Leto V.	TRST, v petek dne 7. septembra 1900.	Štev. 25.
H BriJ e trikrat na mesec. ___»
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
O deseti uri.
V	v
Dr. Že j a : Še en vrček, gospod Mihec.
K r č m a r : Ne morino ! Saj veste tisto pesmico ! „Ura bije !" . , D r. Z e j a : Pa kaj za-to : K r č m a r : Lex ...
v
Dr. Z e j a : Lex Heinze ? K r č m a r : Ne, ne ! Lex Groess !
Str. '2.
Mir v cerkvi po — iurcevem receptu.
(Josp. župnik Jurizza iz Rojana jo ni i noje nedelje — ko je braneč svojo avtoriteto, govoril s kanonikom Crnetora tako, kakor ne smejo mladi ljudje govoriti s sivolasimi starčki — da on hoče imeti mir v eerkvi ! Do kakšnega miru je g. župnik dovel svojo župnijo, je pričalo gromenje na osnovalnem shodil bratovščine sv. Cirila in Metoda, ko so vsi navzoči izražali jedino prepričanje, da v župniji ne bo nikdar več miru, dokler ne izgine iz Rojana župnik .1 ur izza in — njegov mir! »Proč žnjirn!« »V Kalabrijo naj gre!« — s takimi vskliki so župljani kritikirali — mir župnike Ju • rizze. Ti nesrečni župljani so pokazali, da nimajo nobenega zmislu za gosp. Jurizze delovanje za — mir, ki je menda najin-terizivneje takrat ko slovenske otroke zasmehuje, aro mu na krščanskem nauku v eerkvi ne odgovarjajo laški, in pa takrat ko se med službo božjo sprehaja gori in doli po cerkvi in dela poklone na desno in levo, kjer je le kaka — mestna frajlica! Gospod Jurizza hoše imeti tak mir; Ro- ( jančani pa so nemirni ljudje in tudi »Brivce« je ves v nemiru, ker se boji, da ne bo miru, dokler se ne povrne stari mir, pa — brez Jurizze!

Spomin na vojaške dni
Bilo je začetkom meseca prosinca 1... v mestu (•....., ko so v naši vojašnici novinci opravljali inšpekcijsko službo. Kakor obče znano, je vojak, ki upa kmalu tretje leto od sebe vreči in se vrniti med civiliste, mlajšim novincem višje bitje. Tako so bili tudi pri nas tretjeletniki »gor vzeti«. Akoravuo bi bil danes ali jutri ta ali oni čez čas zunaj ostal in bi od nas novincev opravljal kateri inšpekcijsko službo ne bi se drznil drugi dan dobičitega ovaditi temveč pustil bi celo zadevo pri miru boječ se prevelike zamere. Sila kola lomi pravi pregovor. Tretjeletniki iznajdli so zvijačo, da jim po 'J. uri ni bilo treba straže nadlegovati.
Toraj z zvijačo na dan.
Ako je po naključbi kateri 9. uro zamudil, ker se je mogoče pri svoji Micki al: Urši kratkočasil, da ji je svojo ljubezen na dolgo in široko »pro forma« tolmačil, ali pa kakega »nedolžnega« prijatelja dobil, ki je pustil liter na liter ječmenove vode ali vinske kaplje na mizo nos;ti. Tak ponočnjak je po že naprej sklenjenemu dogovoru nekoliko kamenčkov vrgel na okno. Na kar so se okna odprla, iz njih švignile ste na cesto dve rjuhi, po katerih smo spravili peteline v kurnik.
To je trpelo žalibože samo nekoliko časa. Naš stotnik, ki se je posebno rad v take zadeve mešal, ki ga sicer niso
PODLISTEK.
Ne mara za ženske.
(Spesnil Antoniu.) Študenta Slavoljub in Zorko sta sedela za mizo na vrtu pod košato hruško. Bile so velike počitnice, teklo jima je življenje... Zorko je bil pesnik, in ravnokar je prebral svojemu pobratimu Slavo-ljubu najnovejši pesniški produkt svoj, — triolet kterega trikratni refren se je glasil:
Ne nos'po konc'nosu!« Pesem je bilo naperjena proti vaški šivilji Micki, osernnajsttetni punci fletnih potez, ravnega noska, bujnih las in črnih oči. Primojduha! O teh očeh bi lahko zapel se Zupančičem :
Na dnu teh oči, teh črnih oči tristo hudičkov spi.... To punco sta rada dražila študenta. S prva je dekle to trpelo; ko je pa videlo, da občujeta dijaka ž njo le za kratek čas se je vjezilo in preziralo fanta. To je bil vzrok da jezakrožil Zorko:
»Ne nos'po konc'nosu!« Preteklo je nc.ksij minut, predno sta se oddahnila študenta od smeha, kterega jo povzročil hudomušni triolet. —
»Ti,« začel je čež nekoliko časa resno Slavoljub, «moram ti povedati, da sem postal sovražnik žensk. Ja/, ne maram več
za nobene več, Boga mi, da ne.....
Zorko ga je začudeno pogledal. »Tudi za Antonijo, za tvojo srčkano Tončko ne maraš več,« vprašal je potem z ironskim nasmehljajem.
»Naj — naj gre — rakom žvižgat še ona,« dejal je skoro negotovo Slavo-; ljub. -
Velikansk smeli je sledil tem besedam. Zorko je predobro poznal Slavoljuba ! zato se ga je polotil tak smeh, ko je čul 1 tiste besede od njega.	«
»Da, da, le smej se,« nadaljeval je Slavoljub, »pa naj me strela iz jasnega —, če to ni res!»
Pri teh besedah se je ozrl proti nebu; bal se je, da bi se njegove besede vendar ne vresničile, kajti niso mu šle prav iz
nič brigale, je slednio tudi našo zvijačo izvedel, ter nekega dne brez da bi kdo kaj vedel, hotel se sam prepričati.
Prve dni svečana med 11. in 12. uro v noči, začulo se je znano zvončenje po oknih. Ha! mislil sem, zopet kak tretje-letnik, ki bi rad v varnost prišel. Hitro pokličem svojega tovariča, vzameva iz bližuje postelje, ki še ni bila v rabi rjuhi, greva k oknu, in spustila sva jo na cesto. Noč je bila temna liki v rogu, da nisva mogla opazit: osebo, katera se je na rjuho obesila. Začneva vleči, in glej! ko sva vlekla in dotičnega že čisto blizu okna imela, zapazila sva naenkrat stotnikovo kapo. Misel je nama šinila takoj v glavo, da sva spoznala koliko je sedaj nama ura bila. Še trenutek pa bi bilo prepozno — tresk, spustila sva rjuhe. Takoj smo zaslišali tudi padec, in pozdrav »och verflucht«. Stotnik je ležal v snegu obe rjuhi krčevito v rokah držeč. Zapahnila sva hitro okna ter se na svoje postelje vlegla. Stotnik je nekoliko časa svoje kosti obiral, potem pa silno razburjen odšel.
Drugi dan ob 6. zjutraj nas je že stotnik obiskal. Poznalo se je da ne bo nič prijetnega. Obraz bil mu je zdaj rudeč, zdaj bel ko zid. Vprašal je naj prvega tnene o sinočni aferi. — Jaz sem mu nedolžno zagotovil, da ne vem nič o tem da sem trdno spal, ravno tako vsak drugi. Zažugal je kazen celi stotniji, a izdal se ni nobeden. Končno dobila je cela stotnija 10 dni vo-
srca... Eli, ta Antonija.... ta presneta punca.... preveč globoko se mu je zasadila v srce.....
In res, kazen ni izostala! Ravno v tistem hipu je zavel po stari hruški močan piš in stresel doli debelo gnjilo hruško, ktera je padla Slavoljubu sredi obraza in se tam razlila. Slavoljubov obraz je bil v tistem trenotku skrajno komičen in Zorko je bil res v nevarnosti, da poči od prevelikega smeha, kteri se ga je lotil po smešni katastrofi.
»Vidiš,« djal je potem, »slrela iz jasnega te je zadela — dokaz, da so bile tvoje besede neresnične!«
Slavoljub je molčal in si brisal obraz. Cez pol ure se je poslovil od Zorka in moško odkorakal po vasi, domov, neusmiljeno prezirajoč ognjene poglede vaških krasotic. —
* * *
' V trgu S. je bila narodna tombola; lokalno časopisje se je že nekaj dnij prej jako živahno bavilo s to tombolo in sicer
jašniški zapor in s tem je bila zadeva končana. Mislim pa da gospod stotnik ni skušal več po noči plaziti po rjuhi v vojašnico.
Plavličev Milan.
K
Kaj pesnik peva.
O ljubezni sreče peva, a je nikdar skusil ni. O lepoti dev, pa reva Takih nikdar videl ni.
O krasoti krajev daljnih, kjer nikdar ga bilo ni. O vodicah nikdar kaljnih, kakoršnih na svetu ni.
O	denarjih svitlili, zlatih,
ki	imel jih nikdar ni.
O	palačah prebogatih,
V	kojilj nikdar hodil ni,
Vse o srečnem le življenju, ki pač njemu milo ni. Malokaj pa o trpljenju, ki ga — v grobu se znebi!
Silvester.
Kaznovane pomije.
Hud udarec je zadel hrabrega Mezeta na zadnji Sežanski slavnosti. Naš junak je omenjeno nedeljo opravljal častno službo — pomivanja kozarcev in drugih črepinj.
z vspehom — tombola je bila mnogo-brojno obiskana. Študenta Slavoljub in Zorko sta tudi prišla, kajti kadar je šlo za narodno star, sta bila gotovo zraven. Bila sta narodna studeDta.
»Ali si še zmirom »stoik«?« vprašal je potoma Zorko svojega prijatelja.
»Še,« odvrnil je ta malomarno ter zavrtel z debelo studentovsko palico po zraku.
»Tudi če boš videl danas — Antonijo ?«
»Tudi.«
»Vederemo,« djal je enako malomarno Zorko ter začel v najnižjem basu s hudomušno ironijo citirati Prešerna :
Le 6ne samč nam ur'jo roke
Le one samč nam glave vedrč!
Torišče tombole je bil mal travnik v ozadju trga S. Ko sta dospela mladiča tja, je bil prostor že poln raznoličnega občinstva —• kmetskega ljudstva iz bli-žnih vasi in med tem pomešane inteligence bližnjega mesta. Na sredi travnika je bil
— Meze je bil tako goreč v svojem poslu, da je neusmiljeno ploskal po vodi in zlival pomije kar tje po podu, ne zmeneč se za obiksane čevlje in praznične hlače in kiklje patriotičnih gostov, ki so prišli v Sežano divertirat se na račun »rudečega križa«. —
Mezetu je srce kar bobnalo v prsih starega veterana pa si je mislil : danes poveličuje praznik vsako delo.
Tako je mož potapljal prazne kozarce, litre in kvartine, tu in tam posrebal ostale kapljice terana ter potihoma žvižgal v mes: »Al smo Sežanci fajn ljudje«.
Slučajno se je bil pa .Janez dacarjev pomaknil preblizu našega Mezeta, tako da je tudi on bil deležen »svoj porcijon umazane vode«. Človek se je naveličal ter opozoril pomivaču naj bi vender imel usmiljenje : »Meze kaj zadrugoma polivaš in škropiš obleke in šolnee«. Meze se svojim predpasnikom se zaničljivo ozre na Janeza: »Kaj boš ti brkinska krota, ako ti ne diši pri nas pa pojdi v tvoje hrit>e«. Janezu to slišavši zašli m i v ušesih, zaigra kri v žilah, približa se pomivaču, ter mu prišije tako gorko na levo lice, da je od sramote še desno zarudelo. —
Veliko njih je bilo o tem prizoru navzoč in videlo, a priče ni bilo nobene.
Meze ni pomolil Janezu še drugega lica, marveč je hitro spravil lonce, sklede, kozarce ter navidezno prav mirno hitel domu.
postavljen običajen oder in pod tem je svirala vojaška godba poskočne komade.
»Ti,« djal je živahno Zorko. »danes pa se morava nagledati teh mestnih gosk, da bo kaj. Glej hudiča, Milka je prišla tudi! Pri moj duha! danes pa jo morava nekoliko podrezati ! Prav srbi me v grlu,
da bi kakšno povedal.....
Ne čakajoč odgovora ril je sko'.i množico proti Milki, ktera je stala nekoliko v ozadju. Slavoljub mu je sledil počasi. Toda Milka je morala biti ta dan posebno jezna, kajti komaj je vgledala študenta, že se je vmaknila. Vsak puskus, da bi se jej približal, se je izjalovil Zorku, zmiraj bolj se mu je vmikala.
»Ej hudiča!« zamrmral je konečno Zorko, »ne n o s' p o k o n o' nosu! Pa pojdi kamor hočeš, saj že tako ne majnka drugih.«
In obrnil se je proti znani mestni koketki, drobni brineti ter se začel ž njo pogovarjati.
Slavoljub pa je zapazil v tistem času nekaj, kar je tako vplivalo nanj, da
Med potoma mu je čudno šumelo v glavi, kaj mene ajne alte Soldaten, boš ti Janez cvrkal, čakaj kmalu boš zvedel kedo je Meze. Tako in enako je tolmačil naš junak o šenkani zaušnici. Domu prišedši je takoj odprl omaro ter vzel star pisker čudnega mazila »za razbite nosove« in začel mazati in mazati vroče lice, da je bilo vse mastno.
A to ni utolažilo razžaljeni ponos našega junaka; poda se nazaj ter vzame seboj piičo iz hleva in hiti ž njim k sodniku.
— »Gospod rihtar naj pogledajo to liee, tisti sakramiljonski Janez mi je zasolil tako, da še zdaj čutim vseh pet prstov. — Tu sem pripeljal pričo, ki je vse videla in slišala«.
Sodnik: Blaž ali ste bil priča, kedar je na Mezetovo lice prismolil Janez naznanjeno zaušnico. Ako ste videl boste zaprisegel. —
Blaž: »Gospod sodnik, za takega človeka, ki pravi da ni pri čisti pameti ne bodem prisegaval. —
Tedaj lahko gresta oba jima veli sodnik. Oba sta šla, Blaž si je smejal, a Meze mu zažuga : Čakaj Blaž, zdaj te bom pa klical na policijo v Trst; samo da dobim adres, pa boš moral z menoj«.
Tukaj smo videli, da celo pomije spravijo človeka v zadrego.
je hipoma pozabil vso svojo mržnjo do Evinih hčeric.
Tam ha poti, ki je peljala mimo travnika, v daljavi kakih 200 korakov je zagledal sprehajajočo se Antonijo — svojo Tončko.... Kri mu je začela burno pluti in njegovo telo je drhtelo od nekega sladkega čuta. Neka čudna moč ga je gnala k njej, — k njej, ktero je ljubil iz dna svoje duše. Nehote, skoro bi rekel mehanično je krenil korake proti Antoniji. V veliki razburjenosti ni pazU na teren — in to je bilo zanj osodepolno. Bil je kakih 20 korakov oddaljen od svojega cilja, ko mu je naekrat zmajnkalo tal pod nogami in plosk! je lelebnil v jarek poln vode. Neumno bi bilo trditi, da je ostal pri tem suh. K sreči ni opazil nihče njegove nezgode, razun Tončke, ki se je pridušeno smejala za bližnjim grmom.
Potuhnjeno se je skobacal Slavoljub iz jarka ter jaderno odšel po samotni poljski poti domu.
Str. 4.
BRIVEC
Jezična Polonca.

Tist' Pavliha, k'je zmiraj na cest' kakor konjska figa, mi je zadnji5 dejal, da se bova vrstila v »Brivcu«, on enkrat,
so stari, gospa ne mladi, pa že včasih mal' na smrt mislita, tistih flavz pa tud ne maram pravt, k jih tukaj pa tam slišim, k' na plač grem. Z menoj tud ni neč novga, Pavliha Bog ve kod hod, za mene se pa še ne zmen, v Kino je šel, saj ga bodo še tam dol ubil tist boskarji, k' so mende tolk divji, koker slišim pravt od ljudi, k cajtenge bero, de kar srov meso jedo ; fej, še men' se gravža, k' to slišem; grdavš grdi, de jih ni sram take grozovitost počenjati. Ce b' bla jaz gospodar, b' jim že pokazala ; jaz bi jim že ušesa nategnila in jih za »ta sladke« prijela, da b' se grdobe poboljšale. Sej to je vender grdo, de se take grde reči gode po svet' zdej, k' imajo že v vsakmo mest druge cajtenge, pa telegraf in telefon' vsak dan vse zvedo kaj se zgodi in se ne zgodi po svet'. Pa to se men vsejedno čudno zdi, de zdej eno reč povedo, drugbart pa pravjo, de ni res ; al' morbit' telegraf in telelon vse narobe
potem jaz enkrat, nato zopet on in za njim spet jaz. Pa čakam in čakam, Pavlihe pa Presta, al'#kaj ? Al' pa so ldje zdej tko le ni v »Brivcu«. Zato sem pa tolk' eajta j lažnj>v, de vse nalašč narobe povedo sam izostala; se pa nad njim skregajte, če me ™to> de imaj<> cajtengarji kej pisat? Nujni blo nič na okol, jaz nisem kriva, on je bolJ 5lldno se Pa men de v Iblan oni
1 dan, k je blo zvečer pred cesarjevo sedem-i desetletnico, ni blo neč videt nemških zastav ali fan, kakor pravjo, sej je v Iblan nemčurjev in nemšku-
tarjev pa še več — ampak same sloven-
uržah.
No, pa sej b' tud ne imela neč posebnega povedat ta cajt. V Iblan je vse	.
o. ,	precej Nemcev
pri starem, samo »blovene« pa »010v.	r
Narod« sta vsak delavnik nova pa psu
, vi, j t	ske 80 ole cesarske, državne, mestne pa ieta se prav po domače kakor dve sitne '	. , ,
J	, , .	1	1111	papeževe; ne vem, cegave so pa tiste, k
gospodinje, k' nimatu druzga dela kolo r	f r. '	&	, .'
& 1 , J . _	, , , • .	imajo belo tarbo pa visievo; morbit so te
jezike brusit. Per nas doma, k sem jest	.	'	, ,
J	,y	1	nemške, se so b!e na strehah nemcuriev
za kuharco, pa tud 111 me novga, gospod	.	. . D ,,,	,
1	__in nemskufcarjev. Pa kolk' je blo Idi takrat
drugačna blamaža je zadela	zve«ei" v II,laQ; največ jih jc blo pred ro-
rka.' Ognjeni pogledi iz velikih	tovžam k' Je bl° »|»i«»n' z elektriko v
popol-	slovenskih barvah : »Slava F. J. I.« Nem-
»orna zmešali. Naravna posledica" tega je	™rji so pisan' gledal, pa roke deval nad bila da je prečrtal na srečki - krivo k' 80 j.m bliščale naše barve
Številko. Sedaj mu jo majnkalo do prvega	Pa dr»g da»> k" s<> ime1'	ta višji go
Povsem
tisti dan Zorka.' Ognjeni pogledi očij drobne koketne brinete se ga
dobitka le ena številka. I11 zdaj je naznanil klicar še tisto !
Kakor nebeška muzika je udarilo to
spodje v šentklavški cerkvi mašo, kako so znal vsi po nemško govorit; ne vem kje so se naučli. Pa tud če je Slovenc
Zorku na uho; hrupno je drl skozi gnječo 8 Slovencem govoril, nista nič kranjsko na oder. Komisija je pregledala srečko znal:l- Jest Bem m,sla> da lma tlst gvant
ter hladnokrvno povec resnico, da mu majnka še ena številka. Zorko bi se najraje pogreznil v zemljo; od vseh strani brizgi na uho.
edala Zorku britko tako moč v sebi- de vsak> k" v njem samo nemšk' zna. Menda se ne motim. Še belj koker čudno je pa to, de
so mu leteli sramotilni Pravj°> de je slab zdeJ na svet- SeJ imamt) Klaverno, rdeč kakor tolk drllštev povsod, posebno v Iblan', slo-
jezen puran se je spravil z odra in ja- vensikih in nemških, de človek ne ve, kam
, . . i ■ 1 1____b' se obrnil, klerikalnih in liberalnih in
drno jo je pobrisal domu,	'
Bog ve še kakšnih.
* *	1
*	■ Pa kam sem zašla! Potem bo pa kdo
Slavoljub mrzi še danes	vse ženske,	pravil, kako sem klepetavasta! Se neKaj
samo sto izjemo, da ljubi	eno goreče,	bom povedala, potem naj bo pa dost za
vztrajno, burno, požrtvovalno	in brez pre-	dons.
nehanja... dražestno Tončko.
K' se »Narod« tko rad meša v cer-
kvene stvari, tud men ne bo nobeden zameril, če eno povem, k' men' ni p?ov po volj'. V tisti molitvici, k' jo mol' mini-stront per maš, se glasi prvi njegov odgovor: »Ki razveseljuje mojo mladost«. Jaz pa pravim : Kaj pa če je ministront kak mežnar, star kakor zemlja, ali more tak z mirno vestjo reči: »Ki razveseljuje mojo mladost« ? To se jmen' scer čudno zdi, pa David, k' je menda ta psalm naredil, je že vedel kaj je zapisal in gotovo ni vedel, de se bo ta psalm molil pri maši in de ga bo molil kak ministront, ki ne razume nobene latinske besede, ali pa kak mežnar, ki tudi nič latinskega ne zna.
Zdej sem pa na konc vsega, kar sem mislila povedat. Predno spet kaj povem, mislim, da se bo že Pavliha oglasil, če je še živ. Men bo žal zanj, sej se da z njim včasih p rov luštno plovšat, pa čez nobenega človeka nič ne reče vsacga pusti pri mir' le nemčurjev ne, pa sej to ima prav. Adijo ! Vaša
Polonca.
kuharca v Iblan, per eneh stareh ldeli.
O
00
G o s p o d : No, Micika kje je pečenka ?
Micka: D a n e jo je snedel.
Gospod: Kdo jc pa ta?
M i c k a : Vaš pes.
G o s p o d : Ta se pa kliče Gospodane.
Micka: Mislite da sem tudi jaz tako neumna, da bom taki pasji mrhi še »gospod« rekla.
o°o
Dogodki.
(Spisal Jože.)
I.
Klopotcev Luka mi je pravil večkrat koliko britkosti in težav je moral užiti pri svojem vasovanju. Nekega večera mi je pravil naslednje :
Enkrat sem šel k svoji Micki Ku-štrinovi. Bilo je fletno punce ta moja Micka kakor hudiček je imelo oči, ko me je pogledala sem vstrepetal. Pa pustimo to! Torej nekega večera sem bil pri nji in se zamudil do jutra. Zjutraj sem hotel oditi, ali šent, ravno so prišli zidarji in so začeli nekaj popravljati na stopnicah. Kaj začeti! Ej bistra glavica moje Micke jo je hitro pogruntala. V sobi je bil velik oprtni koš. Hitro grem v njega in ona me pokrije. Na to si ga oprti ter me nese doli po stopnicah, se veda težko, ker jaz nisem bil le duh,
ampak pravi pravcati Luka s krvijo, mesom in duhom.
Bila sva sredi stopnic, kar se vtrže vrv od oprtnika — naravno po fizičnih pravilih — in Micka je bila rešena bremena, koš je bil prazen... ker jaz sem telebnil kakor sem bil dolg in širok na stopnice, odkoder sem bliskoma pobral pete — v gornjo sobo. No, ker so me že poznali, sem šel zopet doli po nogah.
II.
Še eno od Luke!
Bilo je ob novem letu. Punca je moralo imeti svoj novoletni k, naj si bode na »ganku« ali na »kaminu.« Zato pa sta že skrbela naš Luka in njegov »ko m panj« Juri. Ta je bil Juri Pišigaulio, kteri je imel tudi svoje rebro »tam dol^^tam doli na koncu vasi«. Jurjevi punčki sta že srečno pripela na »gank«. Sedaj sta šla k Lukovi Micki. Luka pa je hotel, da bo maj njegove Micke na »kaminu.« Prislonila sta lestvo k strehi in Luka je šel s svojim velikanskim majem na streho. Varno sta delala, da bi ne slišal kdo »recimo« Mickin oče, kajti bilo je že kesno. Luka dospe srečno na streho in tudi k dimniku. Maj je bil že privezan ali naenkrat naredi resk in maj ter žnjim dobršni kos dimnika zagromi na streho. Luka se seveda strašansko prestraši in teče k lestvi, da bi jo srečno pobrisal, ali, o j jmenes lestve ni bilo več, pa prigromi .Mickin oče v »brgešinah« z posodo v eni roki, v drugi pa s kolom ter začne klicati vse črne zlodje in take vrste rogačev, da je mislil Luka, da je že v peklu med tistim dobrimi možički, kteri pomagajo s svojim imenom tolikokrat iz zadrege v jezi siromaku in bogatinu. No molčal je in se oziral, kje bi bila rešilna postaja. Kar zagleda velik oreh kteri je molel svoje veje na streho; hitro se jih oklene in se splazi dol. Lestev je vzel Juri Pišigaulio.
III.
Enkrat smo ga pili po fantovsko pri škrbavi Urški, je pravil Pekov France in marsikdo je že smrčal na mizi. Kar pride pred hišo mesar svojim vozom, na kterem sta bila dva umorjena prasca kteri so bili pokriti s plahto. Šinila nam je v glavo neka, misel. Ko pride mesar v krčmo, hitro plačamo ter odidemo s svojimi pijanimi tovariši vun. Zunaj se ustavimo, vzamemo ubita prasca z voza ter denemo tu pijane tovariše na njih mesto in jih pokrijemo, kakor je bilo poprej pokrito. Prasca smo vrgli v krčmarjev lile v. Potem
prav luštno zapojemo tisto narodno »Oj mi zdaj gremo« in odidemo »pod okence, potrkat na polkence, da nam odpre Micka Micika našga srca.«
Mesar pride iz krčme ter požene svoje kljuse. Kako je debelo gledal očLo-večene prasce!!
&
Kmečki pogovori za avgust.*)
(Nabral Pavliha.)
Ce vzameš prvi dan tega meseca o peti uri zjutraj suho palico in jo zasadiš konci zelnika v zemljo in se potem vrneš domov in jo pogledaš šele čez sedem dnij, bo suha, kakor poprej.
Ce v sredi tega meseca o poldan na vso moč tečeš dve uri daleč, ti je zelo vroče in se strašno spehaš.
Ce je v tem mesecu proso že tako veliko, da se zajec v njem skrije, ga ni videti.
Oe o sv, Jerneju še niso lešniki zreli, pa še zore.
Ce ubiješ jajce, katero ti je kokoš znesla na sv. Jerneja dan, najdeš v njem rumenjak in če tega vržeš v zid, je zid rumen.
*) Vsled pomote so avgustovi pregovori zakasnili.
Ce ti krt zrije blizu hiše, boš gotovo enkrat umrl.
Ce še nimaš debelih prašičev v tem mesecu, se pa zrede pozneje, ako jih boš dobro hranil.
Jalova krava ta mesec navadno nima teleta.
Ako ta mesec nisi še sejal repe, lahko počakaš do prihodnjega leta.
Ako je v tem mesecu pet nedelj,"zato ni nič daljši, nego je bil julij.
Ta mesec je en dan več veselja nego v prihodnjem mesecu, to pa zato, ker ni kimovec tako dolg kakor avgust.
Ako te v zadnjem dnevu tega meseca celo noč zob boli in še otroci jokajo ter žena stoka v postelji, ne boš mogel spati, ako nisi železne narave.
Ako še nisi jabolk Jotresel ta mesec, jih lahko pozneje, ako jih imaš kaj.
Slomšek iz nebes poroča:
Ako bi bil jaz vedel, da se bodo 1 i bera 1 e 1 in klerikalci tako kregali ob stoletnici mojega rojstva kakor se, bi bil zakril na kak mogoč način dan in leto, kdaj sem na svet prišel. Izjavljam naravnost, da jaz nisem bil ne liberalec ne klerikalec.
Na Opčinah.
>
Tujec: Kakšno mesto je pa to ?
Domačin: To je največje avstrijsko trgovinsko mesto : Trst. Tujec: Avstrijsko ? Jaz pa sem, sodeč po puščavah na Krasu mislil, da sem že davno v Ivalabriji ....
Str. 6.
BRIVEC
Okoličanske poskočnice.
Nabira Vanek Spele. Oh kaj so to za ane Ivanko ki imajo pisane gvante, pisane gvante črne oči, pri takih so Kratke noči. Pisane gvante ravne kot luč, pri takih pel l>i celo noč.
Ni takih deklet kot pri Škrlih pet. Kadar k maši giedo, poštirkane so: več štirka košta kot dekle velja.
Prešentano kraško kresilo oh kaj je narMilo z' an špas, poprej ko soldatov pomanjka
jim poslejo cegelce v vas.
Ta lisasta krava ta lisasti von : oba sta plesala nobeden 11 i /.nov.
Moja ljubca je djala, da je zauber dekle, pa ima zobe, kot koza roge.
Moj voz je nabasan je pouhen sena, žena žaluje, ker ii moža doma.
Nožček bom vzela srček načela, da dobim tri kance krvi, da bom pisala njemu poslala,
da bo on zvedel kaj so godi.
LETIGRAMI
Rojan. Pri shodu bratovščine ni bilo zastopnika cerkvene oblasti v osebi č. g. Jurizze. Zlrnl se je menda rojanskih pozdravov.
Rojan -2—9. /upnik Jurizza izjavil kategorično, da ne dovoli slovenskega petja v cerkvi. — Monsignor Cerne, zastopnik škofa je to "slišal na lastno uho, ter izjavil:
Vi bodete storil to, kar bo škofijstvo določilo ! —
Radovedni smo kedo je škof v Trstu ali naš Jurizza ali Tržaški škof. Vederemo !
Rojan. Župnikov »nikoli«, sili vse Ro-jančane v boj. — Mi smo pripravljeni
braniti stare' pravice do skrajnih posledic. — Mi hočemo mir !!
Dunaj 4 -9. Minister Korber bi hotel državni zbor sklicati, češko obstrukcijo premeniLi v opozicijo; hotel bi državni zbor razpustiti, nove volitve razpisati; hotel bi imeti »delavni« parlament, hotel bi dimisionirati, hotel bi vladati. — Ako se mu to ne drugo posreči, pojde za nekaj časa v Kino učit se kinezarskih razmerih ki so neka našim avstrijskim slične.
Dunaj 5—9 o polunoči. Gospa Glu-meekova bi hotela parlament razpustiti, zopet voliti, zopet razpustiti, dokler bi slovanskim poslancem od samega tekanja ne zrastle na nogah taka kurje očesa, kakor orehi, da bi ne mogli več v zbornici z nogami ropotati in delati prah. —■
Dunaj 10—9 ob 12 uri. Ministerstvo je sklenilo razpustiti državni zbor, katerega niti na Dunaju ni ter razpisati nove vo-I litve za čas trgatve.
Dunaj. V prihodnjem parlamentu postavi ministerstvo »papirnato steno« med Cehe in Nemce. Kedor jo prvi predore, tisti bo plačal »ceho«.
Gradec. Soeijalni demokrati nemške barve, so baje sklenili v prihodnje ne vezati se z meščanskimi strankami. Ali velja ta j resolucija tudi za parlamentarne stranke?
Gradec I)r, Adler je tudi letos prevzel nedolžno nalogo: »Partei taktik«. Čudno res, da se demokratični prvak, tako previdno ogiblje predmetov recimo o židovskem kapitalu. — Nismo eitali, da bi bilsvoje-rodne »zlate pijavk e«, kedaj okrcal. Kaj liočemu žid Židu ne izkhije očesa, če bi se štulil tudi med prvake socijalnih demokratov.
Naši slovenski socijalisti pa se vedno zaganjajo v slovenski kapital katerega nič ni —• kaj ne gospod Kristan ?
Peking 7—9 ob eni popohmoči. Kv-ropejski narodi so imeli veliko procesijo skoz kitajski dvor: p.» enem »portonu« so marširali noter po drugem ven.
Te procesije se niso udeležili Kinezarji, ker jih slučajno ni bilo zraven. Drugi 'pravijo, da jim niso poslali vabil.
Pazin. Italijanski deputati so sklenili soglasno, da ako se drznejo Cehi opustiti obstrukeijo, da jo oni začno z pomodorami, limonami in angurjami. — Stvar je resna.
Trst, 5. — 9. ob 9. zveč: Go verno na lesnem trgu brzojavil v Rim. Nocoj se je izselilo nad 1000 slovenskih mater in. deklet; čuje se da se naselijo na Brezju na Goreuskem. Poživljamo ministra Se-racca naj takoj nadomesti spraznjena mesta z kalabreškimi ženami. -- Z odho-
dom slovenskih mater dan je smrten udarec panslavizmau v Trstu. —
Rim. Si provedera tosto con donne calabresi o siciliane - Mi n is t r o 8a-racco. — (Pošjlemo takoj kalabrežke ali sieiljanke). —
DOPISI.
Iz Šmartna pri Litiji: Po sodbi našega g. župana »Cofka« se bode po smrti najhujše godilo mesarjem, ker za vsako ubito ali zaklano živinsko dušo bode moral človek odgovarjati in strašno trpeti. Ubogi mesarji! Gotovo je da se g. * Cofe k« tega strašno boji zatoraj rajši kolje živino; v mraku, da se nevidi kedaj je duša zbežala pa jsaj ljudem njegove stranke tudi mračno meso ne škoduje.
Minoli teden ste »Boltova Urška pa Katerca« po celi Litiji in Šmartnem z laterno »pusta« iskal sled nič ga je nekdo našel, ko je v krompirju ribe lovil. Mo-žiček ves polžmi oblizan, je pa drugi dan tožil svoji ženi, da čuti, da se mu nekaj po želodcu premika pa menda ne polži ?
Iz Kozjega na Štajarskem. Dragi
»Brivče« marsikatero kosmato mreino si že strgal pri nas, tode vkljub temu jih je še vedno dovolj, ki potrebujejo Tvoje neusmiljene britve. Uljudno te vabim, da prideš prej ko mogoče z najbolj tumpastimi britvami brez »žajfe« ; kajti sfrgal bodeš nekaj takih šmrkolinov, katerim se še ne pozna bodo li »žabe ali ptiči«. Vzlic temu, da jim še gleda inleko izza zob, znajo pa rigati »Heil un Sieg«.
Ta nebodi jo treba »fakinaža« je sestavljena i/, kašojede inteligence (?), katero hrabro navdušuje neki tukajšnji kovač. Rad se pridružuje tej gardi tudi tisti Jožek, ki bi že lahko pameten bil, ko bi ne bil slovenščine na kislem zelju snedel. Dovoljujem si pa vprašati, kako se nadepolni Jožek druži s takšno fakinažo katera vse-kako lahko pride pod njegovo nadzorstvo? 1 Brez »evirna ni Stiha« to je že itak stari pregovor; čebulček ima pa seveda tudi svoj vonj, kateri pa marsikateremu ne ugaja in zato bomo poskrbeli, da ta smrad odstranimo predno dozori. To naj bo za danes prihodnjič kaj ostrejšega.
Nahudirjevasbombril.
Tiskovna pomota.
Letos je bilo brati v slovenskih listih beSedo »politikon«. Želeti bi bilo, da se spremeni v »politi konj«.
Na shod!
V nedeljo 10. t. m. ob 4. uri popo-ludne, bo na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu javni shod pol. društva »Edinost«. Na dnevnem redu:
Ljudsko štetje.
Za besedo prijel.
Oče siuu, ki je v petek meso jedel : Tone, post si prelomil.
Sin: Ali je kaj zelo počil?
ZALOGA POHIŠTVA
Rafaela Italia
TRST - Via HaJcanton št 1 - TSRT
Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
Peter Šmid

*-
Kako napreduje italijanščina
pri okoličanskih ifeapovilik« naj svedoči l sledeče spriealo:
»Non prometo mazare Videlo per ce se magreto prolongo per otogior ni že vol lasar ca p a ni ala per iona
F e I i p p o F e r f o g 1 i a Capovilla Prašeeco/22/2/19000.«
ir
Odmevi Šukljevega govora.
Dobro jih dal — klerikalce !
»Slov. N a r o d«. Dobro jih je dal — liberalce.
»Slovenec«. Dobro jih je dal — klerikalce in liberalce.
»E d i n o s t«.
žganjekuh v Selcih nad Skofjeloko
; priporoča fini brinjevec liter 2 K 40 st., borovničovec liter 2 K 80 st. Domač izdelek večji množini. Trgovcem 10°/« popust.
Crostilna
pri Zlatem Križu
ali
pri „UZI",
Upravništvo c. naročnikom !
Upravništvo Brivca je pričelo brisati — stare grešnike, ki list čitajo a ga ne plačajo. —
v Gorici.
Podpisani priporočuje svojo staro narodno gostilno vsakemu Slovencu ki obiskuje Gorico.
Dobi se vedno dobra in snažna postrežba o poludne in na večer. — Vozniki imajo na razpolago hleve za konje. — Popotniki dobe vsak čas čisto in ceno prenočišče —
Za obilni obisk se priporočuje
Ivan Katnik,
gostilničar.
Krčma
Trst u lica S. Marco štev. G. Trst.
Podpinaui priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivaj) se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
A nt. Babic.
V MEHANIČNA DELAVNICA
| TRST, - Via S. Lazzaro št. 6. - TRST
(nasproti hiže Salem)
I
Antona Skerl
skladiSte originalnih šivalnih strojev „Adrija" iz Budimpešte in velocipedov najimenitnejših tvornic v državi in inozemstvu.
Šivalni stroji se zagotovijo za pet let, a velocipedi za eno leto.
orša;ojo ze popreco veticipodeu, iiosir.ih stropu, motorjev na gas in na par itd.
_-^-iH-
»ELAVtflCA ZA LKNKETEČE M IvELIRAN.JE W Skladišče vseh podrobrnostij za velocipede in šivalne stroj e-«'	Postavljanje in popravljanje električnih zvoncev.
Razprodaje, zamenjuje, izposoj nje velocipede.
mmrstni popraviti ali aaroibe izvršujejo ss točno in litro to flizKi ceni.
NAGROBNICA.
Tukaj počiva pokopan (juido d'Angeli nesrečni deputat, ki se je dal ribat od zad. Da bi mu pregnal rev-niatizine ribal ga je Tone Zerial. Mož je oblegel vsled bolečin. Tukaj leži nedolžni trpin.
I. V1ČIČ, krojač
v Trstu
ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zadovoljil 08t.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za ol>ilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.

Pozor!!
Kdor potrebuje izvrstni port-iandski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri Marillll Luliša lia Proseku.
Cene ugodne
pohištva vsake vrste
Alessanta Levi Minzl v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
J Bogat izbor v tapetarijali, zrcalili in ^ V slikali. Ilustriran cenik grratis in franko V -	vsakemu na zahtevo.	-
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na bro«l ali žele-
znico brez da bi se za to kaj zaračunao.
VA ,
B.
v Uorici
Tržna ulica v p slopju okrož. sodišča
Po zmernih cenab nudimo fino blago, iz
suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
ČUDEN FRAN
urar
Slavni trg. - LJUBLJANA - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
Leposlovni list za ženske i z-h a j a . v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pesmi in razne podučile nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov:
Upravništvo ,.Slovenke" — Trst.
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližii moje prodajalniee naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - nlioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —- Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
Prva slovenska trgovina z ž e 1 e žj e m
Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne
cemente in kmetijske stroje. Spfr Vse po najnižjih cenah.
11
registrovana zadruga z omejenim poroštvom, edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje r Trstu noben denarni zavod.
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelj6 Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7H 1393 „ 38.245.13
1894	„ 19.741.66
1895	., <8.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.09510
Pri slovenski tržaški posojilnici iii hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno peharijo. — Postreže vsaki čas s zveži m kruhom: prodajalce, lcrčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst mole? — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. •— Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
mr ulici Stadion št. 20. ^P®
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
<
i
„Slavisches Echo" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavr en čič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista.
i
Generalna agencija „E. H o ve
ustanovljena 1878.
Prvi Mi VBloflrom
v ulici Fabbri
FRAN BEDNAR
T RS T
Ulica Ponte rosso štv. 2
Velika zaloga šivalnih strojev zadnjega sistema in biciklov Cleveland Humber, Adler, Nauman in Styria.
MT" Svetovne marke.
i ®;
I
)
Lastnik in urednik: Miloš Kamuščič, odgov. urednik Ante Svara.
Izdaje in tiska tiskarna ,,Edinosti" v Trstu