Letnik IX
67, številka.
Q)0~ Posamezna številka stane lO v.
Aäi' jloa*, Ai sie 24. avgusta 1917.
^Naročnina listu: ~
Celo leto	.	.	K IG —
Pol iefa .	.	„	5*—
Četrt leta	.	.	„	2-50
• Mesečno.	.	.	„	L—
JDmsž	Avstrije: —-
	j r. C } . J ;> ;f~"
4L*	>: y,; g vil k C
— iv	
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust,
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
*$.: %»d r« s .< j v o in u p r a v n; .* rv o: M; t r i o o r | *.? j. atvi-otka utica. 5. — Teieion ši. 113
odvisen političen lisi
slovensko ljudstvo.
2 uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.
Majnovejše tmtrljftiKc ar&dno poroftllo.
Dunaj, 23. avgusta.
Italijansko bojišče.
Napadi druge in tretje «ovražne armade ob .Soči se nadaljujejo z največjo ljutostjo. Najmanj štirideset sovražnih divizij seje v štirih dneh med Avčami in morsko obalo navalilo proti našim črtam. Dočim je včeraj med V o-dieami in Vrtojbo v sredi bojne fronte imela besedo večinoma samo artilerija,« se je bitka na obeh krilih nadaljevala tem srditeje. Pri Avčah je Sovražnik opetovano brezuspešno navalil na naše čete; bil je vselej vržen nazaj.
Pač pa se mu je na gorski planoti Vrh po srečiio spraviti do veljave njegovo nadkriljujočo moč glede števila čet ter pridobiti prostora v smeri proti jugu Za vsak korak zemlje se je bil težak in srdit boj moža proti možu. Ravno tako srdito je bilo bojevanje ob obeh straneh spodnjega toka Vipave, zlasti na Kraški gorski planoti, kjer je bival v sredi svojih hrabrih čet Njegovo Veličanstvo cesar in kralj. Vedno iznova so navalile nove italijanske napa «dalne kolone na železni zid braniteljev. Večkrat se je že naši čuječi artileriji posrečilo odbiti sovražni naval. Če se je pa kje posrečilo sovražniku vdreti v naše jarke, so ga naše rezerve vrgle z bajonetom zopet ven. Trajno slavo so si pri teh proti-sunkih med drugimi priborili dunajski poljski lovski bataljon štev. 21 ter oddelki polkov štev. 93 (Olomuc) in štev. 100 (Krakov). Vse postojanke na Krasu so ostale trdno v naših rokah. Italijanske žrtve dosezajo one v najkrvavejših soških bojih
Vzhoduo bojišče
Vzhodno od Soveje ob obeh straneh gornje. Sušite in južno od Ocne je sovražnik ponavljal svoje sunke : bil je povsod odbit in je imel velike iz-■gttfoe.
Srditost bitke pojema.
Dunaj, 23. avgusta.
Iz vojnega stana poročajo danes zvečer: Srditost bitke ob Soči j e d a n e s nekoliko pojenjala.
Iz nemškega uradnega poročila.
Berolin, 24. avgusta.
Francosko bojišče.
Na angleški fronti so izbruhnili zopet izredno budi boji. Angleži so vzliodnio od mesta St. Julien in ob cesti Ypern—Menili močno upognili nemško fronto.
'Pri Verdunu je po vročih bitkah prejšnih dni nastopil mal odmor. Zvečer je začela sovražna artilerija zopet močno delovati. Francoska infanterSja, je na cesti Vacherauville—Beaumont udrla v prednje nemške, jarke.
Vzhodno bojišče.
Rujäi so zažgali vasi vzhodno od ceste A a in so nato izpraznili svoje postojanke do Črte Odi n g— Bigaun. Nemci so brez: boja zasedli izpraznjene jarke.
Macedonsko bojišče.
Pri vročini 60 stopinj Celzija je bilo bojno delovanj« bolj slabo. Samo ob kolenu Crne je oživel artilerijski boj.
Nova ruska ofenziva?
Lugano, 23. avgusta. „Coriiere della sera“ poifoča iz \ Petrograda, da se vsak dan pričakuje izbruh ofenzive na ruski fronti.
K.« j dala grof Czenis?
Dunaj, 22. avgusta.
Papežev mirovni predlog je sprejela nemška vlada, kakor se je Michaelis izrazil pred glavnim odborom državnega zbora, s simpantija-mi. Predno bo dala papežu konkreten odgovor, se bo še enkrat posvetovala z glavnim odsekom državnega zbora. Na Nemškem se da to-raj ljudstvu, oziroma zastopnikom ljudstva priložnost, da pove o takem važnem vprašat ju, kakor je mirovno, tudi svoje mnenje. Kako pa je pri nas?
Ko je grof Czernin prevzel vodstvo zunanjega ministrstva, se je upeljal v avstrijsko in sploh v vso svetovno javnost jako simpatično, ker se je jako odločno izrazil za mir. Toda vedno bolj jasno postaja, da vsa ljubezen do miru ne izvira iz Czerninovega srca, ampak iz srca našega mladega cesarja. Saj se je cesar še te dni izrazil napram odposlanstvu hrvatskega sabora: „Gospoda naj bodo prepričana, da ta vojska ne bo niti dan dalje trpela, kakor bo neobhodno potrebno!“ Vse, kar je Czernin storil za mir, je storil ne iz lastnega nagiba, ampak po volji* cesarjevi. Grof Czernin, če prav nadarjen diplomat, ne vzame iz lastne volje nobene iniciative, v roke, ampak se pusti le potiskati in porivati. Grof Czernin je v svojem srcu na strani nemškega cesarja Viljema za nadaljevanje vojske, dokler jo Nemčija potrebuje, in le prisiljen služi tudi svojemu ce-! sarju. V tem mnenju nas potrjuje tudi dejstvo, j da je nemški voditelj Dobernig izrekel grofu j Czerninu popolno zaupanje Nemcev.
Da je prisiljena služba le ovira, je jasno, j In za to smatramo grofa Czernina zaradi njegovih simpatij do vsenemških vojnih ciljev za veliko oviro cesarjevega mirovnega prizadevanja. Nujno potrebno bi torej bilo, da bi tudi grof Czernin bil navezan za mnenja ljudstva, oziroma ljudskih zastopnikov.
Kako pridejo mnogoštevilni narodi do tega, da en sam nemški grof odločuje o nadaljni vojski ali o miru, in sicer odločuje samo v smislu naših zaveznikov, a naših lastnih interesov noče spraviti v-ospredje? Že sedaj se lahko ustvari po dogovoru forum, pred katerim se vršijo posvetovanja zunanjega ministra z zastopniki ljudstva. Tekom časa pa se bo morala ustava v tem smislu spremeniti, da bo pri vprašanjih o vojski in miru tudi ljudstvo obvezno in veljavno soodločevalo. Ljudstvo v vojski največ trpi, za to tudi mora dobiti pravico, da soodločuje. To je dovolj znano, da pokojni cesar ni maral vojske, in da jo je v odločnem kronskem svetu izsilil grof Tisza ob * vehementni podpori domobranskega ministra Ge-
orgija in tedanjega notranjega ministra Hei nolda.
Od sedaj zanaprej naj odloča o vojni in miru cesar in ljudstvo, ne pa komodni, dobro zavarovani grofi in generali.
Poljaki dobivajo.
Dunaj, 22. avgusta.
Na sestanku v Lodzu so zaključili Nemci, da ustanovijo za kraljevino Poljsko »Schulverein für das Königreich Polen.«
Schulvereina še do sedaj Poljaki v kraljevini res niso imeli, sedaj ga dobijo prej, kakor kaj drugega. Srečna Poljska!
Samoumevno je, da taka politika ne pridobiva Poljakov, in ako bi grof Czernin imel več sa-mostojnosT napram Nemcem in več avstrijskega duha, bi lahko, zelo lahko pripravljal rešitev poljskega vprašanja v avstropoljskem smislu. Schulverein ni prva priložnost za to. Toda kaj Avstrija in Habsburžani, če pa Nemčija in Hohenco-larji ne dovolijo?
Državni kancelar Michaelis o papeževi mirovni noti.
Glavni odsek nemškega drž. zbora se je sestal dne 21 avg v navzočnosti državnega kance-larja, državnih tajnikov in številnih članov zveznega sveta, je izvolil najprej na mesto dosedanjega predsednika dr. Spahna, ki je vsled imenovanja za pravosodnega ministra odložil svoj državnozborski mandat, za predsednika centrumskega poslanca Fehrenbacha.
Nato se je oglasil k besedi državni kancelar dr. Michaelis, ki je izvajal približno sledeče:
Med našimi zavezniki vlada popolna edinost. Po izjavi maršala Hindenburga stojimo na vseh j bojiščih ugodno. Nedavno sem razkril rusko fran-I coskt tajne pogodbe. Iz teh pogodb je razvidno \ dalekosežni francoski vojni cilj in kako hoče Anglija podpirati Francijo, da se ji izpolnijo njene želje. Pred kratkim je član angleškega ministrstva izjavil, da prej ne bo miru, dokler nemške armade ne bodo vržene na desni breg reke Ren. Danes pa Vam lahko razkrijem še nadaljne četverosperazu-‘ move tajne vojne načrte. Dne 7. sept. 1914 je sov-I ražna državna koalicija sklenila, da bo sklenila le | skupen mir. Dne 4. marca 1915 pa je Rusija sta-j vila sledeče zahteve:
Rusiji morajo po sklenjenim miru pripadati j te-le pokrajine: Carigrad z evropskim bregom Dar-; danel, južni del Tracije do črte Enos-Midia, otoki i v Marmarskem morju, otoka Imbros in Tenedos in j na maloazijski strani polotok med Crnim morjem, I Bosporom in Izrnidskim zalivom do reke Sakarija I na vzhodu. Anglija in Francija ste pristali tem ruskim zahtevam. V letih 1915/1910 so se vršila nad a Sj na pogajanja, po katerih se je Rusiji po sklenjenem miru priznala pravica do armenskih vilaje-tov Trapecunt in Turkestan, Francija pa bi vzela zase Sirijo z Adano in Mersino ter dalje proti severu ležeče pokrajine do Sivasa in Karputa. Anglija pa bi dobila svoj delež v Mezopotamiji. Ostalo maloazijsko Turčijo pa se je sklenilo razdeliti po ključa, ki ga zahtevajo angleški in francoski interesi. Palestina bo postala mednarodna last. Za ostale turške pokrajine bi se naj ustanovila posebna državna zveza pod angleško nadvlado.
Ko je potem Italija vstopila v vojsko in je ; zahtevala svoj delež pri vojnem plenu, je prišlo do
novih pogajanj, kojih namen nikakor ni bil se odreči pridobitvam.
Sedaj pa, ko sem tukaj orisal položaj, je došlo papeževo mirovno pismo, zasnovano na temeljni podlagi, da naj stopita namesto moči in orožja pravica in zakon nravnosti. Na tej podlagi bi se moralo ustanoviti razsodišče in bi se moralo pričeti z razoroževanjem.
Kar se tiče stvarne vsebine papeževega mirovnega pisma, ne morem poprej zavzeti nobenega tozadevno končnoveljavnega stališča, dokler se nismo o tej zadevi sporazumeli z našimi zaveznicami. Povdarjam, da je poglavar katoliške cerkve iz lastnega nagiba razposlal mirovno pismo vojskujočim se državam. Čeprav si moram pridržati svoje sta lišče kar se tiče posameznih točk papeževega mirovnega pisma, vendar že sedaj lahko izrečem, da odgovarja naši, že opetovano izrečeni izjavi in naši politiki od 12 novembra 1916. Pozdravljamo z veseljem vsak pošten poskus priti za korak bližje do miru. Posebno pa pozdravljamo ta papežev korak, ker ga preveva resno prizadevanje za pravičnost in nepristranost.
S kratka povedano: Mi nismo sprožili misli Za papeževo noto, marveč, papež je izdal noto iz lastnega nagiba Mi pozdravljamo papeževa prizadevanja, da. bi se s trajnim mirom napravil konec klanju med narodi. Kar se tiče odgovora na papeževo mirovno pismo, smo v zvezi z našimi zaveznicami, toda tozadevna pogajanja še niso zaključena. Kar se pa tiče stvarne vsebine papeževe note, ne morem za sedaj povedati kaj več. Izražam pa upanje, da nas bo papežev korak spravil bližje cilju, ki si vsi ga srčno želimo: Časten mir za domovino.
Govorniki posameznih strank so nato podali svoje izjave. Centrum se je pridružil kancelarjevim izjavam glede mirovne note sv. Očeta in izjavlja, da vidi v mirovnem koraku sv. Stolice, katere nepristranost je znana celemu svetu, čez vse dragoceno pospešitev miru, katerega si narodi tako željno pričakujejo. Stranka nemških katoličanov želi, da bi papeževa zgodovinska nota imela uspeh. Tudi večinoma vse druge stranke so pozdravile papežev korak in izjavile, da se pridružujejo papeževim izvajanjem. Le narodni liberalci in konzervativci so izjavili, da se ne morejo spuščati v materijalno vsebino papeževe note.
Dne 22. avgusta je glavni odsek nadaljeval razpravo o vprašanjih zunanje politike. Državni tajnik zunanjega urada dr. Kühlmann je naglašal, da je najvažnejša naloga zunanje politike gojitev odnošajev do zavezniških in še nevtralnih držav. Tem državam se mora po možnosti prizanesti njih življenskim potrebam, da se tako prepreči nadaljno odpadanje k sovražnikom. V zadnje vojno leto hočemo vstopiti s popolnim zaupanjem.
Napredni poslanec se je'izjavi! za skrbno gojitev dobrih odnošajev do Avstro-Ogrske. Socialde-
LISTEK.
Slava cesarju Karlu!
(Pri cesarski slavnosti dne 19- avgusta 1917 v Mariboru govoril prof. dr. Anton Medved.)
Velecenjeno občinstvo!
Kako krasen dan nam je danes naklonil mili Bog! Zlato solnce in jasno nebo sta naši današnji slavnosti ponudila ves svoj dražestni žar: z nami se sladko radujeta.
Pomenljiva je slavnost, h kateri smo se v tako obilnem številu zbrali. Po treli dolgih, v globinah naših src neizbrisljivo zapisanih letih smo se zopet sešli. Kako se tedaj ne bi te slavnosti veselili!
Ta naša slavnost se mi zdi kakor solnčni sijaj v silnem viharju, med gromom in treskom. Hudi in resni so namreč časi, v katerih živimo; hujših še mendla na,ša preljuba avstrijska domovina ni videla. Bili so že dnevi, ko so nad Avstrijo prihrule grozovite uime. Bilo je v.IB. stoletju, ko so divji mongolski rodovi upostošili izhodne pokrajine naše domovine. Bila so tri strašna stoletja, ko je južna stran Avstro-Ogrske krvavela vsled srditih turških vlomov, ko je sam Dunaj, srce naše domovine, trikrat trepetal in skoraj obupno zrl v bodočnost. Bilo je desetletje, ko je francoski mogotec Napoleon I. sekal AVstriji rano za rano. A v vseh teh dobah trpel« so ireŠ ali manj le posamezne dežele. 'Sedaj so pa zelo regni časi v celi domovini. Kdo tega. ne vidi, kdo ne DbjfafiP
K e n 8 a r te dni vlada v Avstriji veselje, pristno, čisto in odkritosrčno veselje. Velika, staroslavna — n oglaša jmo vsako besedo — «•upogljiva in nepremagljiva A v -
mokraški poslanec pa je rekel, da on in njegovi prijatelji sicer ne zahtevajo, da bi se moral boj P-čolnov omejiti, a ravno tako se mu tudi zdi napačno mnenje, da bi se z bojem P čolnov dal avtomatično doseči mir.
Centrumov govornik je pozdravil dr Knhlina-novo besedo o zadnjem vojne® letu. Državni tajnik si je s to izjavo naložil veliko odgovornost, da se bo vojska res tudi končala v tem letu. Michaelis je nato podal zaupno izjavo o zunanji politiki.
Italijansko uradiMt' poročilo.
italijansko uradno poročilo z dne 21. avgusta pravi' med drugim-, da se brez presledika nadaljme bitka od Julijskih Alp notri do morske obali. Do dne 21. avgusta zvečer so italijanske čete vjele 243 ■ avstrijs-dlili Častnikov in 10.103 mož.
Italijansko uradno poročilo z dne 22. avgusta pravi med drugim, da se bitka ob Soči nadaljuje z vso srditostjo. Do 22. avgusta so vjele italijanske čete 3 1 1 avstrijskih častnikov in čez 13.000 mož, vplenile pa 30 topov.
Italijansko bojišče.
Pitka ob Soči ge nadaljuje z' največjo srditostjo. Kljub velikanski sovražni sili; je naš položaj,: kakor je posneti iz novejših [«»ročih ugoden. Najhujše napada sovražnik na obeh krilih. Na severnem krilu so mu je posrečilo južno od Tolmina pri: Avčah prekoračiti Sočo. Prodrl je čez vas (Vrh na kab sko planoto. Ozadje te planote, Trnovski gozd, ni za obrambo posebno ugodno. Naši se sovražnemu prodiranju na Kalski planoti močno« upirajo, V središču primorske fronte še Lah ni dosegel nobenih uspehov. Na južnem odseku, kjer divja boj za posest Trsta in kjer se 'vrši bitka z ogromno sito, je sovražnik dosegel vzhodno od Jamljan nekaj uspehov. Na.šo črto je na tem prostoru potisnil za 3 do 5 km proti vzhodu. Zgubili gmot vas Selo, ki leži med Kraško planoto in Grmado. Naš odpor je uspešen., kljub približno 1000 topov, ki jih ima Cadorna na soški fronti, njegova armada ne more proti Trstu: -- Dne 2j2. avgusta je bil na soški fronti cesar Karel, da se osebno prepriča o vojnem položaju.
Naj večja svetovna bitka.
Italijanski listi priobčujejo; obširna poročila glede ogromnih predpriprav za sedanjo laško ofenzivo. Italijansko armadno vodstvo je baje odredilo tokrat vse potrebno, da doseže svoj cilj. To bitko se sme-po pravici imenovati največjo in najsrditejšo, kolikor jih pozna svetovna zgodovina. Evropa še_ dosedaj; ni videla take bitke.
Najnevarnejši Italijanski načrt izjalovljen.
Najnevarnejši izmed vseh italijanskih! poskusov predreti v tej ofenzivi našo soško fronto,, je bil brez dvoma sovražni poskus prodreti ob morski obali iz smeri od Sv. Ivana ob cesti Tržič—Devin proti Trstu. Ta načrt bi bil, ako bi se bil posrečil, za Trst brezdvomno najnevarnejši.
900 topov proti Grmtoti.
Italijani so najhuje obstreljevali naše postojanke na Grmadi. Na 10 km široki fronti je skozi 24 ur neprestano bruhalo ogenj 900 italijanskih topov. Ni najti niti pedi zemlje, ki bi ne bila zruvana, in posuta z izstrelki italijanskih topov.
Na dragih bojiščih.
Italijanskim listom se. poroča iz .Petrograda, da bodo Rusi in Rumu ni prav kmalu pričeli z ofenzivo, Ali bodo Rusi res ugodili vroči laški želji, I pa'je drugo vprašanje.
Na Francoskem bojišču se nadaljuje ; borba v Flandriji, kjer se je Angležem posrečilo doseči nekaj precejšnjih vspefew, ter borba v . Champagni, zlasti na fronti severno od Verduna, : kjer se je tudi Francozom posrečilo zavzeti nekaj I važnih nemških postojank, kakor višino »Mrtvi ; mož«, in potisniti Nemce za nekaj kilometrov ;• nazaj.
Na ma-eedoDSkftm bojišču in na turških bojiščih: položaj večinonm nespreman,,«:.
Politične vesti.
Grof Esterhazy — grof Wekerle. Grof Esterhazy je odstopil in se gre zđiravit v Davos na Svi- . carskem. Bolen je na pljučah:. Mmistrsko predsedstvo je sprejel grof Wekerle. Vsi drugi ministri so ostali.
Slovaki se združujejo. Slovaški, tednik »Slo-, venski Tyzdenik« predlaga^ da se spoji s slovaškim listom »Narodne Noviny« in, dat bi izhajala kot dnevnik. List se bavi s prašaajem o slovaških šolah in» denarnih zavodili
Pravoslavni vladika beži. Zagrebške »Novine« pišejo: Celokupno pravoslavno svećenstvo in ves pravoslavni narod v Boki je vstal proti svojemu vladiki» Vladimiru Boberižu, ki j> madžarskega . mišljenja (rodom iz Banata) in je- zaprosil, da se ga odstrani z episkopatsk® stolice v Kotoru. Vladika B oberi č je že odpotoval iz Kotora, in se sam, uklonil viharju svoje črede.
„Univers“ zopet izhaja. Ko je izbruhnila vojska, je moral francoski katoliški list »Oiaivers« prestati. Sedaj izhaja zopet kol tednik. ¥ prvem listu je napisal Boarget članek »Po vojski«, v katerem razpravlja, kake zadeče- čakajo Francoske. po vojski.
Izvohunjcne državne tajnosti • Novi nemški dr- , žavni kancelar Mihaelis se je predstav® evropski javnosti ne toliko s svojim nastopnim goyoirom, kakor z. razkritjem. Dne- 28. jul. in 21. avg., je namreč-
striia obhaja r o j sr t n i. dan svojega | presvetlega vladarja, Njegovega Veličanstva.cesarja Karla I. Prvič ga j obhaja; prvič uporabi priložnost, da izrazi ob tem slovesnem dnevu čutila neomejene ljubezni in uda- j nosti do Njegovega Veličanstva. Da se med avstrijskimi narodi s posebnim oduševljenjem udeležuje tega slavlja slovensko ljudstvo, je nujna zahteva vsakega slovenskega srca; ta ljubezen mu je že prirojena. V tej ljubezni so naši pradedje prelivali kri, ko so v vseh bojih, kar jih našteva zgodovina naše domovine, branili blagor premile Avstrije in prestol habsburške vladarske rodovine. V Jej ljubezni se vojskujejo sedaj naši vrli junaki s tako hrabrostjo, da so jo javno priznali vsi naši slavni vojskovodje, in da io občuduje ves svet.
V tej ljubezni do Nj. Veličanstva zbrali smo se danes tudi mi, dla proslavimo na slovesen način rojstni dan neizmerna priljubljenega cesarja. Karla I.
17.	avgusta bil je rojstni dan Nj. Veličanstva. Tisti dan so se združili milijoni zvestih podanikov v navdušenem klicu:	Slava Karlu I. Ž i v e 1
Karel I.! Ta klic ie burno donel po vsej Avstriji : njegov odmev se Še danes razlega in se bo mogočno vedno razlegal. Živel Karel I.!
Mi si pa ohranimo od proslavljanja rojstnega dneva Nj. Veličanstva še poseben spomin. Utisnimo si globoko v srce odsev zgodovinsko toli pomenljivega življenja in delovanja presvetlega cesarja Karla I.
Rojen je bil cesar Karel I. dne 17. avgusta 1. 1887 na gradu Persenbeug ob Donavi na Nižje-Avst-rijskera. Diven je rojstni kraj cesarjev. Nisem se mogel dovolj načuditi njegovi krasoti. Tam blizu je tudi kraj, ki mora biti zelo ljub nam vsem, Arstetten se imenuje, kjer je grob Franca. Ferdinandla in njegove visokorodne soproge, nedolžnih žrtev sarajevskih. V le-teh prelepih krajih je preživel mladi nad-
vojvoda Karel svoja otroška leta. V zrasel je, kakor rožica v cvetočem vrtu. Že v nežnih letih začola .se je odgoja nadvojvoda. Blagor, blago» otroku, ki dobi z ozirom na odgojo dvojni dar od Boga. ir io je: dobri s t a r i š i in modri u.f č i t e 1 j i. Tat, dvojen dar je Bog podelil Karlu v polni meri. Imel je plemenite stariše; posebno njegova mati Marija; Jožefa je mogočno vplivala na srce in um, probuje-. nega sina. Vsadila mu je v srce- temelj vseh vrlin: strah božji, pobožnost in odločnost v čednostnem življenju. Njeno prizadevanje so nadaljeval prvi učitelji: le-ti so bili: v verskem poduku učeni dr,. Bogomir Marsehall, poznejši tako poljudni pomožni škof na Dunaju, potem grof Wallis in. profesor dr. Holz-lechner. Visoki gojenec je kazal izvanredno nadarjenost in ganljivo dobrosrčnost. V desetem leto je v-stopil v srednjo šolo. Postal je učence na slovečem gimnazijskem zavodu očetov takozvanih Sotov na Dunaju. Bil je vedno odličen učenec. Z 18. letom je dovršil latinske šole. Takoj potem se je posvetil svojemu poklicu: vojaškemu stanu. Za vzgled si je vzel takratnega e e s-a r j a F r a n c a Jožefa
I.,	ki je bil, kakor- znano, vzor vrlega vojaka. Leta 1903 je postal poročnik v 1. «lanskem polku, 1. 1906 nadporočnik, 1. 1909 ritmojster. Med tem času je nekoliko prekinil vojaško življenje. Tri leta je namreč študiral v Pragi na češkem in na nemškem vseučilišču:	posebno se je hotel oglobiti v pravoslovnom
poduku. Na češkem vseučilišču je bil njegov profesor prosluli učenjak, poznejši minister dr. Braf. Tako se je izobrazil v vseh potrebnih vedah.
Po vseučiliških študijah se je vrnil z vso vnemo k svojemu vojaškemu poklicu. Služil je v raznih mestih, najdalje v Kolomeji v Galiciji. Med tem je stopal vedno višje in višje v Častniškem dostojanstvu: vsestranska izobraženost ga je za to usposobila.
Tu izbruhne nenadoma svetovna vojska, boj, doslevno razširjen po vesoljnem svetu, strahovit boj,
piščalke cerkvenih orgel, ki so zlite iz kositra ali iz zlitin kositra in sicer piščalke orgel, ki imajo več kakor 8 izpremenov. Izvzete od te odredbe bodo orgle, ki so posebne zgodovinske in umetniške vrednosti.
Imenovanje v sodni pisarni. Leo Trstenjak, kancelssL pri c. kr. okrajni sodniji na Brdu na Kranjskem je imenovan za oficijala na njegovem dosedajnem službenem mestu.
Cesarska slavnost v Mariboru. V nedeljo, dne 19. t. m., se je .vršila v Narodnem domu v Mariboru, kakor smo že kratko poročali, velika cesarska slavnost, ki so jo priredila vsa narodna društva brez o-zira na stranke. Iz Maribora, iz bližje in daljše o-kolice je prišlo toliko občinstva, da so dobili komaj toliko prostora, da so stali, sedeti ni bilo mogoče v-sem. Odbor je najel dobro godbo, ki je igrala neumorno in jako izurjeno pozno v noč. Nedvedova pesem „Avstrija moja“, ki jo je zapel moški zbor pod strokovniaškikn vodstvom, je ustvaril pravjo pajrijo-tično razpoloženje. Kot slavnostni govornik je nastopil ljubljenec slovenskega občinstva prof. dir. Anton Medved in očrtal z navdušenimi besedami življenje in delovanje našega cesarja Karola I., ki je postal v tem kratkem času svojega vladanja pravi ljudski vladar, ki ljubi vse svoje narode z enako ljubeznijo. Ko je končal govornik svoje s patrijotičnim navdušenjem navdahnjene besede, je zaoril mlademu. cesarju trikratni gromoviti živijo. Občinstvo se odkrije in zapoje z velikanskim navdušenjem avstrijsko himno ob spremljanjem godbe. Enoglasno se nato sklene udanostna. izjava, ki se je poslala takoj brzojavno na Dunaj. Posebna točka te slavnosti je bila tombola. Dobitki so bili po večini živila, ki so bila, vsakemu dobrodošla. Slučaj je hotel, da so jih dobivali ravno revnejši ljudje. Pravo veselje se je razvilo po oficijelnom programu, ko se je razvilo po pristni slovenski navadi veselo petje. Velepomembno je, da so se sešli mariborski in okoliški Slovenci po dolgih in tužnih letih, polnih mučenišitva, prvič ravno za cesarjev rojstni dan in so proslavili v prvi vrsti svojega vladarja, do katerega se bodo obračali v pri-hodnjosti, tako upamo iskreno, naravnost kot do svojega narodnega vladarja in ne več potom nam sovražne nemške birokracije, ki je do danes vedno in vedno preprečevala stik med slovenskim ljudstvom in njegovim cesarjem. Prvi rojstni dan našega cesarja kot takega je pa obenem tudi rojstni dan narodnega navdušenja, ki je bilo ubito ves čas/ te strašne vojne in ki ga je vzbudil zopet naš ljudski cesar. Prof. dr. Medvedje zadel na pravo struno, ko je na-glašal, da je bil slovenski narod vsa dolga stoletja zvesto uda,n slavni habsburški hiši in je s posebno ljubeznijo udan sedanjemu vladarju in dokazuje svojo zvestobo ravno zdaj, ko brani njega in domovino na najbolj nevarnih delih fronte. Mi pa dodamo še to: Slovenski narod je in bo vedno zvesto vdan naši habsburški vladarski hiši in išče svojo srečo izključno le pod žezlom habsburških vladarjev, hoče pa svoje domače razmere, svoje šole in vsakojake u-rade na domačih tleh voditi in upravljati po lastnih sinovih, ne pa po tujih, mu sovražnih ljudeh, ki ga nočejo ali ne morejo razumeti, z eno besedo: slovenski narod se hoče združiti z vsemi svojimi istokrv-nimi brati v eno državno skupino, ki ji naj stoji na Čelu slavljenec današnjega dne, ljudski cesar Karel
I.,	kakor vsem drugim enakopravnim narodom širne Avstrije!
'Z Še enkrat cesarska slavnost v Mariboru. Prijatelj lista nam piše: Neumljivo nam je, da ni mogoče dobiti gledališke dvorane v Narodnem domu na razpolago, medtem ko v nemškem gledališču sploh ni bilo vojakov, v eni dvorani samo mimogrede. Vemo sicer, da so se storili pri vojaški oblasti primerni koraki; a ostalo je vse pri sta rem. Slovensko gledališče seveda ne sme na dan samo zato, da lahko mariborski Vsenemci kriče v svet: Maribor je nemški, ni Slovencev tukaj. To mesto bi jim naj bilo najmočnejša trdnjava ob nemškem mostu do Adrije. Nedeljska slavnost pa je pokazala, koliko slovenskega občinstva se zbere samo na migljaj; koliko še le na manjšo ali večjo agitacijo. Poživljamo vodstvo Posojilnice, naj se obrne na merodajna mesta, da se da Slovencem gledališče na razpolago. Se še najdejo v Avstriji mesta, ki lahko zaukažejo tudi naduti vsenemški kliki v Mariboru, da naj da vojaški oblasti drage prostore na razpolago in prepusti slovensko gledališče njegovemu kulturnemu namenu.
Cesar odlikoval padlega slovenskega vojnega kurata. Cesar je podal padlemu slovenskemu vojnemu kuratu dr. Ivanu Andolšek vitežki križec Franc Jožefovega reda z vojnim okraskom in z meči.
Slovenec — polkovnik. Iz Dunaja se nam piše: Širokim slovenskim krogom kot sotrudnik Mohorjeve dražbe znani slovenski pisatelj, ter v avstrijski armadi kot strokovni vojaški pisatelj in izumitelj čislani podpolkovnik Fridolin Kaučič, je imenovan polkovnikom. Kaučičeva najnovejša v armadi uvedena iznajdba, strelni periskop — aparat,' ki ščiti glavo strelca pri streljanju na sovražnika, se je v strelskih jarkih izvrstno obnesel, in rešil tisočerim našim bojevnikom življenje.
Častna kolajna za 401etno zvesto službovanje. V kopališču v Rimskih toplicah zaposlena Marjeta Pangert je bila odlikovana s častno kolajno za 401etno zvesto službovanje.
Okrajno glavarstvo proti kmetom. V sporazumu s tukajšnjim okrajnim glavarstvom je imenovan za krompirskega nadzornika v našem glavarstvu član mestne aprovizacijske komisije Vint-zetitsch, ki je celo življenje prodajal le železo Kmetski kandidat, ki se razume na krompir, je propadel. Za okrajnega svinjskega prevzemnika pa je imenovan ravnatelj mestne klavnice Kern. Oba meščana in Nemca. Tako nastavlja okrajno glavarstvo okraju tuje ljudi!
Kako se postopa na mariborskem trgu z naši mi kmeti. V sredo, dne 22. avg. proti večeru je pripeljal kmet Arnuš iz Korene velik voz hrušek na mariborski trg. Ker je bil sam, ni utegnil takoj ustreči vsem odjemalcem. Krog voza se je nabrala velika množica ljudi, ki je naskočila voz
razodel, da ima natančno poročilo o razpravah, ki so se vršile v tajnih sejah francoske zbornice dne 1. in
2.	unija, Kako je nemški državu, kancelar t& poročilo dobil, tega seveda ni povedal, a da ga je megel preskrbeti samo vohun, to leži na dlani. Kako se v-časih dela, da se izvohunijo važne državne tajnosti, to se je posebno zanimivo pokazalo leta 1878 na znanem beroiinskem kongresu. Vsem udeležnikom kongresa je bila zabičena stroga molčečnost; zlasti jim je bilo zabranjeno kaj sporočiti časopisom. Tajnike kongresa so nadzorovali detektivi in je bilo tajnikom sploh prepovedano vsako občevanje z drugimi pri kongresu neudeleženimi ljudmi. A vendar: londonska „Times“ je imela vsak dan natančno in vestno brzojavno poročilo. Predsednik kongresa Bismarck je divjal. drugi diplomatje in uradniki so strmeli, vsa policija je bila na nogah, a vse iskanje je bil brez u-speha. Pri vsaki seji je predsednik novič zabičal u-deležnikom kongresa popolno molčečnost in vsak dan je imela „Times“ obširno in natančno poročilo. Šele dosti let po kongresu je angleški karikaturist Furr-niss celo stvar pojasnil. Poročevalec „Timesa“ je i-mel tajen dogovor z enim uradnikom kongresa, da mu preskrbi vsak dan poročilo in da se snideta v restavraciji, >a kakor dla bi se nič ne poznala. Poročevalec je prišel v restavracijo, obesil svoj cifetcler na klin in potem zopet odšel: a pri odhodu je vedno vzel cilinder — dotičnega uradnika. V cilindru uradnika je bilo poročilo o kongresu, v cilindru poročevalca pa velik bankovec, nagrada, lista „Times“ za poročilo. To se je ponavljalo ves čas kongresa, in vsa prizadevanja policije, dobiti izdajalca, so bila brezuspešna.
Tedenske novfee.
Duhovniška vest. Župnijo Šv. Vid pri Grobel-nem je dobil č. g. Anton Penič, provizor istotam.
f Župnik Anton Bnkovšek. Pri Sv. Florjanu ob Boču je dne 20. avgusta umrl č. g. župnik Anton Bukovšek. Rajni je bil rojen dne 17. januarja 1884 v Ločah, v mašnika je bil posvečen kot. Illletnik dne 25 julija 1906. Kaplanoval je v Kozjem in na Prihovi. Dne 1. novembra 1915 je postal provizor pri Sv. Florjanu, dne 1. februarja 1916 pa župnik istotam. G. g. Bukovšek je bil vzgleden in med ljudstvom priljubljen duhovnik ter vrl organizator. »Slov. Gospodar« in »Straža« sta ga prištevala med svoje stalne in zelo pridne poročevalce. Napredka naših organizacij in pro-cvita naših listov je bil izredno vesel. Svetila blagemu, požrtvovalnemu pokojniku nebeška luč!
Visok obisk. Tržaški vladika knezoškof dr. Karlin se je mudil več dni v Celju pri čč. oo. kapucinih in je pred odhodom počastil s svojim obiskom preč. g. opata in zavod šolskih sester.
Odlikovan učitelj. Nadučitelj pri Sv. Marjeti pri Ptuju, Ivan Žunkovič, je odlikovan s častnim znakom 2. razreda Rdečega križa.
Piščalke orgel zasežene. Dunajski listi poro čajo, da bodo v vojaške namene zasežene tudi
kaJcoršnega ne pozna zgodovina, boj z nečuvenimi o-rožji na kopnem in na morju, pod zemljo in pod morjem, celo v zračnih sinjih visočinah.
V	začetku svetovne vojske je bil nadvojvoda Karel v Przemyslu. Tedaj so se zaceli ravno v tam-kajšni bližini silni boji. Od tedaj nadalje je bil nadvojvoda vedno na bojnih poljih. On spremlja od početka, dejanstveno svetovno vojsko. Kdor bode pisal zgodovino svetovne vojske, bo moral vedno in vedno imenovati ime: nadvojvoda, oziroma cesar Karel. On je posegel globoko v tok svetovnega bojevanja.
Bil je navzoč v prvih galiških bitkah, tam pri Lvovu, tam pri Grodeku, v onih krvavih, žrtvepol-nih dnevih v septembru 1. 1914. Posebno v bližini Grodeka je bil nadvojvoda tako sredi bojnega ognja, da so se njegovi spremljevalci bali za njegovo življenje.
Iz Galicije je bil premeščen na bojno črto v Bukovino, od tam v Karpate —- v Karpate, prej znane komaj po imenu, tedaj pa predobro poznane kot tužno grobišče tisočerih naših junakov.
L.	1915 ga najdemo zopet v Galiciji pri slavnem prodiranju neprimernih avstrijskih čet. Udeležen je bil posebno v boju pri Limanovi.
L.	1916 ga vidimo na Južnem Tirolskem. Letam je dosegel uspehe, nad katerimi je strmel ves svet.. Na čelu junaških čet je začel prodirati v o-zemlje verolomnega sovražnika Laha. Daleč, do Arsiera in Asiaga, je privedel svoje zmagoslavne polke ter prizadjal krutemu sovražniku velike izgube.
V	juliju 1916 pride zopet na gališko bojišče kmalu pozneje je bil med zmagonosnimi vojskovodji, ki so tako sijajno prodirali v Rumuniji ter
krvavo osvetili nezvestobo le-tega novega sovraž nika.
Tu presune Avstrijo zgodovinski dogodek, ves svet zastrmi: dne 21. novembra 1916 umre cesar Franc Jožefi., ki je 68 let tako slavno in za svetovno usodo merodajno vladal Avstrijo. Zaplakali so narodi, zaihtela so srca, • porosile so se milijonom oči.
Še tisti dan je sledil v vladi Francu Jožefu I. lot cesar Karol I. V viharni dobi je stopil v vrsto slavnih Habsburžanov, med katerimi vidimo izrazite osebe svetovnega pomena: vidimo Rudolfa IV., medi Habsburžani veleuglednega vladarja, vidimo plemenitega Maksimilijana I., slovečega viteza, vidimo mogočnega Karola V., tri velike Ferdinande, vidimo pač najduhovitejšo in največjo vladarico. Ear jih pozna zgodovina, cesarico Marijo Terezijo, vfdimo lju-domilega Jožefa II. in niega, ki je Avstrijo v novodobnem smislu preobrazil, Franca Jožefa I.
V tej dolgi, slavni vrsti vidimo odslej Karla I.
Kot vladar je neumorno delaven. Blagor njegovih narodov in čast podedovane Avstrije je vzvišeni smoter njegovega dejanja. Dobrote deliti je njegovo veselje, rane zaceliti, bolečine olajšati, trpljenje ugonobiti — to je njegovo plemenito hrepenenje.
Kako hiti kot vrhovni poveljnik avstrijskih armad od bodšča do bojišča. Sedaj ga najdemo na Tirolskem, sedaj ob krvavi Soči. sedaj v Galiciji, sedaj v Bukovini. Tu bodri vojake k vstrajnosti. tam odlikuje junake, tam zopet tolaži in obdaruje ubogo ljudstvo.
š svojimi dobrimi Čini si je takoj a- začetku svoje vlade osvojil vsa srca; postal je takoj ljubljenec svojih narodov.
Plemenito dejanje, ki kaže njegovo brezmejno dobrosrčnost, je bila takozvana amnestija, s katero je pomilostil 18.000 oseb. Ne poznam v zgodovini vla-
darja, ki bi bil začetek svoje vlade tako veledušno o-tvorih Zaprl je mnogo ječ, a odprl za gorečo ljubezen napcam je milijonov src; obrisal je mnogo solz žalosti, a iz oči izvabil je neštevilno solz veselja in radosti.
Ravno tak čin ljudomilosti je njegov odlok sedaj od 4. avgusta, da se ne smejo izvrševati smrtne obsodbe brez uradne preiskave in brez potrjenja višjih oblasti.
Slovenskemu narodu je pa priredil še posebno veselje: odločil je, da se mora kranjski polk štev. 17 imenovati „cesarjevičev polk.“ S tem je odlikoval kranjske junake in ves slovenski narod.
Z njim pa deluje Njegova soproga, s katero se je poročil dne 21. oktobra 1911, presvetla cesarica Žita. Slavno občinstvo! Vaše viharno ploskanje je pozdravilo ime: Žita! Prav tako! Kakor angelj usmiljenja spremlja cesarica Nj. Veličanstvo, enaka mu po duhu, srcu in plemenitosti. Znorimo torej ponovno : S 1 a v a N j e n e m u Veličanstvu c e s a-I i c i Žiti!
Za rojstni dlan pa podarimo Nj. Veličanstvu ce-earju Karlu I. izraz neomejene ljubezni in udanosti. Naj bode pot Njegovega življenja vedno z rožicami posuta. Naj dočaka starost svojega prednika, naj doseže število vladnih let njegovih!
V neizmerni ljubezni mu prisegamo, kar pojemo v cesarski pesmi:
Branimo mu krono dedno Zoper vse sovražnike!
Sveta nam je prisega:
Vso za dom in za cesarja,
Za cesarja blago, kri!
In kakor molitev done iz naših src besedle:
Živi cesar, domovina,
Večna bodi Avstrija!
N i e g O’ v o V e 1 i 8 a n s t v o. presvetli cesar K a reli. naj živi! Slav a M u!	—
Slava!
in ga do polovice izpraznila. Ubogi kmet si ni mogel pomagati ; ljudje so jemali in basali sladke hruške, a nič plačali. Nastal je velik 'vrišč in hruške so izginjale. Nekateri so celo dvigali deske na vozu, da so se hruške vsule na tla. Mestna druhal pa se je rogala kmetu, ki je bil brez pomoči. Slavne mariborske poli cije in ž a n d ar j e v pa ni bilo od nikoder, da bi ščitila ubogega kmeta. Okraden ali prav za prav oropan je bil v sredi mesta Maribor pri belem dnevu. Nek mož, ki je spo znal kmetov mučni položaj, je hitel na policijsko stražnico in je zahteval pomoč za kmeta, a bil je zavrnjen z opombo, da ni nobenega stražnika na razpolago. Naš mož je odšel nato v orožniško stražnico. In tudi tam se mu je reklo:	»Ne mo-
remo pomagati. Ni nobenega gospoda na razpo lago.« še le čez dolgo časa je prišel k vozu nek stražmojster gledat, kaj bi se bilo zgodilo. Take so razmere na našem trgu. In meščani se še vedno čudijo, da kmetski ljudje tako malo pridel kov pripeljejo na trg.
Čevlji za šolsko mladino. Pisarna za oddajo po ceni čevljev za šolsko mladino pri cesarski na mestniji v Gradcu poziva vsa šolska vodstva, naj takoj naznanijo glavni pisarni v Gradcu, Annen-strasse št. 31, koliko obuvala se bo potrebovalo za prihodnjo zimo za posamezne šole. Pogoji in cene so se že itak svoj čas naznanile šolskim vodstvom.
Karte za tobak. Dunajski listi [poročajo, da bodo v bližnjem času upeljane za vse avstrijske dežele tudi karte za tobak. Na kadilca bo prišlo na teden 25 cigaret ali 10 smodk, množina toba ka za pipe še pa ni določena.
Umor na Ranci pri Mariboru. V nedeljo, dne 19. t. m. je posestnica Ivana Štraus na Ranci pri Mariboru, ko se je vrnila od božje službe, našla 571etno prevžitkarico Alojzijo Polančič in svojega 61etnega sinčka Ivana Štraus ubita ležati v veži v mlaki krvi. Ropar jo je ubil in oropal hišo. Vzel je nekaj perila in 146 K denarja. V nedeljo nekako po 9. uri je prišel v štrausovo hišo ruski vjetnik, da bi si izposodil pisalno orodje. Rus je prvi našel ubiti žrtvi v veži v mlaki krvi in je o tem obvestil druge ljudi. Preiskava je dognala, da je bila Polanč č v času, ko je ropar prišel v hišo, sama v sobi. Ropar ji je najprvo porinil oster nož od zadaj v hrbet. Ko je klicala na pomoč, je prihitel, nič hudega sluteč njen 61etni Štraus Ivan v hišo. Dobil je od roparja nož v prsi. Obe žrtvi sta se še zavlekli v vežo, kjer sta izdahnili. Umorjena Polančič je imela kakšnih 15 velikih ran; vrat ji je bil popolnoma prerezan, prsti na levi roki zlomljeni. Ropar je pustil nožnico in krvavo srajco v Štrausovi hiši in je s plenom zbežal v bližnji gozd. Žandarji so s policijskim psom sicer našli sled za bežečim roparjem, a v gozdu je pes izgubil sled. Ob sklepu uredništva se nam poroča iz Št. lija, da je morilec 231etni viničarski sin in dezerter Anton Maček. V četrtek, 23. avgusta popoldne ga je na neki njivi v Cirknici zgrabil njegov lastni svak Karel Hauptman in ga izročil šentiljskim orožnikom, ki so go danes zjutraj prignali vklenjenega v Maribor ter ga izročili vojaški oblasti. Morilec priznava svoj čin in pravi, da je ženo zabodel najmanj dvajsetkrat, otroka pa 15krat. Izvršil je tudi več vlomov. Služil je pri 47. pešpolku, kot četovodja. Bil je degradiran in je zbežal iz garnizijskega zapora.
Zakaj se morajo svinje oddati. S 1. septembrom se bodo morale svinje oddajati kakor dose-daj goveja živina. To je seveda samo na Štajerskem upeljano, kjer pašuje proti kmetom skozi celo vojsko grof Clary. Prihodnji čas bo govejega mesa dovolj, ker bodo morali kmetje prodati svojo živino zaradi pomanjkanja krme. Ubogo ljudstvo po mestih si kupuje goveje meso, ker ima od istega tudi juho. Svinjsko meso bodo jedli večinoma bogati ljudje kot »drugo« meso, v Gradcu seveda grofje in penzionirani generali. Zraven tega pa bo velikanska razbremenitev za mestne mesarje, kajti sedaj se je moral truditi mesar za
svinje, sedaj bodo mu jih prignale kar na dom kmetske ženice, ki seveda po mnenju grofovskih j namestnikov nimajo nobenega drugega dela.
Zborovanje hmeljarjev. V nedeljo, dne 26. av- i
gusta popoldne priredi južnoštajersko hmeljarsko ; društvo v i bčinski pisarni v Žalcu shod slovensko-štajerskih hmeljarjev. Na shodu se bo go\ orilo, kako se m.j prepreči, da se hmelja ne bo proda jalo pod pridelovalno ceno
Razdelitev petroleja v mariborskem (kraju. Za meseca maj in jonij se je okrajnemu glavarstvu v Mariboru za celi politični okraj nakazalo samo 5814 litrov in za meseca julij in avgost 11.677 litrov petroleja. V političnem okraju mariborskem je okolu 20.000 gospodarstev, ki jih je preskrbeti s petrolejem, od teh z večjim številom živinčet okoli 6000, na katere se je pri porazdelitvi petroleja posebno ozirati. Če se možine petroleja primerjajo s številom gospodarstev, ki jih je preskr bovati, se že pokaže približnji porazdelilni ključ za okraj Maribor-okolica. Ponovne prošnje za zvi šanje tega deleža so ostale pri pristojnih mestih, ki nakazujejo petrolej, brezvspešne. Izgovarjalo se je na splošno pomanjkanje petroleja. Pripomni se, da je vkljub temu pomanjkanju petroleja mno go občin še le na ponovni opomin vposlalo po-razdelilne seznamke; od več občin se sploh ni moglo dobiti takšnih porazdelilnih seznamkov. Za mesece maj do konca avgusta so se posameznim okrajem nakazale le jako skrčene množine petro leja, medtem ko bo z mesecem septembrom bržkone obveljala povečana zimska pridelitev. — Opozarjamo občinske urade, naj \endar pravočasno sestavijo sezname posestnikov in občanov, ki ne-obhodno potrebujejo petrolej m naj tiste sezname takoj vpošljejo okrajnemu glavarstvu (prehranjevalni oddelek).
Razne m@Tie®«
Polovica mesta Soluna zgorela. V starem, ali takozvanem trgovskem delu mesta Soluna je dne
18.	avgusta izbruhnil požar, ki je trajal cele tri dni. Stari, ali takozvani trgovski del Soluna je uničen. 70.000 oseb je brez strehe. Požar je baje zahteval čez sto človeških žrtev.
300 oseb zletelo v zrak. Pri mestu Montreal v severni Ameriki se je vnela tovarna za izdelovanje smodnika. Porušenih je bilo 60 poslopij. 300 oseb je pa zlatelo v zrak
tudi veliko pomanjkanje Želez j a za obroče, je obljubil k. poslanec, da bo posredsval, naj se vinogradnikom takoj priskrbijo potrebni obroči za sode.
1 • i’Oylfe. Za Srtjo nedeljo, dne 19, t. m. je obhajal naš »Orel« svojo desetletnico. Slovesnost še je vršila v znamenju narodove sloge in za t<> jo smemo imenovati uprav sijajno in vrlemu »Or lu«, ki je vseh deset let držal svojo narodno zastavo visoko in neomadeževano, moramo čestitati na krasnem uspehu. Predpoidau se je vršila cer kvena slovesnost, pri kateri so »Orli« nastopili v kroju. V svojih molitvah so se spominjali za čast .doj^9,vine padlih tovarišev. Pro povedo val je naš mladinski vo.dite j prof. dr. Hohnjec. Popoldan ob 2 uri se je začela slavnost v prostorih Društvenega Doma. Otvoril je slavnost prof. dr. Hobnjec ter pozval vse navzoče, da dajo glasno izraza svojim čustvofti napram presvitlemu cesarju, kojemu pozivu se je, mpogoštevilno občinstvo odzvalo z velikim navdušenjem. Na to je imel poslanec dr Korošec govor v- proslavo Orlove d,- setletnice. Zeio je ugajala burka »Ne kliči »raga!« Tudi srečolov. licitacija in posebn • tamburanje je mnogo doprineslo k splošnemu radostnemu razpoloženju. Vrlemu Orlu in njegovemu velikemu prijatelju svetniku Časlu kličemo: Slava! Neustrašeno naprej!
Listnica uredništva.
E Bral» lupa a elsuek! Prido v pUho inji številki. Prosimo, otflas t-; s« reökrat s takim «rcaurtnin. Pozdrave I — Ptujski okraj: članek o razmeiah v Hujskem glava'sUu smo motali raoi p manjkanja prostor, odloži i za .r'ihodüjo šttvilki . — Rogaška Slatina: Bomo poiabip.
Posestvo se kapi.
i V bližini Celja se želi kupiti majhno posestvo. Ponudbe na naslov E. K. Celje, poktnoležečo.
Prostovoljna dražba
bode v nedeljo dne- 20. avgusta od, 4. ure popoldne naprej in w, pondely'ek dne 27. avgusta od 8. ure naprej v Slivnici pri Mariboru v župnišču.
Prodalo se- bode:	4 krave, 1 breja svinja,
hrane, 2 pluga, 1 sani, nekaj sodov, mlin za ve-janje, mlatilnica, ösipalnik, okopalnik, stroj za luščenje koruze, rezalni stroj,' nekaj pohištva.
Dopisi.
Maribor. Vsled suše je pristal pritok vode s Pohorja v mariborski vodovod zelo slab. Beti se je, da v nekaterih dneh v višje ležeča stanovanja voda sploh ne bo več pritekla. Priporoča se varčevanje z vodo. — Iz tega se zopet vidi, kako neumnost je napravila mestna uprava, ko je dala zasuti stare vodnjake.
Maribor. Okrajna sodnija v Mariboru prosi, da naj se oglasi isti mož pri okrajni sodniji štv. 20, ki je bil dne 17. dec. 1916 iz trgovine Wor sehe poslan v trgovino gospe Ferner preje Holiček v Gosposki ulici, in ki je tam kupil obleko za 140 K in dne 31. dec. 1916 zimsko suknjo za 200 K.
Ljutomer. V torek, dne 21. t. m. je umrl tukaj po kratki bolezni g. dr. Paul Varda, okrajni zdravnik in veleposestnik, v starosti 51 let. N. v m. p.! — V Stročji vasi se je zadušila s fižolom petletna hčerka kmeta g. Jožefa Vršič. Naše sožalje!
Ormož. Poslanec Brenčič je imel dne 11. avgusta, ob 11. uri predpoldan, v gostilni Kletarskega društva, zaupen sestanek z gg. župani in drugimi uglednimi volilci. celega ormoškega okraja. Poslanec je obširno poročal o delovanju v državnem zboru, o-sobito o delovanju Jugoslovanskega kluba. Poslušalci so uoročilo vzeli z velikim veseljem 1 na znanje. Zaupniki odločno zahtevajo popolno odpravo mlinskih kart v celem okraju. Opozarjajo gg. poslance na krivice, katere se jim godijo pri razdelitvi sladkorja, za katerega trgovci po navodilu ptujskega okrajnega glavarstva zahtevajo jajca ali pa potrdilo od, župana, da kure ne nesejo. S tem se naprti županom mnogo več dela. Čudno je postopanje okrajnega glavarja v Ptuju, da da take tajne ukaze, za katere niti gospodje župani, kakor so sami izjavili, ne znajo. V Središču baje neka. Židova kupujeta, oziroma odjemata, j jajce od posestnikov po 20 vinarjev komad in potem f ista po 50 vinarjev prodajata na Ogrsko. Zahteva se (udi strogo nadzorstvo pri trgovcih, pni razdelitvi sladkorja, moke itd. Gospod poslanec je obljubil o raznih pritožbah takojšnjo posredovanje. Ker je letos
Hiša se odda v najem.
Na Ptujski gori (najbliži,a železniška sestaja Sterntal ) z vsakdanjo voznopoštno zvezo se odda v najem hiša. v lepi, solnčni legi z dvema saborna, kuhinjo, podstrešjem, zelenjadnim vrtom itd. od 1. septembra 1917 naprej pod ugodnimi pogoji.
.Povprašati je v upraviuštvu Straže.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih piejeli povodom prerane smrti naše n nadomestljive in nepozabne soproge, mamice, hčerke, sestre, oziroma svakinje in tete, gospe
Negike Cukala,
izrekamo vsem našo najiskrenejšo zahv&lo. Zilasti se zahvaljujemo veleč, duhovščini: g kanonika Hribernika iz Braslovč, gosp duh. svet Zdolšeku in g kaplanu Potočniku is Št. Jurj» ob Taboru, gospoda župniku Gro-belšeku iz Gomilskega, gosp. župniku Končanu iz Št. Pavia pri Preb., obema gg. kaplanoma iz Griž-i« Braslovč ter gosp. kaplanu Rančigaj iz -Teharja za častečo spremstvo. — Prav posebno pa nas veže dolžnost, zahvaliti ee gospodom pevcem za ubrane in silno tolažilne Hsgrobnice, ki so bile po svoji dovršenosti prava posebaost in hladilo naš m žalostnim srcem. Neiskrenejšo zahvalo izrekamo tudi vsem darovateljem krasnih cvetk, ki jih je ranjka naša Neiika toliko ljubila, ter obilnih nagrobnih vencev Tem in sploh vsem, ki so jo od blizu in daleč, celo iz Žalca, na nje zadnji poti v tako obilnem številu spremljali in delili našo bol z nami, bodi Vam še enkrat najprisrčnejša zahvala in Bog naj Vam povrne stotero, našo Nežiko, pa prosimo, ohranite v najblažjem spominu.
Št. Jarij ob Taboru, 21. avgusta 1917.
690	Globoko žalujoči ostali
izdajatelj in /aiožnik: Konsorod '„Strni,-
Odgovorni rss-Mlnik: Vekoslav Stupan,
Tlak tiskarne sv* Obrila v Maribor».