Savinjski vestnik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN ŠOŠTANJA Celje, sobota, 25. oktobra 1952 LETO V., — ŠTEV. 43 — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov trg 1. Pošt. pr. 123. Tel. 7. ćek. rač. 620-1-90322-12 pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne. Četrtletna naročnina 75, polletna 150, celo- letna 300 din. Izhaja vsako soboto. Poštnina plačana v gotovini. Od nas vseh je odvisno, kdaj n kako bomo ubla- žili posledice suše Letos je suša napravila našemu go- spodarstvu ogromno škodo. V merilu države se je zaradi tega zmanjšala kme- tijska proizvodnja za 40%, kar je po- vzročilo izpad narodnega dohodka za 150 milijard dinarjev. Čeprav v Sloveniji, zlasti pa v okolici Celja, suša ni prizadejala kdo ve kake škode v primerjavi z našimi južnimi republikami, ki jih je suša močno pri- zadela, skušajo nekateri kmetje to iz- koriščati ter navijajo cene kmetijskim pridelkom. Pri teh špekulacijah jim pomagajo celo nekatera naša podjetja, sindikati in razni prekupčevalci, ki ku- pujejo krompir in jabolka za svoje ko- lektive. S preploxHwanjem blaga navi- jajo cene ter s tem ustvarjajo nerav- novesje med kupnimi in blagovnimi fondi. Sindikalna podružnica tovarne Titan v Kamniku je n. pr. nabavila na Kozjanskem večjo količino jabolk po 18 din za kg, svojim delavcem pa jih je prodala po 10 din. Njihovi delavci so sicer prišli poceni do jabolk, ker je razliko krilo podjetje, vendar so s tem povzročili ogromno škodo skupnosti, |saj so s preplačevanjem v enem ted- nu dvignili ceno od 12 na 18 dinarjev. Po dosedanji presoji gre skoraj 90% presežkov plač v roke kmeta, poleg te- ga pa se pojavlja težnja po kopičenju zalog, saj je ugotovljeno, da so do 20. oktobra potrošniki kupili za 8% več prehranbenih predmetov, kot lansko leto ves oktober. Bojazen, ki je zaradi suše nastala, in ki jo zlasti reakcija podpihuje, je po- polnoma odveč. Nihče od nas ne bo tr- pel lakote, kajti življenjski standard ho ostal približno na isti višini kot je. Zato so že-poskrbeli najvišji organi na- 'še ljudske oblasti. Ker bomo morali primanjkljaj v hrani nadoknaditi z uvo- zom iz inozemstva, se bo nekoliko zmanjšal uvoz za kapitalno izgradnjo, luk.suznih predmetov pa sploh ne bo- mo uvažali. Istočasno bomo povečali izvoz blaga, ki nam ni neobhodno po- treben, do najvišjih možnosti. To pa še ni vse. Vsak naš državljan je po svojih zmožnostih dolžan poma- gati, da bomo prebrodili posledice suše čim prej in čim manj občutno. Zlasti je tu poklican delavski razred, kot naj- bolj napreden, da s svojim vzgledom prednjači. Razvoj socializma pri nas je omogo- čil prvič v zgodovini človeštva, da je neposredni proizvajalec — delavec last- nik proizvajalnih sredstev, ki tudi sam razpolaga s presežkom svojega dela. Ze v tej kratki dobi delavskega samo- upravljanja je naš delavec pokazal ve- liko razumevanje za splošne družbene potrebe. Nešteto je kolektivov v Celju in okolici, ki so prispevali iz sklada za prosto razpolaganje večje zneske za razna komunalna dela (gradnjo stano- vanjskih hiš itd.) v svoji občini, me- stu in okraju. Dolžnost upravnih od- borov in delavskih svetov pa bo, pra- vilno prikazati delavcem potrebo za čim večjo štednjo. Tako bodo kolektivi z razumevanjem po svojih zmožnostih iz sklada za prosto razpolaganje pri- stpevali svoj delež za komunalna dela v svoji občini ali okraju. Ker bodo ko- munalni objekti enako koristili delav- cu kot kmetu (šole, ceste, mostovi itd.) lahko kolektiv ob tej priliki stavi po- goj, da tudi kmetje prispevajo svoj de- lež v obliki prostovoljnega dela, prevo- zov Jn gradbenega materiala. Celo gibljivega dela plač se bodo delavci marsikje radi odrekli v korist komunalne dejavnosti, če jim bodo pra- vilno prikazane trenutne težave, ki so nastale zaradi suše. Na presežek plač fimajo delavci polno pravico, če je ta presežek res rezultat njihovega dela. Nihče jim te pravice ne more vzeti, saj je edino pri nas tudi uzakonjena. Ven- dar se pri delitvi viškov plač v mnogih podjetjih dogajajo razne nepravilnosti: uravnilovka pri delitvi in primeri, ko se višek ne ustvarja na podlagi boljše organizacije in kvalitetnega dela, tem- več zaradi dobrega plasmana nekega artikla na trgu, zaradi monopolnega po- ložaja podjetja, zaradi previsokih cen itd. So na primer v Celju tudi trgovska podjetja, katerih uslužbenci neupravi- čeno prejemajo lepe vsote denarja na račun gibljivega dela plač, ki ga ustvar- jajo na podlagi visokih cen, seveda v škodo potrošnikov. To ni pravilno, še manj pa socialistično. V kolektivih, kjer so pa sicer upravičeni na delitev pre- sežka plač, je treba prikazati delavcem, da standard ne predstavlja samo denar v žepu, ki se v pretežni večini steka na kmete, ali pa celo zapravlja v gostilnah, temveč standard predstavlja tudi elek- trika, vodovod, urejena stanovanja, ce- ste, mostovi itd. Ce bomo to pravilno tolmačili, bodo delavci razumeli za kaj gre in prav radi bodo prispevali svoj delež v splošno družbeno korist. Z varčevanjem na vsakem koraku, z odpravo pomanjkljivosti pri delitvi gib- ljivega dela plač, s čim večjim prispe- vanjem denarnih sredstev za komunalno dejavnost, s povečano težnjo za kvali- tetnim izvozom bodo naši delovni ljud- je v izdatni meri olajšali težave, ki nam jih je letos prizadejala suša. -ma- Osvobodilna fronta in volitve Osvobodilna fronta je naša največja množična organizacija. Njeno članstvo sestavljajo delavci, kmetje, nameščenci, svobodni poklici. Njene organizacije se nahajajo na terenu v mestih, industrij- skih krajih, podeželskih središčih in vaseh. Osvobodilna fronta pod svojim okriljem združuje poštene državljane vseh. slojev, vseh tistih, ki se strinjajo s programom Fronte — z graditvijo so- cializma. Fronta je torej množična po- litična stranka delovnih ljudi Jugosla- vije. Tej vlogi OF je treba dati polnega poudarka v političnem delu. Ako trdi- mo, da je Osvobodilna fronta stranka delovnih ljudi, mora ta svoj značaj ka- zati s svojim političnim usmerjanjem delovnih ljudi. Stalno in pravočasno mora obveščati svoje članstvo o vseh vprašanjih socialistične graditve. Sem spadajo vprašanja zunanje politike in vloga Jugoslavije v svetu, graditev na- šega gospodarstva, utrjevanje obramb- ne sposobnosti in krepitev JLA, borba proti sovražnikom izven meja in nje- govih odtenkov tega delovanja po po- sameznih reakcionarnih ljudeh pri nas doma. Sem spada vzgoja članstva v ra- zumevanju potreb in težav celotne države in od njih odvisne graditve so- cializma v ožjem gledanju posameznih okrajev, mest, občin in vasi. Toda tu ne gre le za obveščanje, gre za, aktivno udeležbo množic članstva Osvobodilne fronte v cilju, da vsak član izpolnjuje svoje dolžnosti do izgradnje socializma na svojem delovnem mestu, v tovarni, na vasi, v uradu, v šoli in drugih področjih dela. Gre za to, da znajo člani Osvobodilne fronte sami razpravljati o vseh oblikah graditve socialistične družbe, da te oblike razum- sko sprejemajo in se borijo za njih uresničitev. Zato je treba članstvu odločno posta- viti njegov odnos do nalog Osvobodilne fronte. Biti njen član pomeni z besedo in dejanjem aktivno sodelovati pri iz- gradnji socializma ter s tem resnično priznavati program Osvobodilne fronte. Za to pa je potrebna zavestna disciplina članstva do nalog, ki jih postavlja Fronta pred nje. Odprti partijski sestanki, ki so rodili zelo dobre rezultate in kafere je mno- žica nepartijcev sprejela kot razume- vanje in podporo delu Partije, so imeli tudi svojo senčno stran, ker so marsikje odrinili delo Fronte. Odprti partijski sestanki ostanejo sicer še nadalje stalna oblika dela Partije, toda zreducirati se le nanje bi pomenilo zožiti delo Osvo- bodilne fronte. Na odprtih partijskih sestankih imajo člani Osvobodilne fron- te le možnost diskusije in opozarjanja na slabosti Partije, v okviru sestankov Osvobodilne fronte pa nastopajo mno- žice njenega članstva kot enakopravni člani svoje politične organizacije. Člani Partije so v Osvobodilni fronti po svojih pravicah enaki drugim čla- nom, vendar so dolžni s svojim aktivnim deloro razgibati celotno član- stvo Fronte. Zadnji čas je, prenehati z govorjenjem o nekakšnih transmisijah, ki naj jih predstavlja Fronta in druge množične organizacije kot podaljšane roke Partije. Ne prenašanje direktiv Partije, temveč politično in aktivno delo z nepartijci, sodelovanje na vseh področjih graditve socializma, v vseh oblikah družbenega udejstvovanja, to je dolžnost članstva Partije, ne pa biro- kratsko komandiranje in dirigiranje, ki se še tu pa tam pojavlja. Zato je zgrešena misel lokalnih par- tijskih organizacij v nekaterih naših občinah, da bi šle zaradi slabega sesta- va frontnih odborov v prvih volilnih pripravah mimo frontnih organizacij, skušajoč s samim partijskim aktivom izvajati neposredne politične priprave za volitve. Ako je organizacija Fronte šibka, nedovoljno sposobna za odgovor- no politično delo v pripravah za volitve, morajo partijske organizacije prven- stveno poskrbeti za okrepitev frontnih organizacij in aktivno pomagati front- nim odborom. V takšnih primerih je treba doseči spremembo v sestavu ob- činskih in vaških frontnih odborov ter z njihovo aktivizacijo pričeti z delom za volilne priprave. Tako bomo dosegli, da bo Osvobo- dilna fronta v pripravah za volitve raz- gibala svoje članstvo in istočasno s po- litičnimi pripravami na volitve razvi- jala vse druge oblike dela stalnega zna- čaja: vzgojno delo na kulturnoprosvet- nem področju z osnovanjem in aktivnim delom kulturnih društev »Svobode«, s pojasnjevanjem naporov ljudske oblasti za odstranitev posledic suše v našem gospodarstvu in s tem v zvezi pravilno obračunavanje in izterjavo davčnih ob- veznosti, pravilno sestavo delovnega programa razvoja občin v bodočih letih, okrepitev Osvobodilne fronte s priteg- nitvijo v članstvo novih tisočev pošte- nih volivcev in odstranitev iz vrst član- stva Fronte tiste negativne elemente, ki z legitimacijo Osvobodilne fronte skušajo prikrivati svoje sovražno delo. Tipi, ki zavestno nočejo sodelovati pri graditvi socializma, nimajo v Osvobo- dilni fronti kaj iskati. Predstoječe volitve imajo še posebno obeležje / volitvami zborov proizvajal- cev. Izvolitev zborov p»*oizvajalcev po- meni odločen poseg delavskega razreda v neposredno ukrepanje o vseh gospo- darskih vprašanjih okraja. Zbor proiz- vajalcev bo skrbel za enakomernost ekonomskega razvoja vseh področij okraja, odločil bo, kaj, kje in v koliki meri se lahko uporabljajo viški do- bička za potrebe posameznikov ali skupne potrebe komunalne graditve po- sameznih občin in krajev. Vendar ne smemo gledati le to vprašanje z gospo- darskega stališča, temveč prav volitve v ta organ naj aktivno pritegnejo članstvo iz podjetij na politično delo Osvobodil- ne fronte na terenu. Partijske organi- zacije v tovarni in sindikati morajo usmerjati svoje članstvo na vas in vo- diti skrb za njegove posege v politični in gospodarski problematiki občine, S tem bo tudi mogoča delavcem družbena kontrola ukrepov okrajnega ljudskega odbora, zlasti zbora proizvajalcev, in možnost, da delovni kolektivi opozar- jajo po svojih, članih zbor proizvajalcev, v čem so težave, pomanjkljivosti ali nepravilnosti na terenu in kaj naj ukre- nejo za njihovo izboljšanje. To bo zlasti potrebno v prvi dobi, ko bodo zbori proizvajalcev še mladi, brez vsakih iz- kušenj in jim bodo signali članov Fron- te, zlasti tistih iz vrst delavcev, drago- cena, pomoč za izboljšanje dela. Zato volitve v zbore proizvajalcev ne morejo iti mimo Fronte. Prvič ne zato, ker mora Fronta pomagati sindikalnim organizacijam, da ne bodo volitve v zbore proizvajalcev izvedene le formal- no, tehnično, temveč da bo ta novi ko- rak poglobitve socialistične demokracije v dovoljni meri politično pojasnjen de- lavskemu razredu in članstvu Fronte sploh. Drugič, ker je treba zagotoviti aktivno udeležbo delavcev tudi v novih okrajnih in občinskih ljudskih odborih in to tako v političnih pripravah kandi- datov kot zborov volivcev in političnem pomenu za uspešno izvedbo volitev. Pri volitvah v zbore proizvajalcev tudi ne smemo zanemarjati volitev za- stopnikov iz vrst kmetijstva. Vse kme- tijske zadruge bodo imele v ta namen izredne občne zbore, na katerih bodo volile delegate za volitve v zbor proiz- vajalcev. Delegati vseh zadrug bodo nato iz svoje srede izvolili določeno število zastopnikov v zbor proizvajal- cev sorazmerno celotnemu družbenemu dohodku iz kmetijstva v okraju. Tudi tu тогаџго že vnaprej voditi dovolj skrbi, da ne bi šlo tu le za tehnično izvedbo volitev, temveč da Fronta po- skrbi, da bodo imeli ti izredni občni zbori Kmetijskih zadrug politično-go- spodarsko vsebino. Na njih je treba razpravljati o povečanem razvoju go- spodarskih odsekov v prihodnjem letu, za kar je mogoče v zimski dobi izvesti potrebne predpriprave. Na njih je treba razpravljati o dolžnosti našega kmeta do skupnosti, ki pri nas skoraj ni bil prizadet po suši. Zato bo tudi dolžnost kmetov, da s pravilno ureditvijo davč- nih obveznosti prispevajo k enakomerni razporeditvi bremen v premagovanju gospodarskih težav, nastalih zaradi suše. Politična aktivizacija Osvobodilne fronte v pripravah za volitve naj utrdi njeno notranjo moč in jo politično raz- giblje v taki meri, da bo tudi po vo- litvah predstavljala vodilno politično stranko delovnega ljudstva, trdno in monolitno organizacijo socialističnih graditeljev lepše bodočnosti. Vinko Šumrada. CELJSKE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE V PRIPRAVAH ZA VOLITVE TOVARIŠ FPJKC IESKOŠEK bo govoril v sobofo na velikem predvolilnem zborovanju v СеЦи NAJ NE BO CELJANA, KI SE TEGA ZBOROVANJA NE BI UDELEŽILI V ponedeljek popoldne so se zbrali predstavniki vseh množičnih organizacij iz Celja, da bi se pogovorili o nalogah v zvezi s predstoječimi volitvami v mestni ljudski odbor. Sestanku je pri- sostvoval tudi zvezni ljudski poslanec za mesto Celje, minister tovariš Franc Leskošek. Sekretar mestnega komiteja KPS tov. Olga Vrabičeva je v daljšem govoru orisala pomen in značaj volitev v ljud- ske odbore s poudarkom pomena voli- tev v svet proizvajalcev. S tem v zvezi je prikazala naš zunanje in notranje- politični položaj ter podčrtala naloge množičnih organizacij v predvolilnem času. Sekretar mestnega odbora Fronte tov. Cveto Pelko pa je podrobno ob- razložil tehnični postopek pri izvedbi volitev, ki se bistveno razlikujejo, zlasti v pogledu demokratičnosti, od postopka pri volitvah v preteklosti. V Celju bo 34 volilnih enot, volili pa bodo 40 od- bornikov, v zbor proizvajalcev pa 25. Vsaka volilna enota bo volila enega od- bornika, volilne enote 5, 7, 8, 12, 13 in 16 pa po dva. V razpravi, ki je bila premalo živa, so ugotovili, da so množične organiza- cije v Celju premalo delavne ter da člani Partije nudijo premajhno pomoč frontnim organizacijam in društvom. Krajevni odbor OF četrte četrti, ki je bil nekdaj najboljši v Celju, je po- stal sedaj najslabši. Vzrok temu je, da so tamkajšnji komunisti premalo po- magali odboru, saj mnogi med njimi niti na sestanke niso prihajali. Podobno stanje so ugotovili tudi v Gaberju, v Novi vasi in v Trnovi j ah. Tov. Leskošek, ki je v razpravi dal več koristnih in revolucionarnih na- potkov za uspešno delo množičnih or- ganizacij, je zlasti poudaril pomen Osvobodilne fronte kot najmočnejše po- litične organizacije v Jugoslaviji. Ker je bilo iz diskusije razvidno, da so celjski komunisti premalo delali v mno- žičnih organizacijah, je tov. Leskošek dejal, naj se vrata v Partijo odpro ši- roko na stežaj, da lahko iz nje izstopijo vsi tisti, ki jim ni do sodelovanja v Fronti, stopijo pa naj vanjo pošteni in delovni ljudje iz vrst Fronte. Kajti Partija ni nikak brlog, kjer naj bi se zbirali v zavetju nedelavnosti morda tisti, ki čakajo na boljšo službo in sta- novanje. Partija je avantgarda borbe- nih, revolucionarnih ter zavednih ljudi, in čim prej se bodo takšni elementi is nje izločili, tem močnejša bo. Tudi biti član Fronte kot najmočnejše politične organizacije je čast, ki jo ne zasluži tisti, ki se z njenim programom ne strinja. Zato je treba s takimi čimprej pomesti iz frontnih vrst. Njegove besede so navzoči pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. V tem tednu so bile po vseh terenih v Celju tudi konference aktivov komu- nistov, kjer so se komunisti pomenili, kako bodo pomagali frontnim organiza- cijam pri predvolilnih sestankih. V soboto, dne 25. t. m. ob 3 popoldne bo v vseh prostorih Doma OF v Celju veliko predvolilno zborovanje. Ker bo na zborovanju govoril član politbiroja CK KPJ in zvezni poslanec mesta Celja tov. Franc Leskošek, naj ne bo Celjana, ki bi se tega važnega zborovanja ne udeležil! —ma— Sedem let Združenih narodov Obletnica, ki kategorično in vsiljivo zahteva, da se ustavimo ob njej in pomislimo. Cas, ob katerem moramo vsako leto tenko in vestno prelistati bilanco dela organizacije, ki predstavlja termometer razvoja človečanske zavesti o možnosti enakopravnega in miroljub- nega sožitja med narodi. Sedem let obstoja Združenih narodov. V življenje jih je priklicala vest svo- bodoljubnega človeštva in neomajna ter elementarna želja, izražena v spontani, nedvoumni zahtevi: Nikdar več vojne! Življenje človeku! Zadnjikrat razrušeni domovi, prerani grobovi, pohabljenci in brezdomni otroci! 24. oktober 1945 — 24. oktober 1952. Dva datuma — in vendar kakšna raz- lika. 24. oktober 1945 v San Franciscu. Razkošna pestrost zastav'držav, ki so podpisale Ustanovno listino združenih narodov. Razkošje v srcih zmagovitega človeštva. Svečane obljube in dostojan- stveni podpisi. 24. oktober 1952 v New Yorku. Nemir v ljudeh in mračna poročila ljudem. — Še nikoli od časa Kartagine ni bila nobena dežela tako opustošena, kot je danes Koreja. Od tridesetih mi- lijonov prebivalcev so trije hiilijoni umrli od gladu, mraza in epidemij .. . Oh, sanjaj o soncu Sonny-boy, otrok XX. stoletja. O soncu, ki so ti ga oblju- bili in ukradli! Kratek stvaren odlomek suhega po- ročila, ki je pa obenem strasten in uni- čujoč »j'accuse«, obupen krik ljudi, ki so živeli in ljubili ter upali v pravico in svobodo. Blazen očitek tistim, za ka- tere predstavljajo le figure na šahov- nici oblasti in sredstvo v strategiji špe- kulacije. To je samo bežna postavka v bilanci sedmih let. Sledi ji cel register senc: razpolovi j ena Nemčija, Tunis in Ma- roko, iranski petrolej, južnoafriška dis- kriminacija, sovjetska grabežljivost na jugoslovanskih mejah, teptanje naj- osnovnejših človečanskih pravic v de- želah Stalinovega sonca, enako kolo- nialnemu teptanju XIX. stoletja itd. — Sama kresila, ki čakajo le na kresilnik Register udarcev in potresov, ki majejo to silno stavbo človeškega upanja in dostojanstva. Register, ki obtožuje tiste, ki delajo iz teh občečloveških vprašanj le suhoparen juridični problem. Kljub tem senčnim stranem pa pred- stavlja organizacija Združenih narodov ogromen korak naprej na poti medna- rodnega sodelovanja in miroljubnega sožitja. Svet XX. stoletja je premajhen, da bi lahko dovoljeval kakšno drugo pot kot je ta, ne da bi bil pri tem pod- neten nov svetovni požar. Združeni narodi so pa neločljivo sredstvo borbe za mir in blagostanje. In tisti dan, ko bodo odgovorni držav- niki opustili to sredstvo in dokončno zavrgli načela, na katerih slonijo Zdru- ženi narodi, bodo svet izročili novi vojni. Mir je pa samo eden, neločljiv in edinstven. Mir, v katerem ne igra ve- lik . policaja malemu. Svobodoljubni ljudje današnjih dni, posebno pa mi Jugoslovani, ki smo svojo svobodo drago, zelo drago plačali, odklanjamo »pax tartarica«. Pa naj bo to »pax« ali mie. Mir, ki je zgrajen na brezpravnosti malih, predstavlja že sam po sebi ne- varnost za mu\ (Nadaljevanje na 2. strani) TEKMOVALNI PROGRAM NAPOVEDANEGA TEKMOVANJA OKRAJNEGA ODBORA OF CELJE-OKO- LICA VSEM OKRAJNIM ODBOROM OF V SLOVENIJI Okrajni odbor OF Celje-okolica je na osnovi pooblastila zbora politič- nih aktivistov Fronte in ostalih množičnih organizacij sestavil in poslal tek- movalni program vsem Okrajnim odborom OF v Sloveniji z naslednjimi toč- kami: 1. V katerem okraju bodo zbore volivcev najbolj pripravili, kje bodo le-ti najbolj obiskani in kje bodo sprejeli največ od Fronte predlaganih kandida- tov ter kje bodo ti v največjem številu izvoljeni. 2. Kje bodo na zborih volivcev predlagali največ realnih in dobrih go- spodarskih programov s posebnim poudarkom na zbiranje lastnih denarnih in materialnih sredstev za razna dela, zlasti v komunalni dejavnosti. 3. Kje bodo najbolj zaostrili borbo in javno onemogočili vsak pojav so- vražnega delovanja. 4. Kje bo razvita najboljša aktivnost za dosledno izvrševanje gospodarskih nalog, predvsem pri izpolnjevanju davčnih obveznosti. 5. Kje bodo v predvolilnem delu združene vse sile množičnih organizacij in društev, zlasti pa delavskega razreda, ki naj doseže dostojno mesto v bo- dočih občinskih odborih. 6. Kje bodo občinski odbori OF usposobljeni čimprej sprejeti odgovor- nost za izvedbo volitev in nadaljnje politično delo. 7. Kje bodo žene bolj uspešno posegle v politično delo in priprave in kje bodo dostojneje zastopane v občinskih odborih. 8. Kje bodo najbolje izvedene volitve v zbor proizvajalcev. 9. Kje bodo najbolje pripravljene tehnične priprave, kje bo svečanost volitev večja in zunanji videz volišč lepši. IG. V katerem okraju bo največ volišč s predčasno 100% izvedbo volitev, najboljši končni izid volitev in hitreje dostavljeni končni rezultati in volilni material republiški volilni komisiji. 11. V katerem okraju bo tekmovanje med občinskimi odbori OF najbolje organizirano. 12. Kateri okraj se bo bolje posluževal dnevnih in lokalnih časopisov, ob- javljal v njih problematiko konkretneje in hitreje in si s tem ustvaril pomoč pri delu v predvolilnem času. stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 25. oktobra 1952 Stev. 4;î Naša država je in bo nudila vso mo- ralno in materialno podporo, ki jo zmo- re organizaciji Združenih narodov. Nudi jo enostavno zato, ker je naša zunanja politika osnovana na načelih Ustanovne listine, ker je naša družbena ureditev zgrajena na dostojanstvu in veličini človeka in ker smatramo, da predstavlja ta organizacija močan jez vsakršni agresiji in energično omejevanje hijen- skih apetitov. Kljub temu, da ne moremo odobra- vati vseh sklepov dela Združenih na- rodov, vemo, da so Združeni narodi vredni življenja, da so ena izmed ogromnih pridobitev, pridobljenih v ne- davni zgodovini s potoki krvi in jim že- limo uspešnega dela, v katerem bomo dali, kot smo že, nemajhen delež. Vemo, da bodo preizkušnjo, pred katero so postavljeni, častno prestali. Ce ne danes pa jutri. Mednarodni dečji fond Ves svet praznuje 24. oktober kot Dan združenih narodov. Ob tej priliki je treba dati poseben poudarek Mednarod- nemu dečjemu fondu, ki je tudi našim otrokom, materam dojiljam in nosečni- cam nudil in še nudi veliko pomoč. Ta pomoč se nanaša na zdravila, obleke, hrano in denarna sredstva. To pomoč dobivajo ogroženi otroci vsega sveta, med temi tudi jugoslovanski, ki so med vojno bili z^lo prikrajšani in se posle- dice še danes čutijo, in to brez ozira na vero, politično pripadnost, raso in na- rodnost njihovih staršev. V Celju dobivajo otroci dnevno ma- lico, ki jih razdeljuje centralna mlečna kuhinja (Mlekopromet) in sicer dnevno 4 dkg mleka, 2 do 3 dkg kakava ali kavinega nadomestka, 1 dkg sladkorja, 2 do 3 dkg marmelade ter 8 dkg kruha na enega otroka dnevno. Dojenčki do 1 leta dobivajo polno- mastno mleko v prahu, mesečno 1,20 kg v delilnem centru v Zidanškovi ulici 7. Ce se ta pomoč deli pravilno ali ne- pravilno, naj javijo upravičeni na Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko pri MLO Celje. Mladina v Štorah se pripravlja na občinske volitve Razpis volitev v občinske ljudske od- bore je razgibal tudi mladino v Štorah. Kakor vedno, se bodo še posebno letos člani mladinske organizacije na volitve pripravili, kakor to zahteva mladinska zavest. Ker pa zahteva predvolilna agi- tacija načrtno delo, je tovarniški ko- mite LMS sklical za ponedeljek 20 t. m. mladinski sestanek, na katerem so se dogovorili, kako bodo izvedli občin- sko mladinsko konferenco, sestavili kandidatno listo za devetčlanski občin- ski mladinski komite in petčlanski nad- zorni odbor. Predvsem so sklenili, da bodo v petek 24. oktobra izvedli mo- gočno mladinsko predvolilno zboro- vanje, ki bo veljalo mladini s področ- ja vse občine Štore. Ker se še spomi- njamo, kako je lepo uspel letošnji mla- dinski dan v Štorah, pričakujemo, da bo tudi predvolilno zborovanje naše mladine nadvse lepo uspelo. Želimo jim mnogo uspeha. Pa ne samo to, podprli bomo zavedne mladince, da bodo nji- hovi uspehi res naši skupni uspehi. Mladinska l it škodljivo, ker s tem prizadenejo stro. kovne kadre, katerih izdrževanje oad< v breme posredovalnice za delo. Tud pri odpuščanju ženske delovne sile s( ugotovili nepravilnosti. Da bi čim bolj povečali izvoz, je se. kretar OK KPS tov. Vinko Šumrada poudarii, da morajo izvozna podjetjj iskati čim večje možnosti izvoza, zat( pa bo treba gledati, da bodo izdelk čim kvalitetnejši. Predstavnik Steklarne iz Rogaške Slatine je prikazal težave, ki jih imajo pri izvozu. Kljub temU; da so njihovi izdelki znani in uživajo sloves po vsem svetu, naročila prihajajo celo iz Ameri, ke in Anglije, jih ne morejo realizirati zaradi ovir, ki jih povzročajo naši iz- vozni organi. Zaradi tega so moral preusmeriti svoje izdelke na domač trg in tako so prišli v finančne težave O delitvi dobička ni govora, saj do- segajo komaj redne plače. Zaradi teh težav tudi niso prispevali nič v okraj- ni sklad za komunalne potrebe. Poleg tega imajc tudi dovolj potreb doma, saj v steklarni nimajo vode, delavci pa n( primernih stanovanj. Na kraju so zastopniki okoliških ko- lektivov sprejeli sklep, da bodo do kon- ca tega meseca poslali na okraj pred- log, koliko bi še posamezni kolektiv lahko prispevali za komunalno dejav- nost iz skladov za prosto razpolaganje ali pa iz presežka plač, kjer bodo te delili. OBJAVE IN OGLASI RAZGLAS Mestni ljudski odbor Celje je na seji mestnega, zbora dne 10.10. 1952 sprejel ns podlagi 27. člena Zakona o volitvah ip odpoklicu odbornikov ljudskih od- bornikov ljudskih odborov sklep o razdelitvi mesta Celja na volilne enote. Za volitve odbornikov mestnega zbora, ki bodo 7. decembra 1952, je mesto Celje razdeljeno na. 34 volilnih enot. V volilnih enotah 5, 7, 8, 12, 13 in 16 se volita po dva odbornika, v ostalih volilnih enotah pa se voli po en od- bornik. Razdelitev mesta na volilne enote je podrobneje razvidna iz zadevnega raz- glasa na uradni deski Mestnega ljud- skega odbora. Mestni ljudski odbor Celje, 22.10.1952. Tajništvo MLO. OBJAVA Pozivamo vse najemodajalce področja MLO Celje, ki dajejo v najem nepremičnine (sta- novanja, lokale in druge dele zgradb ter zemljišča), da do 30. 10. 1952 obračunajo vse najemnine in prometni davek (takso) za leto 1951 in 1952. \ kolikor od prejetih na- jemnin ni bil plačan prometni davek (taksa) ga morajo najemodajalci takoj plačati. Po- trdila o prejetjvi najemnine morajo biti iz- stavljna samo na predpisanih od države iz- danih formularjih (najemninske pobotnice). Ker bo Uprava za dohodke pri MLO Celje po 3C. 10. 1952 kontrolirala plačani prometni da- vek od najemnin, obveščamo vso najemoda- jalce, da pripravijo kupone najemninskih knjižic. V primerih, kjer se bo ugotovilo, da davek ni plačan, bo najemodajalec kaznovan v smislu obstoječih predpisov. MLO Celje Svet za gospodarstvo Uprava za dohodke KLAVNICAM, MESNICAM IN TRGOV- SKIM PODJETJEM OKRAJA CELJE-OKOLICA Organi higienske postaje in veterinarske sluîbe še vedno ugotavljajo, da so v prodaji mesni izdelki, zlasti salame brez predpisane označbo proizvajalca, številke, serije izdel- kov in datuma izdelave. Opozarjamo vse klavnice, da je izdelovanje klobas za javno prodajo dovoljeno samo registriranim pre- delovalnicam mesa. Pred nrodajo mora biti vsaka serija mesnih izdelkov pregledana v živilskem laboratoriju okroinega higien- skegr, zavoda v Celju. \zorce pošilja na pre- gled pristojni veterinar, ki na podlagi do- voljenega izvida dovoM prodajo. Za prevoz mesa in mesnih izdelkov izven kraja izde- lave, je potrebno posebno veterinarjevo po- trdilo. Prodaja neoznačenih mesnih izdel- kov je prepovedana in so za to odgovorni tudi prodajalci na drobno (mesnice in trgo- vine). Izvajanje teh navodil nadzorujejo or- gani higienske postaje in veterinarske služ- be, ki imajo nalogo vse kršilce teh predpi- sov predati sodniku za prekrške v kazno- vanje. Ponovno opozarjamo na določila I'ređbe o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list FLRJ štev. 55-48), Navodilo o izvajanju uredbo o zdravstvenem nadzorstvu nad ži- vili (I radni list FLRJ št. 32-52) in da od 2C. t. m. velja za vsa živila v javni prodaji odredbr. o obveznem sanitarno-higienskem pregledu živil (Uradni list LRS štev. 21-52 od 19. 7. 19.52.) Okrajna higienska postaja. POZIV Pozivamo vse, ki imajo v zvezi z (;<>,.i»u- darsko razstavo v Celju kakršnekoli tt>r- jatve, da dostavijo račune do 1. novembra i. 1. na MLO Celje, soba št. 32. V kolikoi tegi'. do navedenega roka ne bodo storili, bomo z:^.radi zaključka obračuna lirisiljeni račune vrniti. za proslavo 500-letnice Celja Odbor POZIV Pozivamo šoferja, ki je dne 3. 6. 1952 na- šel na glavni cesti med Žalcem in Šempetrom nezavestno moško osebo ter jo pripeljal т splošno javno bolnico v Celje in vse, ki jim je kaj o zadevi znano, da se javijo pri Od- delku za notranje zadeve OLO (!elje-okolica, soba št. 66-1. ČEBELARSKI SI.ADKOB ^ Pred kratkim je občinski odbor Petrovce neupravičeno zahteval koleke na prošnjo za nakup čebelarskega sladkorja od nekega če- belarja, ki pa ni član Čebelarskega društva, Sladkor lahko dobi vsaka stranka brez ne- potrebnih formalnosti in stroškov, zato opo- zarjamo potrošnike in hkrati občinske od- bore na to nepravilnost. Cena čebelarskemu sladkorju je 120 dis za kg, in to za nečlane. Kmetjski magazin, poslovalnica Celj SLUŽBO dobi takoj ženska oseba kot strež nica v Domu onemoglih na Grmovju. Pred nost ima. oseba, ki je verzirana tuđi v ši vanju in krpanju perila. Hrana in stano- vanje v domu. Plača po uredbi. PRODAMO večje količine krompirja za kr- mo (po 10 din). Zadružna ekonomija Bla- govna. PRODAM ugodno dve krasni palmi (filius) zemljo za sajenje drevja ali trte na sonc ni legi in en daljnogled 6/30. Naslov i upravi lista. PRODAM okovje in ploščice za zidni štedil nik. Naslov v upravi lista. PRITLIČNA SADNA DREVESCA (okulat grmi) za jesensko sajenje — neokužena prodaja Jelen, drevesnica, št. IIj pri Ve lenju. KOMPLETNE ZIMNICE za dve postelji pro dam. Naslov v upravi lista. LEPO SOČNO dvo- in polsobno stanovanji v novi zgradbi v Ptuju zamenjam za prrf tivredno v Celju. Naslov v upravi lista, j PRIDNO DEKLE išče službo za pomoč kuhinji ali kaj sličnega. IŠČEMO perfektno strojepisko z znanjen stenografije. Ponudbe poslati na Trgovinski zbornico za okraj Celje-okolica (Narodn dom). IZGUBIL SEM dve konjski plahti. Najditelji naprošam, da jih proti nagradi vrne. Vin ko Korent, Vrbje pri Žalcu, PREKLICUJEM izgubljeno potrdilo Stari narne (št. 189/12), na ime Goršek Franc Štore. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 31. oktobra ob 19.30: Priestley »Od raja pa do danes«. Gostovanje v Žale« Petek, 24. oktobra ob 15,30: Golia: »Sne guljčica«. Slavnostna premiera za Ivana Pi rečnika ter najboljše pionirje iz Šoštanja ii Celja. Izven. Sobota, 25. oktobra ob 20: Golia: »Sne guljčica«. Izven. Nedelja, 26. okt. ob 15,30: Golia: »Sne guljčica«. Izven. Torek, 28. oktobra ob 15,30: Golia: »Sne guljčica«. Izven — Opozarjamo na posebne bogato ilustrirano mladinsko številko Gleda liškega lista. Nedeljska zdravniška dežurna služba Dne 26. 10. 1952: tov. dr. Sevšek Maksim Celje, Ljubljanska cesta 36. — Nedeljsk zdravniška dežurna služba traja od sobot opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. K I y O__^ KINO METROPOL Od 21, 10, — 27, 10. 1952: »Zlomljena pušči ca«, ameriški barvni film Od 28. 10. — 3. 11. 1952: »Umor v pariš* četrti«, franc, film KINO DOM Od 21.—27. 10. 1952: »Preplah na cestah« ameriški film Od 28. 10. do 5. 11, 1952: »Tarzan med lo* ci«, ameriški film