i dugo je že, ka sera ver?ala v božično čudo, Te, gda je eiče nioj Francek rašli bio i se veselio na koiedne sv^tke. Zda ga več nega, mro je, Bog zna gde. V Rusfji je bio zgrableni, pa od tistec več cden ne pride nazaj. Anna: Prišo bi, Frančiška, če bi vsaki den molili k Bogi, prlšo bi, če bi Fervali v njegovo dobroto. Tre deklin hištoria. Pisala Gyarmathy Žigmondova. — Poslovenčo Flisar J a n o š, vp. vučitel. (Nadaljšvanje.) III. Čarna deklina. 7 Te vrli, nateliko odlikovani mladenec je te vdo-vice sin : Zelezen Endre bio. Ocelnoga zrasa, šiirki pleč, odkritoga pogleda, krepek mladenec. Vu njego-vom znašanji nega nika takše neopačnosti, štera prosti roditelov dete zadrgava, gda obprvim prfde vu gos-podsko tiivarištvo; njegovoga karaktera moč ga mi-rovnoga, prostoga i naturnoga včinfla. Ne je meo v-pameti vkiippriglihavati to preminoče z vezdašnjim: te je tudi dobro bilo z-tov drugov decov bosomi drkafi, z-šterimi je ravno edne forme bio; zda je tiidi dobro z-zevčenimi liidmf se tiivarišivatt, z-šterimi je ravno edne forme. Mogoče bi si to mislo, či bi nje-ini ravno v-pamet prišlo, kaj takšega si misliti. Dosta vekšo skrb njemi da to, poleg kakšega metoduša ma dekline včiti? Ta edna je lepa — ne-pazliva i kaj neve. Pri toj drugoj je to falinga, ka bi rada vse naednok znala. Ali zato je zadovolen bio žnjima, ar sta od pojbarov vučenikov douok bogšivi bile. V-kollegiumi so ga profesorje z-tem odlikovali, kaj so njemi dobroplačiivajoče, gospodske sinf dali pod roke i Železen je tiidi na to prišao gori ka tiidi pazijo na to, naj on te najbole razvuzdane, okorne magnatov sinf dobf. Ali on je je zato v-red pobrao i k-koncovi so ga ešče radi meli, noči so se ga bojali. Pri Zadyovi si je tiidi gori obdržao, kaj se vučenke poleg zravnanoga reda morejo držati i od toga nedopiistf niti na edno vlas odstopiti. Vu ti prvi tjedni je Mina ne zadolela hvalitf, dfčiti toga mladenca, ali po tom njemi je bar, brezi vse vidočega zroka, neprijatelkinja gratala i da ona lubi pravico, tiidi ]o vopove z-francuškov odkritostjov, ka je Železen bogme neosnovlen, zabiti, grobijanski Stran 8. DUSEVNI LIST decensber 20. Kmetica: Dšie moje, že dugo nemreni več molif!, nemrem, srce mi je zarnrzneio, breii iu* bčznš je i brez vervaaja. Vtktor: SirOte ste,, Frančiika, aašs mati vsikdar to privšjo: v šteroj hiši rse žise Jszuš, tam tfldi sreča nemre žlveti. Aarszi, posifišsj, kaoa če bi mi prosUi Jezuieka ns tžjegov rojstni ders, ka bi nazš; dao Franciški sslI MogOSe je ne mrtcvs mcgoče tile zhe, Veseije bj biio nje i pž fcf ver^ali v Bogi i %u njegovo dobroto. i4/zna: (sklene rokž) Pa moliva, Viktorl (Poklekneta) ».Dragi naS Jezuž! SvžiJ več^r ja dnes i čflda bodo s iuhimi stopaji po s^eti Dij tuds mm čfldo dcživeti. Vrni slžroj Franciški sira, ka i>cde Yeč tak sama, osiaviens l brez vere, kak dcsega Kiao. Posifihni nasf drigi rsai Jezuš!* (Decs v&i&ntkK) Kmetica: Dabra deca sta. Hsala vama, sa-rno porcšgalo ssede nikaj. (Koruš: Tlha noč^ svdta noč... 1. verSui) Vikior: Sie H čflH, kak lepo popevajo bo žično pesem. E55e k varn so priŽJi, naj zošte? ka je s;eti ve;!er. Kak dobro je, ka smo odme-t?.ii sneg. Moškii (vstopi, ckoli 40 let star) Dober veččr. Slobodco se malo segrejsm? Mrzlo je ^one i cd daleč sem priio. Kmetlca: Saoio segrete se, poputnife. Na svčti več^r se njkotr.i nestnijo vržta pckazats. Ešče malo župe bO zr; YeL6rjo, česera glihsirdta. Viktori Odkec pa ste pnšH, popoinšk? paver! Takšega vučitela li samo v-barbarskorn orsagi dopustijo hoditi, k-ednoj gospodskoj hiži. Od etoga hipa mao je ne nateliko z-francuške pravice liibez-nosti, nego pri vsakom narodi najdenov zavitostjov, jalnostjov i hudoželnostjov hftila, čemeriti toga mla-denca. Zda je že tak na vse pripravlena biia: zvon Irme mantranja je pa naišia edno nje prijeino razve-seljavanje. Zaprva z-ostrimi šalami; ali te, či so bar kak-šte ostre bile, so se odebile od onoga mramora, šte-roga je Mina za grobijanskoga pavra titulalivala. Mo-goče te barbar nerazmi francuškoga jezika finoga ostrica, i tiidi, kakda bf ga razmo, da tak po smeha vrednom guči te odfčeni jezik? (Pa se je v-ednom leti dosta bole i več navčo francuški, kak vučitelica, pri dobroj priliki, pet let vogrski). Samo edno delo je bilo, štero je mladenec ne vzeo za špajs, či so ga vu vučni voraj motili. Pri tom je vozbrodila, kak bi ga najbole mogla motiti. Či so gostje prišli k- hiži, včasi je notri drap-nola, za roke je popadnola dekline: Moški: Od daleč, sinko raoj, jafeo od Anna: Pa zakej ste prJšli ra?no esi? Moškt: Zakaj me pitaš? Za.-o, ka bi rad ešče ednok vMo rojstn5. kraj, rsd bi ešče ednok vido s?o|o rnater, pa rsd bl eti osiao v domo-vini. Prediigo sern hio v tQh i ž?Joslen z edmm. Matis ne je dobro, če človek več ne verje v Bogi. Jaz sens ga vidki den proso. naj mi dopusta »ti domO \ dnes sejn pdšo cazši v doraovino, :u-i2Š] k mstm. Kmetica: Sveti vefžr je i oožičao čfido je et. Bog v nebčsaj, odpustž mi nsojo inaiover-nost. I zdaj te nikdšr vei ne z?.tai.'m. mt>] Jezuš! Deca, hitro, sšce je gas. Vsi ideiT)o v cerkev, tudi ti, moj s?n, po dvajseti ietaj opr?in-j3 naj huaio dsna Bogl za njfgovo dobroto. (Vsi idejo.) (Tiha noč, s^eU roč... 2. f 3. veršuš.) Povej mi, kak ravnajo liidje s iebom i povem ti, ka si za človeka! — Hodte i kušnite roke i včasi ne trbi naza bežati, ar to ne spadne prav takširn starešim gospam i gospodom i tiidi se nešika; neosnovleno činenje je vsigdar nepristojno! — i oster pogled je vrgla r.a mladenca. Či ]e mladi gost prisao, te je tiidi notri vdrla i želela, naj včas: idejo i razveseljavajo gosta, k-hiž-nim gospodičinom se tak šika i mamo miliivat! trbe, nakeliko je nervozna sirota Madame . . . Dekline so voodbežale. — Gospodičina! naj ostanejo na edno reč eti. Vučitelica je ostanola i smogorno je gledala vu mladenca očf. — Ci to ščete naj Vas neosramotim pred vn-čenfkmi, teda Vas prosim, nestopte tečas v-eto hižo, dokeč vučna vora trpf . . . — Vfdi se, nakeliko ste monsieur neobhodni vu svetovni navadaj! Vzemte na znanje, ka ali mati, ali pa vučitelica vsigdar, navadno šego tam ma bidti, či tak, ka dekline možki vuči; zato, ka je nikak ne- december 20. DUSEVNI UST Stran 9. Svšta nol Na bregaj se bliščf srebrni sneg v krvno rdečo zahajajočem sunci, sever piše od višine dol, teško oklajeni stojijo jaličjc z beloj lcpoti. Pomali vzemc sunce slobod, vrže ešče svoj slednji žarek prek naj-višišega brega, šteroga liidje za hudi breg imeniijejo, na malo zaostavleno ves vu voskom doli, tak da 6k-nice od mali hižic bleščijo, kak ogen. Med hižami stoji ravno tak zaostavlena niala cerkvica i voter ne-se zadiišeno zvonenje gori na najvišiše višine toga hudoga brega. Prvi mrak se kradne v gozdovje, raz-prestre tam svojo čiido — čudo svete noči. Tiho šošnjajo z snegom okinčani jaličje svojo tajnosteden driigomi i Jezušek vandra neslišno z golimi nogami prek mrzloga snega v neskončnost. Male lučke se vužigajo vu hižaj, pravlično zvonklanje napuni zrak. Na višini stojf osamlena edna bajta, kak da jc pozablena — snežna žmeča potisne slamnatno streho do tla, okna so temna i mrtva. Vu maloj kuhinji stoji stara Barbara i gleda skozi razdreto okno vu tuhočo — vu neskončnost. Njeni obraz je grbavi, njeno telo je sklučeno od vnogi let, oči so njej praz-ne i mrtve — nega božičnoga veselja v njih. Ona ne pozna blajženstvo svete noči, ne pozna liibezen božega sina, ne pozna velikost te vore. Trdo i žmet-no njej bije srce vu prsaj, v srci brez liibezni, brez razumevanja za vse bitje. Njene lampe, voske i brezi krvi, se stisnejo vkiipe, odprejo se samo za kreganje i preklinjanje — žmetna je njena pot i ona je sama. V sobici sedi trepetajoč od mraza edno sero detece, vosko i nevolno je malo telo, v očaj stoji samo straj i bolečina — neskončno iskanje za kem ? ¦ — za lubezen. T6 je stare Barbarc vnukica. I srce stare Barbarc bije vsigdar bole trdo, či ona poglednc to malo dete, dete njene hčeri. Hčeri, štera je prišla vu lepi gvantaj, štera njej dete piistila, da bi zakrila svojo sramoto i štera je nazaj silila v življenje, iz šteroga se neda več nazaj pridti. Oči stare Barbare vandrajo gori k najvišišemi bregi i iščejo trepetajoč grob svojega sina, šteri je tam gori šo mladi, pun moči, pun živlenja i šteri več ne nazaj prišao. V raztrganom prepadi so brežne korine nje-govim raztrganim kotrigam puno milošče smrtni šlar tkale. I odspodi na brutivi stojita dva maliva križa, eden poleg driigoga, kak dobri pajdaške — tam le-žita dvojčeti stare Barbare. Stara Barbara joče i si briše z trdov rokov siihe mrtve oči, njena duša ne pozna smiluvanje, ne dobroto, ne liibezen. Povehnolo je to najbogše njene diiše, njena vera i njena liibe-zen do sveta. Skozi dveri spadne svetloba na mrzli kameni pod. Stara Barbara pogledne začiideno, posliiša eden čas tiihoto — odzviina vandra mesec svojo srebrno pot na veliko i svetlo se blešči edna zvezda na sho-di, posvet bože večne liibezni! Stara Barbara stopi v hižo i stoji pri dveraj, skrita od teme. Na stoli leži jaličovo veje, močna saga pride od njih i se zmeša z sagov trej mali sveč, štere tam stojijo i gorijo. Na voskoj klopi sedi Eva Marija, stare Barba-re vnukica. Glavo ma na roke položene i neslišni jok nje strosi nevolno telo. obhoden v-etakši, nemre želeti, ka bi jas svojo duž-nost zamudo! — Dobro je ; bar te pravil nevem, ali zato, či tak, ka takše poleg vašega znanja uprav jestejo, teda je škoda bilo se ji ne držati: Eti lehko sedijo, či tak, ka do mučali . . . — Grozno! — Prosim ji gospodičina, ešče sem ne dokon-čao. — Tii lehko sedijo, ali to nikak nebodem trpo, ka bi, da bi se njim tak vidilo, — notri vdrli i de-kline bi z-sebom tivlekli i one tiidi nedo bogale i nedo šle. Zato, či tuk, ka pred njimi neščejo v-sra-moti ostati; jih, naj nezovejo vo. Samo sem Vam to šteo povedati. Potom si je vzeo klobiik i odhajao je. Ne je preteklo čtiri dnf, ka je pa gost prišao k-hiži. Mina je pa notri drapnola k-deklinam. Pogled je vrgla na mladenca i hitro je pravila: — Hitro, hitro, dosta gostov je prišlo! Mladenec je mirovno gledao na dekline i na- mali je erkao : — Nebodo šle. Nadaljavajmo. I nadaljavali so vogrske literature hištorijo, tak, da bi nikoga nebi bilo vu hiži. Z-tak stalnim držanjem i mirovnov višostjov je teklo vse, tak, da si je Mina mogla misliti, ka se tii ne šalijo i či sebe osmejati dati nešče, tak ma erčti: te čedneši popiisti (?) Mogoče je kaj drugo tiidi prav-la med odhajanjem; ali vo je šla, to je gviišno. Na driigi den je pa na nje vzela Zadyjovo po obedi se na izlet pelanje: naj vsi vkiip idejo: eden takši izlet nje dobro spadne. V-Parizi tiidi slabe go-spe v-sunca sijanji krepijo svoje živce. Irma je med njo vdarila, kapa, či tečas Železen gospodin pridejo? — Ne pride, ali pa či bar pride, je pa tebi več Železen gospoda zamerje, kak pa sirote oslable-ne mame živci? Odhajaj, hude mfsli, nepokorno stvorjenje! Margit mati je ta poniidfla bledo roko Mini, eovoreča: Strin 10. DUSEVNI LIST december 20. ,,Jezuš, lubleni Gospod Jezuš" — šošnja drh-teči glasek — te je palik vse tiho, Stara Barbara se ne gene. Njene oči, njene trde mrtve oči so zaprete, Te palik en glas — eden mali z bolečinov napunje-ni, globoki žalostni glasek se zdigne vu tiihočo — edna pesem: — Tiha noč, sveta noč! . . . Nevidna moč vtrgne staro Barbaro naprej, pred goreče sveče, pred vniikicov na kolena, en krič, se zdere skozi hiže — ,,Gospod Jezuš" — en krič, pu-no bolečine, puno želenja, puno sreče, močen krič, kak molitev. En kric, šteri prosi odpiiščanje edne ndvorojene diiše. Stara Barbara zdigne roke i potegne malo sero vnukico na svoje prsi i iz njene tnrtve oči kaplejo vroče, žmetne skuze. Od cerkvi popevajo zvonovje i viinej šošnjajo jaličje, trepečejo votrovje, bleščijo zvezde — sveta noč! KOVATŠ FRIDA. Slobod od st&roga Seta. Zdaj, gda dokončavamo eto staro leto i za-činjamo to novo, jeli smo te nej potniki, ki pre-stapajo z edne ladje na drugo; z one, na šteroj smo se vozili celo 1938. leto, na edno driigo, štera nas pelati ma na negviišno morje prišestnosti. Postanmo tak vsi i se v slobod od naše stare ladje zglednimo ešče ednok nazaj na vse doživlaje 1938. leta. Vnogi od nas zadosta zrokov rnajo, z ednov dušov, punov zahvalnosti gledati nazaj na preminje- no leto. Želenja so se njim spunila, nakanenja se posrečila, svoje cile so dosegnoli. Blagoslovleno je bilo njihovo delo, blajženi njih držinski žitek: vse leto se njim je prijaznfvo smehlalo sunce sreče. Ja, jeli jeste sploh človek, steri v svojem ešče tak obte-ženom žftki ne bi prežfvo dnevov i vor, štere je presveto eden-eden svetli trak radosti ? Ali preživeli smo tiidi žmetne dneve. Bremen skrbf nas je težilo, zdravje nas je zapiiščalo, vkanili smo se v svoji viipanjaj, postanoti smo mogli pri odpreti grobaj svoji liibleni: vnogo skrbf, žalosti i nevol je obsenčilo pot našega vandranja. I gda na vsa eta mfslimo, te si odehnemo: samo ka je že mfnilo eto leto! Gda gledamo etak nazaj na dobra i huda, gda bi radi stavili kola časa i gda bi je radi zagnali v hiter tek — kak moremo te vsa eta razločna i pro-tivna občiitenja pred ednoga Boga prinesti? Kak moremo vse: srečo i nesrečo, radost i žalost pre-minjenoga leta z Njegvi rok vzeti? Kak moremo svetle visfne veselja i kmične dole trplenja v ogle-dali njegve liibezni najti? Jeli je sploh mogoče nad vsemi svojimi doživlaji, nad vsenii dogodki svojega žftka ednoga Gospoda viditi ? Pavel apoštol, ki se resan nemre brezskrbnoga žitka hvaliti, ki se je vnogokrat srečo z oblastmi kmice, nam reši uganko: ,,Znamo pa, ka onim, ki Boga ltibijo, vsa na dobro služijo." Eta reč nam pomore edno ravnanje, eden cil, ednoga Gospoda najti nad vsem, ka smo v starom leti preživali: Gospoda našega zveličanja. — Hvala, mademoisella! Vfdim, ka ste vf jako dobri k-meni, bogme bogši, od Iasne moje čeri. Lasna deklina se ožarila i smogoren pogledje vrgla na ,,francoškinjo". Medtem je kočiij napre stano i odpelali so se i na vučno voro ji je ne bilo domo. Železen Endre je pa etak erkao Zadyji: — Gospon poslanec, prosim jih, naj red na-pravijo pri hiži, ali pa ne bodem včio duže! Po tom je Zady tiidi nika pravo vučitelici: — Mademoiselle! Njihov močen grad je pri etoj hiži moje žene nervoznost; ka namenite dopri-nesti, to vse pod tem naslovom doprinašate; to je meni že više i nemam vole duže trpeti . . . — Namenijo me odpiistiti? — Prosim jih, naj se nerazburkajo. Njihov glas oznani, ka so pftali, to ne mislijo vodoprinesti, ali pravico so bole približali, kak bi mislili ... I na-daljavao je dosta sigorne, kak bi z-dotešnjega njego-voga znašanja čakati mislila. Mina gospodičina je pre-razmila, ka se te gospod nešali i kaj onoga mladoga gospoda za velko poštuje: nega v-tom dvojnosti, šteroga bi si žnjidva zebrao, či bi delo do toga pri-šlo? Dobro je, naj neprfde delo na zeberanje; ona ešče ne mfsli od ete hiže odfdti. I on večer je z-tuž-nim obrazom stopila vu gospe hižo i po zgovarjanji je tak napelala tiivarišiivanje, ka njeno noro srdce raj prenosi vse žaljenje i ošpotanje, kak pa, kaj bi se odločila od one dobre duše, za štere mirovnost se nišče nebi brigao, či ona, bar tithinska, tii ne bode. Po etom se je brezi motenja včenje nadaljavaalo i Zady je pri vsakoj priliki vopokazao, nakeliko preš-tfma Železen Andriva. Ali Nadašdy grofi se jc nikak ne dopadnola toga mladenca zavednost. Pa je on sploj ponfzen i skromnoga znašanja bio; z-velkim svojim znanjem se je ne zvišavao, ali či je med tti-varišivanjem kaj razpraviti, rešiti, ršzložiti trbelo : to je to, znanost potrebiivalo, tam je vsigdar on hodo napre. december 20. DOŠEVNI LIST Stran 11. I račun ednoga leta napraviti se te pravi, od-govor iskati na ono pftanje: ka je prišlo vo z vsej naši žalosti i radosti na naše zveličanje gledoč? Či mo pa mf etak z vfsine vekivečnosti gledali na svoj žftek, te mo z ednov driigov merov merili, tc mo se nad vnogim veselim žalostili i nad vno-gim žalostnim veselfli. Srečali mo se te s svojim Bogom, tudi če se njegva liibezen v žalno obleko trplenja obleče. Bog nam nede več eden skriti Bog, nego gospod našega zveličanja, ki nas pela prek ža-losti i radosti — vs[kdar pa proti ednomi cili : proti našemi zveličanji. ,,Ar znamo, ka onim, ki Boga lu-bijo, vsa na dobro sliižijo" ! — D. ložimo se, ka se nam ne spunijo že-fcnja! Kelko bi se pa meli ie tožiii, če bi se nam vsa naša želenja spunila! # Vsi bolvani ščejo od nds aldove, sa-mo Bos> se aldiije sam po Kristuši, # Nej je vrdmen preminoče, nego mi smo preminoči. Slaba vera nemre v drugom močne vere zbuditi. Što zna odhznjati hkati Boga, ga je nikdar nej prav iskao. * Što ne razmi špasa, s tem tndi resno ne guči. * Friške rane hitro zacejlijo; zdto hitro popravi svoje krivice. Na Zadyji gospodi se je vu slednji hfpaj vidilo, ka ga nikša skrovnost trapi i to je za familie skrb-nost valon bilo. To slednje poslanstva odeberanje i na to naslediivajoča verstvena kriza, so njegov ma-terialen položaj jako podglobale, prveši diig je na-veliko šumo narasao. Poleg toga je čuto, ka njemi zdravje pomenkava, nad vsem se razdrasti, vse ga boli; ali nika ga je ne bolelo bole, kak ono poni-žajoče znašanje, guč, šterim se je Nadašdy grof Že-lezen Andriva dotfkao. T6 nemo duže trpo, nebom trpo, si je zgovarjao večkrat vu sebi; ali da je vido, ka je te rnladenec z-druge kojne formalivani, kak pa, ka bi na pamet vzeo namenjeno, špotarno mržnjo, se je pomfro i ešče ednok šalno smehao z-toga dela. (Dale prfde.) K Jčzuši! K zdavna pretninjeni vremenaj na pašnikaj zemle presvete so začuli prosti pasterje obečanja reč po angelaj: Ne bojte se sinovje greha radostt glas vam prinašamo, Jezuša rojstvo vam predgamo, ki bode zveličitel sveta. Odfdo nebeski poslanci, pasterje na pot se vzemejo, svoje črede tam povržejo, naj bodo Kristuša svedoki. Vsi sinovje toga časa zatajte želenja tela, ne bojte več robi greha, bojte svedoki Kristuša ! D. »dzloini mšli gldsi. Radosti glas. ,,Ar je tak liibo Bog ete svet, da je Sina svojega jedinorodjenoga dao, da vsaki, ki v njem verje, se ne skvari, nego ma žitek vekivečni." Vsem čtenjarom Diiševnoga lista — onim v domovini i onim v tuhini — blajžene božične svet-ke, za novo leto pa ,,telko sreče i blajženstva, kelko samo prenesti morete, i telko trplenja, kelko vam ga je potrebno za vaše zveličanje", želi Reditelstvo. Novo reditelstvo. Jesenska diihovniška kon-ferenca je na mesto g. diihovnika Luthar Adama, ki je po 16 letnoj česti i službi odstopo kak reditel Diiševnoga lista, začasno zaviipala reditelstvo lista poleg odgovornoga reditela Flisar Janoša, na Hari Lipota, domanjševskoga diihovnika i Darvaš Aladara, soboškoga kaplana. Stalnoga reditela bo samo šinjor-ski gjiileš izvolo. Turobni glds iz Gor. Slavečke fare. Dne 6. dec. se je odselila v večnost vd. Bagar Ana, roj. Smodiš, rojena v Stanjevci, bivajoča v Serdici, v 83 Ieti svoje starosti. V nje je naš cerkveni inšpektor Fartek Franc svojo punico zgiibo. Pokojna je skrbna vertinja i bogaboječa i dobro srce imajoča ženska bfla, štera je vsigdar rada obdariivala siromake. Z ve-likim taljemanjem smo jo sprevodili 8. dec. na cin-tor. Kovatš Karol, domanji \ Godina Štefan, petrov-ski diihovnik sta troštala te žaliivajoče, šterim želemo, naj se počinejo v božem svetom zravnanji! Na državnoj narodnoj šoli v Gornji Len-davi se je zgodilo: Učitelska konferenca je 16. no-vembra skončala, naj se vsem evangeličanskim šola-rom (45 ji jeste na šoli) vzemejo verenavučne knige štere so v našem prekmurskom jezfki i z vogrskim črkami napfsane. Šolari so mogli svoje torbe na klop Stran 12. DUSEVNI LIST december 20, položiti, štere so učitelje te preiskali i so njim vzeli vse verenavučne knige. Vzeli so njim tiidi ,,Kratki navuk" za konfirmanduše, šteri je bar v prekmurskom jezfki napfsani ali že s slovenskimi črkami. Učitelstvo je svoje djanje s tem zagovarjalo, ka je včenje vere-navuka v prekmurskom jezfki na kvar včenje v slo-venskom jeziki. S tem svojim zagovorom je učitel-stvo gor. lendavske šole v blato poklačilo po Nj. Vel. krali sankcijonirano ustavo naše cerkve, po šte-roj se včenje verenavuka v jeziki boži sliižb ma go-diti, pri nas tak v domačem prekmurskom jeziki. Po-trebni stopaji so že napravleni. Samovolni dari. Preplačilo na Diiševni list: Ropoša Franc z Gor, Slaveče 5 din. i Papič Ferenc z Moravec 5 din. — Na Dijaški Dom: Podlesek Francova z Lemerja: 25 glav zelja. — Bog plati! Ka čtejo Amerikanci? V Ameriki je eden znanstveni inštitut vopokazo, štere so one knige, štere so se v zadnji 60 letaj najbole kiipiivale i čtele. Pri tom se je skazalo, ka so knige, štere v največ izvo-daj krožijo, za šterimi so Amerikanci najbole želno segali, navekše knige verskoga zdržetka bile. Na pr-vom mesti stoji kniga: ,,Za njegovimi stopaji", edna verska kniga, štera se je od 1899 leta mao v 8 mi-lijon izvodaj odala. Na 11. mesti stoji kniga: Ben-Hur, zgodovinski roman z Jezušovi vremenov. Med prvimi je tiidi kniga: ,,Zgodovina biblije". Svetoga pisma so bar ne vzeli med one knige, presega pa vse druge! V slednji 50 letaj so naimre v zdriiženi državaj odali 14 i pol milijonov celi biblij i 22 mi-lijonov Novi zakonov. Kak žfvo je v Ameriki versko pitanje, vidimo tiidi s toga, ka vsi velki dnevni ča-sopisi na želenje cerkveni oblasti obravnavajo tiidi verska pftanja. Na Japonskom 275 nastav stoji v sltižbi krš-čanske liibezni. V Rusiji so prinesli eden zakon, poleg štero-ga je deci do 18 leta prepovedano obiskavanje boži služb i vsake verske prireditve. Starši, šteri bi svojo deco pelali k takšoj verskoj prireditvi, se strogo po-kaštigajo. Ruski brezbožniki s tem ščejo zatreti vero, ka mladino v popolnoj brezvernosti dajo zgajati. V Rusiji so vse cerkve i driige bogoslužne zidfne dr-žavno imanje, za štero vernfki arendo tnorejo plačiivati. Z zemle|brezbožnikov. Kak ,,N6vi nedelski list" v Budapešti piše, se je v Moskvi ne davno dr-žala edna velka vcrska manifestacija, štere so oblasti ne mogle zabraniti. Ob priliki smrti rumunske kra-lice, je naimre rumunski konzul v Moskvi dobo od ruskoga zvonešnjega ministrstva dovolenje, ka bi se v najvekšoj pravoslavnoj cerkvi Moskve držala žalna boža služba za diišno zveličanje pokojne kralice. ObJasti so eto božo sliižbo dovolile misleč, ka do jo samo maloštevilni v Moskvi živoči Rumuni obiskali. I ka se je zgodilo? Verniki so popolnoma napunili velko cerkev. Etak se je edna zmožna boža sliižba svetfla, kakše je v Moskvi od začetka komunistične revolucije ne bilo. — To je eden dokaz, ka se vera z nikšov silov ne da strebiti s človeči src, ar Bog triipa na človeči srcaj, tiidi če so cerkve zaprete i diihovniki spomorjeni! Naprejdava: SILVANUS. Osnovite! toga dsleč pcznanoga Ježuitsko-ga rčda, šteri je papeštva soirtno ratio najboie nazajzvračo i protešiantizma razšurjenje naj^eče Ikodo, je Loyola Igtiac bio (rojen 1491). Sšn edae ipšnske vilezke f^niilije, jc 1521 pri bra-nitvi Pampelone teško oranjeni bio i vu dugom betegiivanji je svete legende tieo l pobudo se n& požeienje, ksk sv. Fraeciskus po zemelski nevoSaj i trplenji nebčsam na diko postanoti. On šče duševni vMi sv. device postanoti. Erče: WT6 je napravo sr/. F«"anc«»kus ito napra^irn jas tiidi; to je napravo sv. Dojsinik 1 to oapršvim jas tii-di". — Dokeč Luthera dtiševna borba od glo-bokoga občfitenja grehšne bivosti izhaja, tečas Ignšc je napujijeni od marne gfzdosti hžrainješi pcstanoti kak ti svčtci. Gda je goriozdravo, je raztalo *voje imšnje med siromake i vu cote oblečenl se je vado zdr?a?anja. Vu 33 iet sta~ rosti se je začao včiti z decov IstJnski jez?k} i sledi i bar preveč slabo, donok z velkov vrč-lostjov f lozofijo i theologijo. V Pariz« se je k n\tml pr^družilo šest iste ideje liidi, med ojim! ti špaac- Jakob Lainez i Franc Xaver, ki so se žnjim z prisegov vu eden zavezck zdmžili, ne sanio za vernest \ na zdržanje troje baratske obtfibe, nego m nepogojno pokornost i razpo-fago rimskorai papi i kak Kompanija, all Driiš tvo Jezuža \6 činšti i 1L idt?, kama se pa?i to vidi, Poie^, gda so se tej prijatelje v Itžliji pa najšli, v V;ccnzi i Venecui liidstvi prcdgali, be-težne obravna?ali \ deco vČHi, so v Rm odišii, gde njim je papa 1540 njihov zavezek pctrdo. (Nadaija?so|e pride) Stampano v wPREKMURSKl TISKARNf" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.