U D K 911.6: (497.12) - 863 U D C 911.6: (497.12) = 20 A le k sa n d e r Jak oš SOCIALNOGEOGRAFSKA HOMOGENA OBMOČJA V SR SLOVENIJI A leksander J a k o š * Uvod P ri raz iskovaln ih nalogah o u rban izac iji v S loveniji in poselitvenem razvo ju S lovenije sm o n a U rban ističnem in š titu tu SR S lovenije ugotovili po trebo po ob likovan ju hom ogenih štu d ijsk ih obm očij. V b istvu gre za r e ­ gionalizacijo S lovenije, k i n a j b i se op ira la n a n ek a te re že obstoječe š tu ­ dije, h k ra ti pa bi j i poskušali dati nove k v a lite te s tipologijo hom ogenih obm očij. D oločevanje hom ogenih obm očij n i neka j novega. I. V r i š e r , 1978, n av a ja hom ogenost k o t enega od tre h najpom em bnejših konceptov reg io ­ nalizacije (poleg fiziognom skega in funkcijskega). L. J . L e b r e t , 1961, je že v pe td ese tih le tih zagovarja l p rincip hom ogenosti in tu d i določil hom o­ gene reg ije v B raziliji. To so seveda b istveno večja obm očja k o t v S love­ niji. P r i n jihovem ob likovan ju je skuša l zadostiti u je m an ju fizične s tru k ­ tu re , s tru k tu re obstoječe družbe, op tim aln im pogojem n ajv eč je p ro d u k tiv ­ nosti in najbo ljši u p rav n i razm ejitv i. S. I l e š i č , 1979, je m nen ja , da sta za op red e ljev an je ekonom sko-geografsk ih reg ij ed in i p ra v i načeli dve: ek o ­ nom ska hom ogenost in ekonom ska funkcionalnost. N av a ja tu d i n eka j p r i­ m erov do ločevanja hom ogenih obm očij v sve tu ( P l a t , C a r o l in R o b i n ­ s o n , O t r e m b a , L a s z c z y c k i ) in Ju g o slav iji ( S e n t i č , O b r a d o v i č , K a n a e t ) . G lavno težavo p r i upo rab i načela hom ogenosti v id i I l e š i č v sam em po jm u hom ogenosti, k i je m očno re la tiven . V prašan je je nam reč, ali gre za hom ogenost ekonom ske s tru k tu re k o t celote (za ru d arsk a , in d u ­ strijska , a g ra rn a itd . obm očja) ali za dom inan tnost neke ožje gospodarske panoge (npr. v inogradn ištva , gozdnega gospodarstva in podobno). I. V r i ­ š e r , 1978, d e fin ira hom ogeno ozem lje kot: »ozem lje, k i im a podobno ozi­ rom a enako proizvodno ali celo ekonom sko-socialno s tru k tu ro in se n a ta nač in raz lik u je od sosednjih območij«. • R a z isk o v a lec , U r b a n is tič n i in š t itu t SR S lo v e n ije , J a m ova 18, 61000 L ju b lja n a YU . Z razvo jem tak so n o m etričn ih m etod se je m očno povečalo štev ilo a n a ­ liz, k i k o t osnovno enoto u p o rab lja jo hom ogena obm očja (npr. B a i 11 y, B e a u d r , 1976). P r i tem p a so pogosto p ristop i zelo ozki, saj popolnom a zanem arja jo fizični izgled pok ra jine , h k ra ti p a so pogosto u sm erjen i le v eno sm er (npr. hom ogena socialna obm očja ipd .). T aksonom etrične m etode se še posebno uv e ljav lja jo p r i p ro u čev an ju posam eznih delov m est. P rim ern o st izdelave hom ogenih obm očij SR S lovenije v e rje tn o ni vp rašljiva , k lju b te m u p a bi n a koncu ra d c itira l še S. I l e š i č a , 1958, ki je že le ta 1958 zapisal: » . . . V sekakor b i b ila n a jb o ljša pot, če b i bilo s ta ­ tistično grad ivo vedno p rip rav ljen o , obdelano in k a rtog rafsko p rikazano po n a jm an jš ih m ogočih, čim bolj hom ogenih en o tah (npr. po k a tas trsk ih občinah ali n ase ljih ), k i jih po tem n i težko raz p o re ja ti bodisi v več ja h o ­ m ogena s ta tis tičn a obm očja a li pa j ih razd e liti in razm estiti m ed sosednje, po b is tv u funkcijske sta lne s ta tis tične ra jo n e ozirom a m ed ekonom sko- geografske regije« . . . Metodološka izhodišča N ajbolj popoln p ristop k ob likovan ju hom ogenih obm očij b i b il z u p o ­ rabo vseh dosegljiv ih in fo rm acij in delom n a sam em te ren u . T akega p r i­ stopa m i seveda n i om ogočal n iti čas n iti denar. Zato sem se odločil, d a se bom oprl n a n ek a te re dosedanje raz iskave , k i so ob ravnavale raz lične v id i­ ke poselitve S lovenije. O predelitev hom ogenih obm očij to re j pom eni le n ad a lje v an je in n ad g rad n jo dosedan jega dela. Za osnovno ob likovan je hom ogenih obm očij sem m ora l iz b ra ti m anjše enote, za k a te re im am o n a razpolago dovolj podatkov za celotno Slovenijo . T aka eno ta je m atičn i okoliš, k i sm o ga k o t štud ijsko enoto n a U l SRS upo rab ili že večk rat. M atični okoliši v svo ji osnovi odgovarja jo občinam iz le ta 1952. V štu d ijsk e n am ene je m atičn i okoliš p rv i u p o rab il Dolfe V o ­ g e l n i k le ta 1967 p r i p ro u čev an ju m igrac ijsk ih in u rb an izac ijsk ih tokov v S loveniji. Pokazalo se je, da je m atičn i okoliš zelo p rim e rn a eno ta za štud ijske nam ene za rad i geografske zak ljučenosti in tu d i p rim ern eg a š te ­ v ila (391 v S loven iji). A naliza ce n tra ln ih k ra jev , k i jo je n a re d il VI. K o ­ k o l e , 1969, je pokazala, da so se splošna lokalna g rav itac ijsk a obm očja ce n tra ln ih vasi m očno u jem ala z obm očji m a tičn ih okolišev. P rim ern o st upo rabe m atičn ih okolišev k o t š tu d ijsk e enote so pozneje p rev e rili tu d i I. V r i š e r , 1973, L. G o s a r , 1976, v svoji dok to rsk i d ise rtac iji in P . M i- h e v c , 1977 p r i š tu d iju ru ra ln ih naselij. P red n o st m atičnega okoliša je tu d i n jegova geografska zak ljučenost. Na ra v n i m atičn ih okolišev im am o zb rane poleg š tev iln ih sociodem ograf- sk ih kazalcev tu d i podatke o pov ršin ah in n jih k v alite ti, k a r pom eni, da lahko vsak po jav postav im o tu d i v k o n k re te n p rosto r. P om em bno p a je tu d i dejstvo , da je večina podatkov zb ran ih na raču n aln išk ih trakov ih , k a r om ogoča h itre jše obdelave. Osnovni tipi m atičnih okolišev O predelitev g lavn ih značilnosti m a tičn ih okolišev n i docela nova n a ­ loga. Izdelane so b ile že štev ilne analize n a ra v n i m atičn ih okolišev in na dru g ih rav n eh (na p rim e r naselje , k ra je v n a skupnost itd .), k i sem jih u p o ­ rab il p ri tipologiji. M ed n jim i naj posebej om enim o štud ijo K o k o l e t a , 1969, o cen tra ln ih k ra jih v S loveniji in G o s a r j e v o socialnodem ografsko člen itev m atičn ih okolišev s pom očjo fak to rsk e analize (1976). U porab lje ­ ni dem ografsk i in ekonom ski p odatk i so b ili zb ran i a li n a U rban ističnem in š titu tu ali pa smo jih dobili od zveznega in repub liškega zavoda za s ta ­ tistiko, nekaj pa je bilo zb ran ih tu d i v okv iru raz iskovaln ih nalog ali z delom n a te re n u ob izdelav i p ro sto rsk ih delov sred n je ro čn ih d ružben ih p lanov posam eznih občin. A naliza in sin teza podatkov po m atičn ih okoliših in p rim e rja v a z n e ­ k a te rim i dosedan jim i š tu d ijam i je pokazala, da lahko vse m atične okoliše razdelim o v t r i večje skupine; v u rb an iz iran a , p reh o d n a in ru ra ln a ob­ m očja. 1. Urbanizirana območja Z a u rb an iz iran a obm očja je značilno, da v n jih leži vsaj eno naselje z višjo stopnjo cen tra ln o sti in da različn i dem ografsk i in ekonom ski kazalci kažejo n a določeno vlogo tega cen tra tu d i v širšem g rav itac ijskem in fu n k ­ cijskem zaledju . Za u rb an iz iran a obm očja je značilno, da im ajo zelo m alo km ečkega p reb iva lstva , čep rav s tem n i rečeno, da v ta k ih tip ih m atičn ih okolišev n i obdelovalne zem lje. U rban iz irana obm očja delim v tr i tipe: la ) u rb an a obm očja, lb ) u rb an iz iran a obm očja s h itro rastjo preb ivalstva , lc) u rb an iz iran a obm očja. la ) Urbana območja U rban i tip m atičnega okoliša sem opredelil n a osnovi štev ila p reb iv a l­ cev, socialne in dem ografske člen itve s pom očjo fak to rsk e analize in ra z ­ m e rja m ed zaposlenim i v sekundarnem , te rc ia rn e m in k v a rta rn e m se k to r­ ju. Tem u tip u p rip ad a jo m atičn i okoliši, k i za jem ajo deset n a jv eč jih slo­ vensk ih m est in nekaj m an jših m atičn ih okolišev, k i im ajo iz razit m estn i značaj (na p rim er Izola, P ira n itd .). O d več jih m est tem u tip u ne p r ip a d a ­ jo M urska Sobota, Škofja L oka in K očevje, k je r so p r i teh m estih m atičn i okoliši zelo velik i in segajo tu d i daleč izven m esta. Za u rb an i tip m atičnega okoliša je značilna velika gostota p reb iva lstva , p rev lad a te rc ia rn ih in k v a r ­ ta rn ih dejavnosti in so p rak tičn o b rez ag ra rn e pro izvodnje. V u rb an ih tip ih m atičn ih okolišev se p o jav lja jo specifični p roblem i, k o t n a p rim er onesnaže­ vanje, m estn i prom et, p rob lem prenove s ta rih m estn ih je d er ali vp rašan je p ragov obstoječe kom unalne in fs trak tu re , k i se b istveno raz lik u je jo od p ro b ­ lem atike v osta lih m atičn ih okoliših. lb ) Urbanizirana območja s hitro rastjo prebivalstva U rb an iz iran a obm očja s h itro ras tjo p reb iv a ls tv a sem opredelil p re d ­ vsem na osnovi socialne in dem ografske analize te r s tru k tu re ak tivnega p reb iva lstva . H itra ra s t p reb iv a ls tv a pom eni p o rast za 5 % ali več v obdob- SO C IA LN O -G EO G R A FS K A HO M OG EN A O B M O Č JA ;sss • ■ šss; sss:i:::::SSS:-..;-:’SSSS J j .......$ ^ ®^^^!!Sfssss ^fesSsfSšS-:"1-’”::!”..........Fg f̂fisSS«S K |s s s s s s s ss sssshk: ::--:sss s E^SSsssssssssHHHH.;-::--:ssssssgssss:-i:--::H: [sss mm SSSSŠ îHHH::nH"SSSSS»SSSSH H ‘SSSSSS!!̂ «I • » S S S S SŠ S S Š S m fia m iiiilirOOOGnH-:: •:::•• SS • m i n t SSSSSSSjOO^qg fSSl 1 1 1 1 1 «11 m «ŠSSSSSSŠSSSSf H W Q 00Q 0- ff; • .. i .rnr... issssssssssss§s ä i*i «î M ‘• •888 ̂ -SjUH-hh-hh-ss XXmö»' • •ssssssssssssssspiii^TODD* «vsssss« «HL:ii™;;sss§ m s s m * 'Ssssssssssss a igooooaSgHiaoo* 'Dosss* • • ....... ::ssseö m s s s s s s p s s s s s s i i i^ l ^ o D g ^ p aaaaooossss» «s :• ssm ) xoccssssffisss • s i i i i i e $ pmmffltttttnooooopossssssss sssXjXj tram si 8"G' • <1111111 i ftffiffi^ioaaagiooossssssssJKssssffi mmm8 ra* • • 'OOODO«§$§ š " T O w m m • a* • "SSS J g f t s s s s s : " B i S S« • • 'OODoocddSSS' • •• •• »M IH1 " m i s:.. OQKCCS s s s sj s BSi i •DODDDOIISSSSS' • • 'S S E h » ' «• • i i > . . . • jOOOC SSSS3 M m t i Ä < OODDÜCßXISSSSSSSSSffiv m n I 1 1 SSSSI j j P i i S ä * " O D r a i S S m S S S S S S » ' • • • • 'S SS* • »::i;;~3SSSS! j i Q0T i i i • SSX§SSS2Xl&::::SSSSSS i ifffifflS S S S S S IH ^S S S S :: i t 01 0 • > • " • SSSSSSSSSŜ iiiiiii- 'SSS • <̂ pSSSSSSŠSSSr:”SSS:•: :: QQQi 111 • SSSSSSSSSSS§!::::::::-":-SSS• S j j jS S S S j M l • 111111111SSSSSSSSSSS^SSSSSS^SSffilB tgl' ii 1111111 n iSSSSSSSSSUSSuSŜ oSŜ SŜ S •■■ SSSiJH»111111111 m 111 s s S s s s aXXss s s XT HttfnfiQXCCQS^sssSssi OQmSSS'SSP OOQQOSSSIIIllllasssssQociiii SSSSS 0 U$m 0111111• • i im>> ■ ■"Si t CIIRSSS m s s IIIS S O po m ba : K ar ta pr ed st av lj a ob m oč ja ist ih tip ov rn at ič ni h ok ol iš ev . Je os no va za op re de lit ev ho m og en ih ob m oč ij , ki za ra di te h n ič n ih ov ir ni so pr ik az an a na ka rt i (o sn ov na ka rt a ho m og en ih ob m oč ij 1: 20 0 00 0 je na Ul S R S ). ju 1971— 1981. K ot enega od b istven ih elem entov p ri tipo log iji m atičn ih oko­ lišev upoštevam tu d i desetletno g iban je štev ila preb ivalcev . V dosedanjih ana lizah se je pokazalo, da g iban je štev ila p reb iva lcev vp liva in je h k ra ti posledica določenega razvoja. M atični okoliši v tem tip u obkrožajo p redvsem večja m esta, ali p a so to m atičn i okoliši, v okv iru k a te r ih leži m an jše mesto, k i p red s ta v lja razvo jn i pol v ru ra ln i pok ra jin i. Za ta tip je značilna n ea g ra r- na iz raba p ro sto ra in sorazm erno h ite r razvoj. K lju b tem u, da km etijs tvo zaposlu je v tem tip u le m alo preb ivalcev , p a p red s ta v lja zaščita obdelovalne zem lje enega k lju čn ih problem ov. O m enil sem že, da ta tip obdaja večja slovenska m esta, okoli k a te r ih p a je skoraj p rav ilo m a tu d i zelo k v a lite tn a obdelovalna zem lja (n a p rim er okoli L jub ljane , Celja, M aribora, K ra n ja itd .). K er se ra s t m est vedno bolj p ren aša n a b ližn jo u rb an iz iran o okolico, p r ih a ja do sta lnega k o n flik ta m ed neag rarn o izrabo zem lje in zaščito k v a li­ te tn ih obdelovalnih površin . lc ) Urbanizirana območja U rb an iz iran a obm očja so op redeljena n a en ak nač in ko t u rb an iz iran a obm očja s h itro ras tjo p reb iva lstva , le s to razliko, da ra s t štev ila p reb i­ valcev n i tako h itra . Ta tip m atičnega okoliša n i zelo raz š irjen v S loveniji. O značuje p redvsem s ta re jša u rb an iz iran a obm očja, k i so danes nekoliko za­ sta la v razvoju . O značuje jih s tagnac ija štev ila preb ivalcev . Taki so n a p r i­ m er deli Č rnega re v ir ja in še nekaj d rug ih m an jših m atičn ih okolišev. 2. Prehodna območja P reh o d n a obm očja im enu jem zato, k er p red stav lja jo n ek p rehod m ed u rbano in ru ra ln o pokrajino . V lite ra tu r i se za označevanje ta k ih obm očij pogosto u p o rab lja tu d i izraz ru ra ln o -u rb a n i kon tinuum . To so obm očja naj več jih socialnih, dem ografsk ih in ekonom skih sprem em b: n a j in tenziv ­ nejše deag rarizac ije (povezane s v p rašan jem p o lk m e ta ), m očne dnevne delovne m igracije , n a jv eč jih kon flik tov m ed u rb an iz iran im in ru ra ln im p reb iva lstvom te r ag ra rn e in n eag ra rn e iz rabe ta l. O predelil sem jih na osnovi socialne in dem ografske člen itve in s tru k tu re ak tiv n eg a p reb iv a l­ stva, p r i čem er sem u p o rab il F eh re—jevo m etodologijo (H. F e h r e, 1961). Za m ejo p ro ti ru ra ln im obm očjem p a sem vzel 25% km ečkega p reb iv a l­ stva. P reh o d n a obm očja delim v t r i tipe: 2a) p reh o d n a obm očja s h itro ras tjo p reb iva lstva 2b) s tag n an tn a p reh o d n a obm očja 2c) depopu lacijska p reh o d n a obm očja 2a) Prehodna območja s hitro rastjo prebivalstva P reh o d n a obm očja s h itro ras tjo p reb iv a ls tv a so op rede ljena n a osnovi g iban ja štev ila p reb iva lcev v obdobju 1971— 1981, s po rastom štev ila p re b i­ valcev za 5 % ali več. V ečina ta k ih tipov m atičn ih okolišev leži poleg u rb a ­ n iz iran ih obm očij s h itro ras tjo p reb iv a ls tv a in pom enijo š ir jen je m estnega vp liva navzven (spill o v er). Ta vp liv se pogosto kaže p redvsem v zasebni g rad n ji h iš z v rtov i, za jem ajoč p reb ivalstvo , zaposleno v m estu . G rad n ja n i om ejena le n a »očetovo njivo« am pak se n a ta obm očja p rese lju je tu d i del m estn ih p reb iva lcev (subu rban izac ija ). P o jav povzroča n asp ro tja m ed av toh ton im km ečk im p reb iva lstvom in m estn im i prišlek i. O bm očja izkazu­ je jo zelo in tenzivno dnevno delovno m igracijo in se bodo m orala z en e rg e t­ sko krizo p reu sm e riti n a ja v n i po tn išk i prom et, k a r p a ne pom eni sam o n e­ koliko večjega štev ila zvez z m estom . P o jav lja se tu d i p rob lem razpo red itve dohodka, saj preb ivalci, zaposleni v m estih , pustijo v svojih delovnih o rga­ nizac ijah veliko dohodka, m ed tem ko m ora sk rb e ti za kom unalno in f ra ­ s tru k tu ro , k je r to p reb iva lstvo živi, dom ača občina. To so tu d i obm očja in ­ tenzivne d eag rarizacije tako zarad i m ožnosti zaslužka v m estu , ko t tu d i š te ­ v iln ih g raden j n a p lodni zem lji, k a r posam eznim km etom zm an jšu je obseg obdelovalne površine. P ri tem je pogosto dom ače km ečko p reb iva lstvo bolj za in te resirano za p rodajo g radben ih parcel, ko t pa km etovanje. T ak tip m atičn ih okolišev se p o jav lja p redvsem v za led ju L jub ljane , M ari­ bora, Celja, K ran ja , N ovega m esta itd. Poleg teh obm očij p a se v n ek a te rih obm očjih tip h itre ra s ti p reb iv a ls tv a p o jav lja tu d i k o t ru ra ln i cen te r razvoja. 2b) Stagnantna prehodna območja S tag n an tn a p reh o d n a obm očja za jem ajo tis te m atične okoliše, k je r je število p reb iva lcev v obdobju 1971— 1981 stagn ira lo (pet p rocen tn i po rast ali padec štev ila p reb iva lcev v desetih le tih ) . T a tip je v S loven iji najbo lj raz š irjen in tu d i na jbo lj p es te r in dejansko pom eni p rav i p reh o d iz u rb a ­ n iz iran ih v ru ra ln a obm očja. To so obm očja, k je r ponekod k m etijs tvo ig ra še pom em bno vlogo, m ed tem ko d ru g je pom eni le še obdelovanje n eka j več­ jih vrtov . O bm očja so zelo p es tra tu d i za rad i geografsk ih razlik , saj za je ­ m ajo dele alpskega in p redalp skega sveta, obm očje k ra šk ih p lan o t in polj. ko t tu d i dele rav n in sk eg a in ko tlinskega sveta. P redvsem v v išjem sve tu se k m etijs tvo vedno bolj p rep le ta z gozdarstvom in m a rs ik je je lesna in d u ­ s tr ija osnova razvoja. V vzhodni S loveniji so ta obm očja po svojem videzu še izrazito ru ra ln a , toda velik del p reb iv a ls tv a že odhaja n a delo v večja m esta ali pa je zaposleno v m an jših delovnih o b ra tih doma. P estro st te h ob­ močij seveda odpira štev ilna m ožna nasp ro tja , k i pa so pogosto specifična za posam ezne m atične okoliše. 2c) Depopulacijska prehodna območja V depopu lac ijsk ih obm očjih je število p reb iva lcev v obdobju 1971— 1981 nazadovalo za več k o t 5 %. Ta obm očja so p rav ilom a zelo oddaljena od za­ poslitven ih središč in pogosto v težko dostopnem hribov item svetu . K er po ­ goji za km etijs tvo , tu d i ob povezavi z gozdarstvom , ne om ogočajo p rim e rn e ­ ga dohodka, se p redvsem m lado p reb iva lstvo izselju je. S tem p a ta obm očja izgublja jo najbo lj v ita len del p reb iv a ls tv a in m ožnosti za u stav itev odselje­ v an ja se s tem zm anjšu je jo . K er p r im a n jk u je m la jš ih ljud i, sm rtn o st pogo­ sto p resega rodnost (dem ografsk i p rag ) in bo število p reb iva lcev še n adalje nazadovalo tud i, če bi nam uspelo u stav iti n ad a ljn je odseljevanje . K er so strošk i in fra s tru k tu re n a p reb iva lca sorazm erno visoki, se opuščajo šole, av tobusne lin ije , slabše se vzdržu je jo ceste, trgov ine ipd. S tem p reb iv a l­ stvo, k i je še ostalo, silim o v odseljevanje . P r i te m p a pogosto pozabljam o, da prob lem p reb iva lstva , k i je tu živelo, z odselitv ijo še n i rešen . Ti lju d je pogosto odidejo v m esta, ta m si pom agajo s črno g radn jo ali p a zah tevajo družbeno stanovan je . H k ra ti p o treb u je jo novo delovno m esto. V prašan je je, ali n i ekonom sko bolj oprav ič ljivo te investic ije p reu sm e rja ti v obm očja depopulacije , k je r lahko p ričaku jem o tu d i večje ak tivno sodelovanje dom a­ čega p reb iv a ls tv a (prostovo ljna dela, p risp ev k i v m a te ria lu ipd.). V idim o to rej, da tu d i za širšo d ružbeno skupnost p r in aša u stav itev odse ljevan ja iz depopulacijsk ih obm očij določene ekonom ske p rednosti. N a d ru g i s tran i im a u stav itev odse ljevan ja velike p red n o sti za rad i oh ran itve in v zd rževan ja po ­ seljenega p rosto ra. Ne sm em o p a zan em ariti tu d i socialnih p rednosti (na p rim er skrb m la jš ih za s ta re jše p reb iva ls tvo ), psiho lošk ih m om entov, delno sam o p reh ran jev an je dom ačega p reb iv a ls tv a in s tem večanje obdelovalnih površin , pom en poselitve h ribov itega sve ta za splošni lju d sk i odpor itd . Te p rednosti lahko izrazim o tu d i z ekonom sko računico. 3. Ruralna območja S ku p n a značilnost ru ra ln ih obm očij je visok delež km ečkega p reb iv a l­ stva. G lede n a zelo m očno deagrarizacijo v S loveniji je težko opredeliti ru ra ln a obm očja le n a osnovi deleža km ečkega p reb iva lstva . Zato sem p re ­ veril razp ro s tran jen o st m atičn ih okolišev z deležem km ečkega p reb iv a l­ stva m ed 40 % in 60 % , upošteval sem delež zaposlenih v p rim a rn e m sek ­ to r ju in to ko m b in ira l z rez u lta ti socialnodem ografske členitve m atičn ih okolišev s fak to rsko analizo. Izkazalo se je, d a so b ili ob popisu p reb iv a l­ stva le ta 1971 izrazito ru ra ln i m atičn i okoliši, k i so im eli več k o t 45 % km ečkega p reb iva lstva . R ezu lta ti popisa le ta 1981 so pokazali m očno zn i­ žan je štev ila km ečk ih p reb iva lcev glede n a le to 1971. Zato sem ponovno p re v e rja l različne v išine deležev km ečkega p reb iva lstva . D elež km ečkega p reb iv a ls tv a se je v S loveniji znižal za 10% , v bolj iz razitih ru ra ln ih ob­ m očjih p a je b ila deag rarizac ija še bolj izrazita. Po p re v e rja n ju rezu lta tov sem se odločil za novo m ejo, k i jo p red s ta v lja če tr tin a (25 % ) km ečkega p reb iv a ls tv a v vsem p reb iva lstvu . R u ra ln a obm očja delim v dva tipa: 3a) ru ra ln a obm očja 3b) ru ra ln a obm očja z depopulacijo 3a) Ruralna območja Za ru ra ln a obm očja je značilno, da živi v n jih več ko t 25 % km ečkega p reb iva lstva . To pom eni, da v izrab i p ro sto ra p rev lad u je k m e tijsk a izraba, ostale de javnosti p a v ko likor so razv ite , p red stav lja jo m ožnost zaposlitve le za m an jši del p reb iva lstva . Z izjem o 4 m atičn ih okolišev v zahodni Slo­ ven iji leže vsi ostali m atičn i okoliši tega tip a v vzhodni S loveniji. Za ta tip m atičnega okoliša je značilno, da se v obdobju 1971— 1981 število vsega p re ­ b iva lstva n i znižalo za več k o t 5 %. P rev lad u je to re j s tagnacija p reb iva lstva , saj je v obdobju 1971— 1981 le v tre h m atičn ih okoliših število preb iva lcev poraslo za nekaj več ko t 5 %. T ak p reb iva ls tven i razvoj je razum ljiv , saj je z večjo uporabo m ehanizacije po trebno vedno m anj delovne sile na h e k ta r obdelovalne površine. Zato je p redvsem v severovzhodni S loveniji d eag ra- rizac ija no rm alen pojav , saj se še vedno sreču jem o z ag ra rn o p ren ase lje ­ nostjo. L ahko rečem o, da so to m atičn i okoliši, k je r je zem lja najbo lje ob delana, tako za rad i k v a lite tn ih površin , ko t tu d i še vedno ugodne s ta ro s tno - spolne sestave km ečkega p reb iva lstva . 3b) Ruralna območja z depopulacijo R u ra ln a obm očja z depopulacijo se g lede deleža km ečkega p reb iva lstva u jem ajo z ru ra ln im i obm očji, g lede p reb iv a ls tv en ih gibanj p a z depopu la- cijsk im i obm očji. Izločil sem jih ko t poseben tip , k e r je p ro b lem atik a teh obm očij sam osvoja. To so v g lavnem obm očja, ki sicer po k v alite ti zem lje zaosta jajo za najbo lj rodov itn im i ravn inam i, toda še vedno so to zelo ugod­ n a obm očja za k m etijs tvo in še posebno za določene specialne k u ltu re (na p rim er v inogradi, sadovn jak i ipd .). Za m odern izacijo in specializacijo pa pogosto p rim a n jk u je sredstev , saj So to slabo dostopna obm očja brez zapo­ slitven ih cen trov in dnevna delovna m ig rac ija n i razv ita . Z v id ika k m e tij­ ske p ro izvodnje odse ljevan je ni prob lem atično , saj n a p rim er n a G oričkem še vedno lahko govorim o o ag ra rn i p renaseljenosti. Težave p a nas ta ja jo , ker se z odse ljevan jem b istveno slabša s ta ro s tn a sestava p reb iv a ls tv a in lahko p ride do enake situacije , k o t smo jo opisali p ri depopu lac ijsk ih obm očjih. Bolj k r itič en je položaj v m atičn ih okoliših, k i leže v dolin i K olpe, k je r že dolgo ne poznajo ag ra rn e p renaseljenosti, odse ljevan je p a je tako m očno, da ponek je že lahko govorim o o zm an jšev an ju poseljenega prostora. T udi v d rug ih m atičn ih okoliših tega tip a izven severovzhodne S lovenije pom eni odse ljevan je m nogo resn e jš i p rob lem zarad i že ita k slabe sta ro s tne sestave, posledice odse ljevan ja pa se kažejo tu d i v neobdelan ih površinah . Oblikovanje hom ogenih območij Tipologija m atičn ih okolišev je om ogočila, da sem razv rs til vsak m a­ tičn i okoliš v enega od osm ih tipov. V sak tip im a določeno osnovno razv o j­ no p roblem atiko , k i je zno tra j vsakega tip a podobna, v en d a r p a m oram o upoštevati tu d i določene specifičnosti posam eznih m atičn ih okolišev. Izde­ lav a tipologije m atičn ih okolišev je h k ra ti pom enila tu d i p rev e ritev m atič ­ n ih okolišev k o t š tu d ijsk ih enot. A naliza je pokazala, d a m atičn i okoliši popolnom a ustrezajo z nekaj m an jšim i izjem am i. P r i u rb an em tip u m a tič ­ n ih okolišev sem že om enil p r im e ra M urske Sobote in Škofje Loke, k je r je m atičn i okoliš tako velik , da zabriše m estne značilnosti obeh naselij. K er pa je okolica obeh m est po svojem znača ju le u rb an iz iran a , se n isem odločil za sp rem in jan je m eja teh dveh m atičn ih okolišev. D rugačen pa je p rim er m atičnega okoliša K očevje. Če pogledam o n a karto , k je r so p rik azan i tip i m atičn ih okolišev, dobim o občutek , da je v ju žn i S loveniji neko močno u rban iz irano obm očje s h itro ras tjo p reb iva lstva , k i bi ga po velikosti lahko p rim e rja l celo z M ariborsk im obm očjem . To pa je seveda nesm isel, saj K očevje ko t razm erom a veliko slovensko m esto v resn ic i p red s tav lja m o­ čan razv o jn i center, k i p a je om ejen n a sam o m esto in n eka j delno u rb a ­ n iz iran ih vasi ob cesti. Vse ostalo obm očje pa p red sta v lja gozdnat, p rak tič ­ no neposeljen svet. T aka ob lika m atičnega okoliša p ripe lje celo do takega nesm isla, da K očevski Rog, K očevska gora in K očevska M ala gora p rip ad a ­ jo u rb an iz iran em u tip u s h itro ras tjo p reb iva lstva . Zato sem naselje K o­ čevje izločil iz m atičnega okoliša K očevje, in ga ob ravnavam p r i o b lik o v a­ n ju hom ogenih obm očij posebej ko t nov m atičn i okoliš. N a ta način se šte ­ vilo okolišev poveča n a 392. S tem je b ila končana p rv a faza dela. Izdelana je b ila tipo log ija osnov­ n ih štu d ijsk ih enot, v d ru g i fazi p a sem si zastav il nalogo ob likovan ja ta ­ k ih hom ogenih obm očij, k i bodo zd ruževala po več m atičn ih okolišev skupaj in bodo tu d i te rito ria ln o povezana m ed seboj. Že p rv i pogled n a k a rto tipov m atičn ih okolišev nam pove, v ko likor želim o b istveno zn ižati število hom ogenih obm očij ob u p o štev an ju geograf­ ske povezanosti in vsaj prib ližno podobnih velikostih , da ne bo mogoče strogo zd ruževati le iste tipe m atičn ih okolišev. To seveda v n ičem er ne p rizadene k v a lite te ob likovan ja hom ogenih obm očij, k a jti v n a ra v i n i tako o strih m eja, k o t j ih ponekod postav ljam p r i tipo log iji m a tičn ih okolišev (na p rim er 25% km ečkega p reb iva lstva , p e t p rocen tna sp rem em ba štev ila p reb iva lcev v desetih le tih ). Zato sem po dva m atična okoliša združil, ker s ta im ela podobne kazalce in ju je ločila le um etno postav ljena m eja. Tako n a p rim er združim v eno hom ogeno obm očje dva m atična okoliša, ki im a ta 24 % in 27 % km ečkega p reb iv a ls tv a ipd. N a d ru g i s tran i pa sem zarad i p reve like velikosti in razpo tegn jenosti tak eg a hom ogenega obm očja po ­ sam ezne sk len jene pasove istih tipov m atičn ih okolišev razdelil n a dve skupini. K lju b jasno op redeljen im tipom m atičn ih okolišev, sem se p ri k o n ­ k re tn em ob likovan ju hom ogenih obm očij srečeval še z d rug im i problem i, ž e sam a velikost (površina) m atičn ih okolišev je v S loveniji zelo različna. V elikost m a tičn ih okolišev se zm an jšu je od zahodne p ro ti severovzhodni S loveniji. V zahodni S loveniji (z izjem o obalnega obm očja) večina m a tič ­ n ih okolišev za jem a poleg o sredn jega ce n tra in in tenzivnejše poselitve v do linah in ko tlinah , še velik del p rak tičn o neposeljenega alpskega sveta ali obm očja v isokogorskih in k ra šk ih p lanot. K er je bil sam princip ob liko­ van ja m atičn ih okolišev p ostav ljen tako, da je pok ril celotno Slovenijo, h k ra ti pa tu d i op redelil v sakem u m atičnem u okolišu n ek cen ter, n i bilo možno v celo ti zd ruževati n a p rim er visokogorskega a lpskega sve ta v eno zak ljučeno hom ogeno obm očje. Z d rugačn im problem om sem se srečeval v vzhodni S loveniji, k je r so za rad i gostejše poselitve tu d i m atičn i okoliši m nogo m an jši. T u je b ilo po trebno veliko dela, da sem oblikoval dovolj velika hom ogena obm očja. P ri tem sem m ora l n a re d iti tu d i kom prom ise in včasih zd ruževati m atične okoliše n a obeh s tran eh dolin (na p rim er hom o­ geno obm očje, k i sega od K ozjaka p reko D rave n a P o h o rje ). K lju b tem u so hom ogena obm očja v vzhodni S loveniji nekoliko m an jša in bolj š tev ilna ko t v zahodni S loveniji. K te m u so m e p risilili tu d i m an jši n ea g ra rn i cen­ t r i zno tra j izrazito ag ra rn e pok ra jine , k i sem jih izločeval ko t posebne enote. Ob up o štev an ju te h izhodišč sem opredelil 125 hom ogenih obm očij v S loveniji. H om ogena obm očja so oštev ilčena od 1 do 125. O številčil sem jih od od zahoda p ro ti vzhodu tako, da sem zno tra j m edobčinskega obm očja za­ čel n a severu . Tega n isem m ogel strogo upoštevati, k e r posam ezna hom o­ gena obm očja ponek je segajo p reko m eja m edobčinsk ih obm očij. S tem , ko sem oštevilčil hom ogena obm očja in h k ra ti izdelal seznam m atičn ih okolišev, k i p rip ad a jo posam eznim hom ogenim obm očjem , so na rav n i hom ogenih obm očij opredeljene tu d i površine, h k ra ti p a tu d i seznam naselij, k i ležijo v posam eznem hom ogenem obm očju. K er so vsi t i podatk i n a raču n a ln išk ih trakov ih , je to re j m ožen av tom atičen p renos podatkov na raz ličn ih rav n eh : naselje , m a tičn i okoliš, hom ogena obm očja, občine, geo­ g rafske reg ije S lovenije ( I l e š i č ) , m edobčinska obm očja S lovenije (Z a­ vod za d ružbeno p la n iran je ) in S lovenija. K lju b tem u, da nam zapo redna š tev ilk a hom ogenega obm očja prib ližno pove, v k a te rem delu S lovenije je to obm očje, sem se za rad i lažje obdelave odločil, da jih tu d i po im enujem . N ajbolj idealno po im enovan je b i m oralo povezati značilnosti geografske reg ije , tip a hom ogenega obm očja in m ogo­ če tu d i im e na jpom em bnejšega naselja . Tako poim enovan je p a n i p rim erno za rad i p rak tičn ih razlogov, saj p redo lga im ena n i m ožno vp isovati n a k a r ­ te, težave n as tan e jo p r i izp isovan ju n a raču n a ln išk ih izp isih itd . Zato sem upo rab il zelo p rep ro s t k r ite r ij . H om ogena obm očja sem poim enoval po n a j­ večjem n ase lju (g lede štev ila p reb iva lcev le ta 1981) zno tra j vsakega ob­ m očja. P r i te m m oram opozoriti, da n a jv eč je naselje n e pom eni neke op re­ delitve hom ogenega obm očja, am pak n am le o la jša delo p r i b ra n ju rez u l­ ta to v (na p rim e r n a raču n a ln išk ih izp isih ), saj lahko hom ogena obm očja tu d i b rez k a r te laž je lociram o v p rostoru . Homogena območja in regionalizacija Slovenije H om ogena obm očja p red s tav lja jo svo jevrstno reg ionalizacijo Slovenije. Z n jihovo tipo logijo sem opredelil tu d i osnovne značilnosti posam eznih t i ­ pov hom ogenih obm očij. Z ato sem hom ogena obm očja p r im e rja l z n ek a te ­ rim i d rug im i reg ionalizac ijam i S lovenije in š tud ijam i, k i op rede lju je jo značilnosti posam eznih obm očij. K o t osnovo sem vzel Ilešičevo shem o geo­ grafske reg ionalizacije SR S lovenije (S. I l e š i č , 1979). H om ogena obm očja se n e u jem ajo popolnom a z Ilešičevo geografsko regionalizacijo , k a jti hom ogena obm očja so op red e ljen a p redvsem iz soci­ aln ih , dem ografsk ih in ekonom sk ih v id ikov in le delom a zadostijo u jem an ju s pok ra jin sk o -tip o lo šk im i enotam i. P oleg tega sem za osnovo u p o rab il m a­ tične okoliše, m ed tem ko I l e š i č u p o rab lja občine. K lju b raz ličnem u p r i­ s topu p a se re z u lta ti sorazm erno dobro u jem ajo . Da b i dal hom ogenim ob ­ m očjem še novo kvalite to , to je označitev n jihove p rip ad n o sti posam eznim geografskim reg ijam S lovenije s specifično geografsko problem atiko , sem hom ogena obm očja p r im e rja l z Ilešičevim i m akro reg ijam i in m ezore- gijam i. S estav il sem seznam hom ogenih obm očij, k i p rip ad a jo posam eznim reg ijam , K je r se m eje hom ogenih obm očij in geografsk ih reg ij niso u je ­ m ale, sem p rik lju č il hom ogeno obm očje tis ti m akro ali mezo regiji, k je r je bilo zno tra j hom ogenega obm očja več p reb iva lcev le ta 1981. V g lavnem lahko rečem , da se le izjem om a hom ogena obm očja delijo n a več m akro ali m ezo regij, p a še v teh p rim e rih gre navadno le za m a n j­ ši del hom ogenega obm očja, k i sega v d ruge regije. K er so b ili posam ezni tip i hom ogenih obm očij op rede ljen i tu d i z g i­ ban jem število preb iva lcev v obdobju 1971— 1981, sem hom ogena obm očja p rim e rja l še s »Tipi dem ografsk ih področij S lovenije« k o t jih je opredelil (V. K l e m e n č i č , 1968). K lju b tem u, da analiz i ne za jem ata časovno iste­ ga obdobja, p a je p rim e rja v a obeh analiz pokazala, da n i p rišlo do b i­ stven ih sprem em b p r i dem ografsk ih tip ih . Sklep R egionalizacija S lovenije po načelu hom ogenosti je dala 125 obm očij, k i p a sem jih po tem raz v rs til še v osem tipov. Tako sm o dobili določena obm očja, n a k a te r ih lahko analiz iram o različne pojave, h k ra ti p a izdelam o tu d i tipologijo teh obm očij. G lede na to, da so hom ogena obm očja o p re ­ d e ljen a n a osnovi n es ta ln ih kazalcev pom eni, da z razvo jem lahko p rih a ja tu d i do sprem em b oblike hom ogenih obm očij in tu d i sprem em be po tip ih , zato bo po trebno p re v e rja ti oblike in tip hom ogenih obm očij. G lede na to, da po trebu jem o hom ogena obm očja p r i obdelav i poselitvene in zaposlit­ vene p rob lem atike S lovenije in p redvsem p ri izdelavi u sm eritev za n a - d a ln ji razvoj, je razum ljivo , da jih bom o še n ad a lje obdelovali. P r i tem je po trebno posebno pozornost n am en iti povezavi m ed hom ogenim i območji in k ra je v n im i skupnostm i. N a ta nač in bi dv ign ili rav e n hom ogenih obm o­ čij iz štud ijske k a tego rije v k o n k re tn e te rito ria ln e enote, k i jih u p o rab ­ ljam o p ri p rosto rskem načrtovan ju . Literatura B a i 11 y, A. S., B e a u d r y , M., 1976, A nalyse typologique en m ilieu u r - bain : les aires hom ogenes d ’E dm onton (C anada), L ’fispace G eograp- h ique, n. 4, P aris F e h r e , H. 1961, Die G em einden typen nach d er E rw e rb s tru k tu r der W ohn­ bevölkerung , R aum forschung u n d R aum ordnung H. 3, H annover G o s a r , L., J a k o š , A., M i h e v c , P., 1980, Pom en tipologije naselij za p lan iran je , G eografski vestn ik L il, L ju b ljan a G o s a r , L., 1976, V pliv g iban ja km ečke delovne sile n a ob likovanje a g ra r­ nega p rosto ra, L ju b ljan a I l e š i č , S., 1958, O načelih geografske ra jon izac ije (reg ionalizacije), re fe ­ r a t na V. K ongresu geografov FN R Jugoslav ije v Č rni G ori 8. — 16. sep tem bra 1958 I l e š i č , S., 1979, P ogled i n a geografijo , L ju b ljan a K e b r i č , I., M r z 1 i k a r, S. 1982, R egija v SR S loveniji in učinkovitost gospodarjen ja po panogah slovenske in d u strije po posam eznih re g i­ jah , IER, L ju b ljan a K l e m e n č i č , V., 1972, G eografija p reb iv a ls tv a S lovenije, G eografsk i v e­ stn ik K o k o l e , V., 1969, C en tra ln i k ra ji v SR S loveniji, G eografski zborn ik 12 L e b re t, L .-J., 1961, D ynam ique concrete du developpem ent, ficonom ie e t hum anism e, les ed itions ouvrieres, P aris M i h e v c , P., 1975, P om en ru ra ln e g a p rosto ra v p rosto rskem p lan iran ju , L ju b ljan a S in teza (povzetki) strokovn ih grad iv , k i zadevajo p rosto rsk i p la n SR S lo­ venije , Z avod SRS za d ružbeno p lan iran je , L ju b ljan a 1977 V r i š e r , I., 1973, V plivna obm očja jugoslovansk ih m est in d ru g ih s re ­ dišč, G eografsk i v es tn ik X L V, L ju b ljan a V r i š e r , I., 1978, R egionalno p lan iran je , L ju b ljan a