Vrtci in izobraževanje na Islandiji
O
^ Tatjana Ažman
^ Šola za ravnatelje
Marijanca Kolar
Otroški vrtec Metlika
Meta Potočnik
Vrtec Pedenjped Novo mesto
Šola za ravnatelje je v okviru mednarodnega sodelovanja skupaj s Cmepiusom izpeljala študijski obisk ravnateljev na Islandiji od 17. do 21. junija 2018. K prijavi so bili povabljeni ravnatelji vrtcev, ki so v preteklih letih sodelovali v programu Razvoj ravnateljevanja. Obiska se je udeležilo osem ravnateljic, predavateljica Šole za ravnatelje in predstavnica Cmepiusa ter dve predstavnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V treh dneh smo se srečali s predstavniki Ministrstva za izobraževanje in z ucitelji s Pedagoške fakultete Univerze na Islandiji, ki izobražuje ravnatelje in ucitelje. Prijazno so nas sprejeli tudi v obcini Kopavogur blizu Reykjavika in nam organizirali obisk vrtcev.
Izobraževanje ravnateljev
Ravnatelji na Islandiji imajo trajen mandat. V neposredni bližini središca Reykjavika smo obiskali Islandsko univerzo (The University of Iceland), ki je ena od dveh univerz v državi. Na novo imenovani ravnatelji so se pred letom 1988 usposabljali za vodenje le na tecajih in seminarjih. Leta 1998 pa so ustanovili Pedagoško fakulteto (School of Education), ki se je leta 2008 združila z Islandsko univerzo. V sklopu univerze je pet fakultet, ki jih je leta 2016 obiskovalo približno 13.500 študentov. Sprejela sta nas dr. Borkur Hansen in dr. Arna H. Jonsdottir, profesorja na tej fakulteti, in nam predstavila sistem izobraževanja ravnateljev. Pedagoška fakulteta ima od leta 1998 štiri študijske programe, Izobraževanje predmetnih uciteljev, Zdravje, šport in prosti cas, Izobraževanje in raznolikost in Izobraževanje in pedagogika (Subject Teacher Education; Health, Promotion, Sport and Leisure Studies; Education and Diversity; Education and Pedagogy). Na njej od leta 1998
vodenje 1I2019: 103-109
Tatjana Ažman, Marijanca Kolar in Meta Potocnik
izvajajo tudi dodiplomske in podiplomske programe za vodenje šol. Ravnatelji morajo zdaj zakljuciti poseben diplomski in magistrski program vodenja, ki obsega i8o kreditnih tock - Vodenje in upravljanje v izobraževanju {Educational Leadership and Administration). Pogoj za vpis na podiplomski program je ocena 7,25 na dodiplomskem študiju in dve leti izkušenj s pouceva-njem. Obvezni predmeti so: Vodenje in upravljanje v izobraževanju {Educational Management and Leadership), io ects; Teorija organizacij {Theories of Organizations), io ects; Vodenje razvoja v izobraževanju {Development in Educational Institutions), io ects; Evalvacija v izobraževanju {Educational Evaluation - Self-Evaluation and Development), io ects, izbirni pa: Vloga srednjih vodij v šolah {Role of Middle Managers in Schools), io ects; Vodenje v inkluzivnih šolah in multikulturni družbi {Leadership in Inclusive Schools in Multicultural Society), io ects; Izbrane teme v upravljanju na podrocju izobraževanja {Special Topics in Educational Management), io ects; Izbrane teme vodenja v predšolskem izobraževanju {Special Topics in Early Childhood Educational Management), io ects; Upravljanje šol: finance, organizacija in kadrovanje (SchoolManagement: Finances, Operations and Staffing), io ects; Šolska administracija: izkušnja iz prakse {SchoolAdministration: Field Experience, 5 ects. Poleg tega lahko študent nekaj predmetov izbere izmed vseh ponujenih na fakulteti. Poudarek v programu je na praksi in raziskovanju prakse. Izobraževanje poteka na srecanjih na fakulteti {štiri dni), s samostojnim ucenjem in ucenjem na daljavo.
Predšolska vzgoja
Zacetki predšolske vzgoje na Islandiji segajo v leto 1946, ko je Katoliška cerkev organizirano dveletno izobraževanje za dekleta. Leta 1973 je izobraževanje predšolskih delavcev prevzela država in zacela je delovati triletna šola za predšolsko vzgojo. Leta 1998 so ustanovili program prve bolonjske stopnje, prvi študenti so magi-strirali leta 2014 {petletno izobraževanje). Naslovi predmetov na dodiplomskem študiju so npr. jezik, kreativno mišljenje, okolje, igra, gibanje, gledališko izražanje, umetnost, znanost, otroška literatura, dokumentiranje, razvojna psihologija, inkluzivni vrtec, glasba, prehod iz vrtca v osnovno šolo, komunikacija, sodelovanje in vodenje, kurikulum, enakost in zakljucno delo. Študenti vsako leto opravijo od tri do štiri tedne prakse. Izobraževanje na magistrski stopnji je zato namenjeno potrebam trga dela. Poteka aktivno, z
104
Vrtci in izobraževanje na Islandiji
reševanjem zastavljenih problemov neposredno na delovnem mestu. Potrebe po bolje izobraženih vzgojiteljih so velike, saj je bilo leta 2016 kar 52 odstotkov zaposlenih v vrtcih brez izobrazbe, 32 odstotkov jih je imelo ustrezno izobrazbo, 16 odstotkov pa jih je diplomiralo na drugih študijskih programih. Gospodarska kriza je leta 2008 mocno vplivala tudi na financiranje izobraževalnega sistema in na place v vzgoji in izobraževanju, zato se srečujejo z veliko kadrovsko podhranjenostjo. Na Ministrstvu za izobraževanje so nas seznanili z nekaterimi podatki. Porodniški dopust mater traja devet mesecev. Organizirana predšolska vzgoja je namenjena otrokom od drugega do šestega leta starosti. V vmesnem casu, od otrokovega devetega meseca do drugega leta starosti, si morajo starši varstvo za otroke zagotoviti sami. Decembra 2016 je 87 odstotkov vseh 19.000 predšolskih otrok obiskovalo predšolsko vzgojo. Delež strokovnih delavcev moškega spola je znašal 5,7 odstotka. V vrtce so vkljuceni tudi otroci s posebnimi potrebami, njihov delež leta 2016 je bil 9,7 odstotka. Delež otrok, katerih materni jezik ni islandšcina, je bil leta 2015 12,6-odstoten, 1206 otrok je imelo tuje državljanstvo (v osnovnih šolah je bil njihov delež 6,3-odstoten). Predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo financirajo obci-ne.
Vloga obcin
Obcine se dejavno vkljucujejo v proces izboljševanja predšolskega in osnovnošolskega sistema. Naša skupina je obiskala obcinsko lokalno skupnost v Kopavagurju. Kopavogurje drugo najvecjeme-sto na Islandiji. Ima 36.000 prebivalcev, leži na jugozahodni obali otoka v zalivu Faxafloi in skupaj s sosednjim mestom Hafnar-fjorSurjem tvori južno predmestje Reykjavika. Na obcini so nam predstavili svojo vizijo in naloge. Prizadevajo si za vzajemno sodelovanje triindvajsetih vrtcev, devetih osnovnih in srednjih šol ter staršev. V oddelku za predšolsko vzgojo so zaposleni razlicni uradniki: vodja predšolskega oddelka, 1,5 svetovalnega delavca za vrtce, vodja za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, strokovnjak za otroke s posebnimi potrebami, predstavnik za dnevno varstvo, 1,5 psihologa in 0,8 logopeda.
V kurikulu je poudarek na enakosti in enakopravnosti, varovanju okolja in nenasilju. Vsebine in drugi poudarki so naslednji: ustvarjalnost, glasba, okolje, komunikacija - materni jezik, matematika, avtonomija, komunikacija - prijateljstvo, gibanje, zdravje in dobrobit (angl. wellbeing) vseh. Posebno pozornost posvecajo
105
Tatjana Ažman, Marijanca Kolar in Meta Potocnik
zdravi prehrani otrok. Normativi so ugodnejši kot pri nas, saj pri njih za enako število otrok skrbi več strokovnih delavcev. Oddelki štejejo od 12 do 24 otrok, število strokovnih delavcev pa je določeno glede na starost otrok: pri eno do dve leti starih otrocih je razmerje štirje otroci na vzgojitelja, pri triletnikih pride na vzgojitelja šest otrok, pri petletnikih pa je razmerje deset otrok na vzgojitelja. Pedagoška izhodišca so zelo raznolika. Temeljijo na spoznanjih, ki so jih prispevali Dewey, Piaget, Montessori, Frobel, Vygotsky, Reggio Emilia, Kamii/DeVries, High Scope. Otrok je lahko v vrtcu od štiri do devet ur dnevno. Celotno vzgojno-izobraževalno delo v njih temelji na igri, še posebej igri na prostem, ki je vsak dan obvezna za vse starosti ne glede na vremenske razmere. Sami pravijo, da so ne nazadnje Islandci, potomci Vikingov, in da je njihovo življenje vedno teklo v neposrednem stiku z naravo.
Do 20 odstotkov stroškov za varstvo in prehrano v vrtcu placuje-jo starši, ostalo placa obcina. Cene priplaciluza starše oblikujejo tudi glede na število ur, ki jih otrok na dan prebije v vrtcu, glede na število obrokov v vrtcu, glede na socialne znacilnosti (npr. enostarševske družine). Posebnost te obcine je obiskovanje dveh termalnih olimpijskih bazenov, ki sta vse leto na voljo otrokom, družinam in obiskovalcem mesta.
V vrtcih
Obiskali smo vrtec ali po islandsko Leikskoli v Reykjaviku, kjer smo doživeli izjemno prijetno in sprošceno vzdušje. Ob prihodu smo opazili nizko leseno ograjo in si najprej ogledali igrišce, ki je opremljeno naravno, s sivo mivko v peskovnikih. Poslopje vrtca je preprosto in nizko, s premišljeno umešcenimi igralnicami, v katerih so individualni koticki in prostori za pocitek otrok. Posebno zanimivo je bilo videti otroke, ki so bosi, brez copat, tekali po vrtcu, copatki pa so ostajali v garderobah. Drugi vrtec je bil nekoc bolnišnicni, zdaj pa je javni. Na železni ograji smo najprej opazili pisane barve blaga, zavezanega kot pentlje. Otrok nismo fotografirali (ker to tudi na Islandiji ni dovoljeno), opazili pa smo, da so v garderobah in igralnicah fotografije otrok, da ti lažje najdejo svojo obleko ali s fotografijo dolocijo mesec, ko praznujejo rojstni dan. Starši imajo dostop do fotografij otrok pri igri preko omrežja Face-book, ki ga ureja vzgojiteljica.
Pravijo, da je današnji Reykjavik mesto z ljudmi iz vsaj stotih držav. Ta raznolikost je bila opazna tudi pri otrocih, ki obiskujejo vrtec Kopavogur. Vanj prihajajo otroci iz dvajsetih razlicnih govor-
106
Vrtci in izobraževanje na Islandiji
nih okolij, obiskuje ga tudi otrok slovenskih staršev. Osebje nas je prijazno sprejelo, Čutiti je bilo sproščenost in spontanost. Nizka stavba z izredno razgibanim otroškim dvoriščem je umeščena tik ob morsko obalo. Vrtec je razgiban, razdeljen na več manjših prostorov, ki so bolj skromno opremljeni. Velika okna zbujajo prijeten občutek. V igralnici ima vsak otrok svojega »medvedka«, s katerim se lahko potolaži. V vrtču si prizadevajo predvsem za samostojnost otrok. Primer: otrok je sam prestavil svojo fotografijo na mesto, s katerim je na steni označil, v katerem prostoru se bo igral. Ravnateljiča je povedala, da spodbujajo spoštovanje do vseh in solidarnost s šibkimi. Poudarili so, kako pomembno je, da so pedagoški delavči odprti, saj se na področju vzgoje in izobraževanja srečujejo z drugačnostjo in raznolikostjo. Prebivalči Islandije imajo posebno spoštljiv odnos do jezika. Na Islandiji je uradni jezik islandski iz nordijske skupine germanskih jezikov; razvil se je iz jezika norveških naseljenčev iz 9. in 10. stoletja in je do danes ostal skoraj nespremenjen. Povedali pa so nam, da je slovniča zelo zahtevna. Zaradi velikega priseljevanja v državo se vzgojitelji srečujejo z različnimi jezikovnimi ovirami. Želijo si, da bi imeli v vrtču zaposlene asistente z znanjem maternega jezika vsakega od otrok priseljenčev. Poudarili so, kako pomembno je, da otroke razumejo in imajo z njimi možnost vzpostaviti interakčijo. Presenečeni smo spoznali pomočničo vzgojiteljiče Radmilo iz Like, ki nas je pozdravila v hrvaščini.
Presenetilo nas je tudi dvorišče, na katerem je večji breg, »posejan« z vulkanskimi kamni, med katerimi so otroči prosto hodili in vadili plezanje. Poleg stavbe je še manjše travnato igrišče, zavarovano z višjo zaščitno ograjo, ki pa ne ovira pogleda na morje. Naš obisk je potekal med svetovnim nogometnim prvenstvom. Ker so Islandči zelo predani nogometu in svoji ekipi, ta šport spodbujajo tudi v vrtču. Ogledali smo si kratek film, ki so ga posneli na igrišču in v katerem dva vzgojitelja igrata nogomet z otroki, ki vsi navdušeno sodelujejo. Cutiti je bilo njihovo pripadnost državi in moč skupnih vrednot. Od težav so omenili, da jim primanjkuje ustrezno izobraženega kadra. Ko smo odhajali, so zaposleni izvedeli, da sta naši ravnateljiči tistega dne praznovali rojstni dan, in otroči so jima na igrišču v islandščini zapeli pesmičo. Bilo je ganljivo.
Podobno usmerjenost v igro na prostem smo opazili tudi v drugem vrtču, ki smo si ga ogledali. Učiteljiča športne vzgoje je povedala, da otroke pogosto pelje v gozd, kjer ni ograj. Otroči se smejo igrati tako daleč, da jo vedno vidijo, in tega se vsi držijo. V gozdu včasih zakurijo taborni ogenj. Navdušili so nas z oblačili (pajači,
107
Tatjana Ažman, Marijanca Kolar in Meta Potocnik
škornji), ki so v garderobah čakala na vsakega otroka in seveda tudi na vzgojitelja. Zanke hlačnic so že objemale škornje, tako da so lahko otroci hitro smuknili v topla oblačila in se odpravili v mrzel dan.
Naj strnemo utrinke iz islandskih vrtcev: otroška svoboda, sproščenost, igra med kamni, igra mora biti zabavna za vzgojiteljice in otroke, zbuja naj iskrice v očeh, več vzgoje v naravi, brez umetnih materialov in igrač, graditi samozavest otrok (napake so dovoljene), okrepiti državljansko vzgojo, izhajati iz otrokovih potreb, okrepiti sodelovanje vrtca in osnovne šole pri prehodu otrok v šolo (vzgojiteljica je prvi dan z otroki v šoli, prej jo skupaj nekajkrat obiščejo), delo s starši, vpliv različnih kultur, zaupanje, dopuščanje svobode, umirjenost, možnost izbire, odprtost, svoboda duha, zdravje, strpnost, spontanost, manj pravil, poenostavljanje, ne iščejo napak, ampak rešitve, brez stresa, državljanska vzgoja. Za konec še misel: »Vzgojiteljica se ukvarja z otroki in ne s papirji.«
Osnovni podatki o Islandiji
Imele smo si priložnost ogledati delček te izjemne dežele, ki jo je okoli leta 870 poimenoval Viking Floki Vilgerdsson. Ime je prevzeto iz islandske besede island, ki je zložena iz besed is, kar pomeni led, in land, kar pomeni dežela. Država, ki leži na stičišču Severnega Atlantika in Severnega ledenega morja, je s 101.826 km2 po velikosti drugi največji otrok v Evropi. Razdeljena je na osem regij in šest volilnih enot. Naseljena je od 8. stoletja dalje, danes je prebivalcev malo manj kot 340.000. 91 odstotkov je Islandcev, med priseljenci pa je največ Poljakov, kar je bilo opaziti na vsakem koraku. Poseljena je petina otoka, 94 odstotkov prebivalcev živi v mestih. Pismenost na Islandiji je 99-odstotna.
Površje je v glavnem položno, vendar izredno barvno slikovito. Poseganje v živalski in rastlinski svet je strogo prepovedano. Na razmeroma majhnem območju je moč videti vulkane, gejzirje, brbotajoče blato, številne slapove in jezera. Očarali so nas ekstremni naravni kontrasti oziroma veliko med seboj zelo različnih območij najrazličnejših barv, ki jih ustvarjajo žveplova voda in plini. Občudovale smo tudi geotermalno območje gejzirjev, si ogledale Veliki gejzir ter gejzir Strokkur, ki vsakih pet do deset minut bruhne vročo vodo z izrazitim vonjem po gnilih jajcih. Na Islandiji se ogrevajo z vročo geotermalno vodo, in ko je pritekla iz pip v hotelu, je bilo to vodo z vonjem po žveplu moč tudi zavohati. Za otok so značilni
108
Vrtci in izobraževanje na Islandiji
številni slapovi; mi smo si ogledali veličastni Gullfoss (Zlati slap), ki v treh stopnjah pada 32 metrov globoko v sotesko.
Prst je na posameznih mestih obarvana zeleno, rumeno in rdeče. Večji del pokrajine sicer prekrivajo ledeniki in stara lava, je neporaščen, deloma prekrit z gruščem in kamenjem. Ob obali so območja rodovitne zemlje, pokrita predvsem s travo in nizkim grmičevjem. Zelo redko je bilo videti nekaj brezovega gozda. V dneh našega obiska se je vreme nenehno spreminjalo, saj smo doživeli vse od dežja, vetra do sonča. Za nas je bilo mogoče najbolj nenavadno to, da je sonče zašlo samo za tri do štiri ure.
Glavna gospodarska panoga je ribištvo, posebej poleti pa državi pomemben dohodek prinaša turizem. Promet poteka po čestah, železniče ni, mednarodni promet pa omogoča šest letališč.
Opazile smo, da je Islandija gospodarsko in politično stabilna država. Ljudje so sproščeni, nikjer ni videti poličije. Razložili so nam, da poličisti ne nosijo orožja in da morajo, če ga hočejo uporabiti, za posebno dovoljenje zaprositi nadrejenega. Islandija je znana kot najstarejša demokratična država; sprehodili smo se čelo med skalami okamnele lave ter po simboličnem lesenem mostu na stičišču severnoameriške in evrazijske tektonske plošče, kjer je bil na Pingvellirju ustanovljen islandski parlament, med letoma 930 in 1271 najvišji zakonodajni in sodni organ Islandije. Islandija je od leta 1944 neodvisna republika.
Reykjavik je nastal v 18. stoletju. Danes ima vse značilnosti modernega evropskega mesta in zanimivo staro jedro. Leta 1801 je postal glavno mesto Islandije. Zaradi svoje mladosti in hitrega razvoja je mesto sičer drugačno kot druge skandinavske prestolni-če. Skoraj vse znamenitosti smo si lahko ogledali peš in spoznali, da je Reykjavik kljub majhnosti živahno mesto. V središču smo si ogledali znamenito čerkev Hallgrimskirkja in končertno dvorano Harpo, ki pod svojo streho združuje islandski simfonični orkester in opero. Sprehodili smo se po barvitih uličah in občudovali stare lesene kulturne in zgodovinske znamenitosti ter moderne zgradbe in široke česte.
■ Tatjana Ažman je višja predavateljiča v Šoli za ravnatelje. tatjana.azman@solazaravnatelje.si
Marijanca Kolar je ravnateljiča Otroškega vrtča Metlika. marijanca. kolar@guest. arnes. si
Meta Potočnik je ravnateljiča Vrtča Pedenjped Novo mesto. meta.potocnik@pedenjpednm.si
109