P O ŽTNINA PLAČANA V GOTOVINI SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI DRAMA GLEDALIŠKI LIST 14 m 1948 -1949 Jubilej Edvarda Gregorina Mollire Sola za žene i. 25letnica gledališkega udejstvovanja Edvarda Gregorina Premiera 5. junija 1949 ŠOLA ZA ŽENE Komedija v stihih. — Spisal Moli ere. — Prevedel Josip Vidmar Režiser in scenograf: Bojan Stupica Arnolphe, z drugim imenom M. de la Souche .............. Edvard Gregorin Agneza, mlado nedolžno dekle, Arnolphova rejenka.. Ančka Levarjeva Horace, Agnezin ljubimec ............................... Demeter Bitenc Alain, kinet, Arnolphov sluga .......................... Janez Cesar Georgetta, kmetica, Arnolphova služkinja ............... Elvira Kraljeva Chrysalde, ArnplphoV prijatelj ......................... Vladimir Skrbinšek Oronte, Horacov oče in Arnolphov najboljši prijatelj Pavle Kovič Enrique, Chrysaldov svak ............................... Bojan Peček Notar .................................................. Franc Lipah Godi se v Franciji koncem 17. stoletja 1. dejanje: 1. slika: Na ulici. — 2. slika: Pred hišo, v kateri Arnolphe skriva svojo rejenko. — 3. slika: V parku v bližini te hiše. — 4. slika: Pred hišo. — 5. slika: V vrtu za hišo. 2. dejanje: 6. slika: V hiši. — 7. slika: V parku^ — 8. slika: Pred hišo. — 9. slika: V parku. 3. dejanje: 10. slika: V parku. — 11. slika: V vrtu za hišo. — 12. slika: Na ulici. Pri klavirju: B. Adamič Kostume je po skicah Bojana Stupice izvršila gledališka krojačnica pod vodstvom Živke Jančeve in Jožeta Novaka Inspicijent: Marjan Dolinar Odrski mojster: Vinko Rotar Sef razsvetljave: Vili Lavrenčič Lasuljar: Ante Cecic GLEDALIŠKI LIST SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1948-49 DRAMA Štev. 14 JUBILANT EDVARD GREGORIN - 357 - Igralec Edvard Gregorin slavi jubilej svojega petindvajsetletnega umetniškega dela na slovenskem odru. Ves ta čas je Edvard Gregorin z veliko resnostjo in vnemo, z intelektualno prodornostjo in svojstvenostjo odigral nešteto vlog v komedijah in tragedijah. S svojini vestnim delom je doprinesel z nekaterimi najboljšimi stvaritvami pomemben delež k izoblikovanju igralskega izraza in k umetniškemu dvigu naše gledališke umetnosti v zadnjih treh desetletjih. Prav zaradi teh živih in prepričljivih odrskih podob, ki so plod njegovega vztrajnega, strastnega umetniškega snovanja, mu ob njegovem jubileju čestita UPRAVA GLEDALIŠČA in RAVNATELJSTVO DRAME O IGRALCU EDVARDU GREGORINU Ko se je naša »moderna« pripravljala na nastop, ko je Dramatično društvo Slovencev že predstavilo Ibsena, Gogolja in Shakespeara, se je v Vnanjih Goricah pri Brezovici rodil Edvard Gregorin. Oče, trgovec, ga nekoč vzame k sebi na voz — takrat še ni hodil v šolo — in odpeljeta se v Ljubljano. Peljeta se mimo sedanje Opere. Fantek se zagleda v zgradbo in ves zamaknjen vpraša očeta: »Kaj pa je to?« »To je teater!« mu pove oče. In nato fantek vso pot nazaj ni dal miru. »Kaj pa je to teater?« Oče razlaga, toda otroku nikoli do krajci ne razložiš. Vsaka beseda pove premalo in pove preveč. Otrokova duša si je že ustvarila svojo predstavo in zahrepenela po nji. Prvo uteho je dobila v gledališki dvorani na Brezovici. Toda odžejati se ni mogla in hrepenenje je raslo. Taka je najbrž usoda ljudi, ki so se rodili ob cesarski cesti in se zagledali v cilj, ki so potem romali vse svoje življenje k njemu. Ko je dovršil tretji razred domače osnovne šole, so ga starši na nasvet šolskega upravitelja poslali v Ljubljano.) Tam je dokončal četrti razred, nato pa se je vpisal na klasično, tedaj po večini nemško gimnazijo. Kot drugošolec je napisal »Požigalca«, igrokaz v treh dejanjih, ki je doživel premiero na študentovem domu v Goricah, več repriz pa v študentovski sobi ljubljanskega mesta. Že v četrti gimnaziji je pod profesorjem nemščine Adolfom Robido v nemškem jeziku predaval o zgodovini slovenske gledališke umetnosti. Njegovo strastno zanimanje za gledališče seveda ni ostalo skrito. Sošolci in profesorji so ga skozi vsa gimnazijska leta klicali za »šaušpilerja«, čeprav lepi fant spričo svoje mirnosti ni prav nič spominjal na »komedijanta«. Deklamiral jei na vseh šolskih proslavah, s svojim lepim glasom prvačil v pevskem zboru, redno obiskoval gledališke predstave Dramatičnega društva, v višji šoli pa začel režirati in igrati na Brezovici in pri tem — ko je med božičnimi počitnicami v visokem — 358 — E. Gregorin kot Arnolphe (Moliere: Sola za žene) v sez. 1941/42 snegu uro daleč gazil na skušnje — že kazal tiste lastnosti, ki ga spremljajo v vseli letih poklicnega gledališkega dela: discipliniranost, mirno premagovanje vseh težav, točnost in popolna predanost svojemu visokemu {»oklicu. Že kot mlad dijak je začel brati strokovno gledališko literaturo, delati na izreki, mimiki in kretnjah ter izrabljali sleherno priliko (obiskovanje tudi nemških predstav), dai si pridobi čim več teoretičnega in praktičnega gledališkega znanja. Stal je tik pred maturo. »Jutri boste povedali* kakšne poklice si boste izbrali,« jim je dejal razrednik. In Gregorin pripoveduje, da je tisto noč v njem silno zaživela njegova daljna želja, da se mm je odločitev živo javila: »Posveti se igralstvu!« Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran, proti koncu vojne Pa je časopisna notica Dramatičnega društva na mlade ljudi, ki imajo veselje do gledališča, dokončno odločila njegovo usodo. Sijajno je uspel s poskusnim nastopom in takratni intendant Fran Govekar je presenečeno vzkliknil: »Odlično! Maturo imate pa boste šli k teatru? Da, takih ljudi potrebujemo!« Brez oklevanja so mu takoj zaupali večje vloge: 8. decembra osemnajstega leta je mladi začetnik prvič stal v luči reflektorjev. Igral je dr. Venclja v Jurčič- — 359 — i Govekarjevem »Desetem bratu«. Nastopil je tako mirno in samozavestno, da je vzbudil začudenje soigralke Šaričeve: »Poglejte Gregorina, kako korajžen je! Prvič je na odru,1 pa nima treme!« V parterju pa je sedel njegov profesor in prvi kritik Robida, ki je vseskozi verjel v nadarjenega »šaušpilerja«. In zdaj je bila njegova vera vanj potrjena. Odslej je igral skozi vso sezono. Igral je tudi na prvi predstavi v novoodprtem dramskem gledališču (6. februarja 1919). Naslednje leto se je Nučič odpravljal v Maribor. Vedno podjetni režiser in organizator naj bi tam odprl slovensko gledališče. Ni pa si upal storiti tega brez pomoči Bukšekove, Bratine, Železnika, Borštnikove in Gregorina. Zato se zmagoviti mladi igralec odpravi domov k svoji materi, da jo vpraša za svet. Mati bi ga sicer rada imela v svoji bližini, a končno le privoli. V Mariboru je delal leto dni. Potem je prišel gor direktor Pavel Golia in ga nagovoril, naj se vrne v Ljubljano, kjer bo centralno gledališče. V Ljubljani je takoj dobil prve vloge. Obiskoval je obenem Dramatično šolo Združenja gledaliških igralcev in jo dovršil. Toda hotel je, naprej. Ob počitnicah je odhajal na študij v tujino (Mona-kovo, Dunaj, Leipzig, Praga) in jih presedel po knjižnicah in gleda- E. Gregorin kot dr. Edmund Vrtač (Fodor: Matura) v sez. 1936/37 E. Gregorin kot Gripo (Levstik - Kreft: Tugomer) v sez. 1947/48 - 360 - E. Gregorin kot grof Guiche (Rostand: Cvrano de Bergerac) v sez. 1927/28 E. Gregorin kot Karenin (Tolstoj: Živi mrtvec) v sez. 1928/29 lišeih (Komorno gledališče v Monakovem, Nemško umetniško gledališče v Berlinu, Burgtheater na Dunaju, Narodni divadlo v Pragi). Nakupoval je strokovno literaturo, ki jo je potem doma predelavah Njegova želja po izpopolnitvi je svetal primer neutrudne prizadevnosti. Ta prizadevnost pa je bila potrebna. Saj po Nučiču, »svojem prvem učitelju«, ki mu je »z očetovsko ljubeznijo dal osnovno igralsko znanje«, ni bilo nikogar, ki bi se tako skrbno in s tako globoko zavestjo pegadoško-umetniške odgovornosti zavzel zanj. Velik vzpon pomeni za Gregorina enoletni študij v Berlinu (1930—31), kjer se je vpisal na Gledališki znanstveni institut berlinske univerze. Poslušal je profesorje - gledališke strokovnjake: Petersena, dr. Hagemanna, Fischela, dr. Dracha in druge. Obiskoval je berlinska gledališča in občudoval Moissija v Hamletu, Idiotu in Živem Birtvecu. Videl je Bassermanna. Wegenerja, Georgeja, Bergnerjevo in druge Plamenite umetnike. Nazaj grede je ostal dva meseca v Pragi in študiral praška gledališča. Vsa ta velika doživetja pa mu nisoi mogla izbrisati iz sPomina mogočnega igralskega izraza Hudožestvenikov, ki jili je v sezoni 1922—23 gledal v Ljubljani. »Vse to, kar so mi dali Hudožniki - 361 - Sliši.,:-' E. Gregorin kot Titus Andronicus Fabriczy (Krleža: Gospoda Glembajevi) v sez. 1946/47 E. Gregorin kot Repetilov (Gribojedov: Gorje pametnemu) v sez. 1948/49 - 362 — in kar som doživel v Berlinu, bo ostalo kot bogat zaklad v meni«, pravi Gregorin. V Berlinu je bil hkrati učenec Reiidiardtove gledališke šole in jemal privatne ure pri režiserju Državnega gledališča Lindbergu, ki so ga hitlerjevci-pregnali in živi zdaj v Švici. Pri njem je študiral Hamleta in pri tem tako čisto govoril nemške verze, da mu je učitelj zagotovil uspeli na nemških odrih. Pred odhodom iz Berlina so mu nudili tudi vlogo mornarja, ki naj bi ga igral v novem »Ufa« filmu. Toda Gregorin se je— zvest svojemu materinemu jeziku in svojemu gledališkemu občinstvu, za katerega se je šolal — vrnil po preteku študijskega dopusta nazaj v Ljubljano, kjer vseskozi do danes zvesto služi naši gledališki umetnosti. Usoda pa mu dolgo vrsto let razvoja ni bila naklonjena. Brezobzirno in bridko je eksperimentirala z njim. Brezbrižno je šla mimo E. Gregorin kot senator Langdon (Gow - D'Usseau: Globoko so'korenine) v sez. 1948/49 njegove igralske individualnosti, mimo njegovega igralskega izraza. »Spreminjanje od vloge do vloge ni vsa umetnost. Individualno sodoživljanje je osnova igralskega! ustvarjanja«. Vesten in predan svojemu poklicu, dodeljenih vlog ni odklanjal, pa naj so mu »ležale« ali ne. Možnosti izbiranja ni imel. Igral je vse: mladeniče in starce, kmečke tipe in gosposke ljudi, grde in blage značajep Kristusa in Napoleona. Vsake vloge se je oprijel z vso ljubeznijo, a dostikrat sebi v škodo. Še kot mladeniču so mu dali župana v »Pokajšanju«. Očeta Hrasta v »Peterčkovih sanjah« in strahotnega Feiroviusa v Shawovem »Androklu in levu«. Oblekli so suhca v debele vatone, hlače in suknjiče in ves v znoju je strahotni maski primerno moral potvarjati svoj lirični bariton. Vedno se je trudil, da bi čimbolj vskladil glas z maskami in značaji težkih karakternih vlog, ki somu bile dodel jene, medtem ko so soigralci, ki so bili pravilneje zasedeni, lahko govorili s svojim naravnim glasom. Takrat je zapisal kritik »Slovenskega naroda«: »Kafeb odličen je bil Gregorin v »Androklu in levu«! O ko bi mogli za tega igralca dobiti še kaj takih vlog!« Stoodstotna pohvala — igralec "pa do skrajnosti nesrečen zaradi vloge, ki mu ni odgovarjala! Čo bi pravilno izkoriščali in usmerjali Gregorinov talent, bi poleg kreacij Malvolia v »Kar hočete«, orožnika v »Vražji ženski«, - 363 — prof. Jelinčiča v »Okencu«, prof. matematike Vrtača v »Maturi«, škofa Draškoviča v »Veliki puntanji«, Mamajeva v »Vsak lisjak se nazadnje ujame«, Arnolpha v »Šoli za žene« in raznih drugih obogatil še z masikatero vlogo galerijo igralskih stvaritev slovenske odrske umetnosti. Gregorinova ustvarjalna sila pa je tako velika, da je kljub vsemu zmagoval in se dvignil v umetniško osebnost. • Način Gregorinovega ustvarjanja je tako svojski, da si ga je vredno pobliže ogledati. Ko dobi vlogo, vse delo tako dolgo prebira, dokler si ni na jasnem glede vsebine, ideje dela in značajev. Potem si v svoj študijski zvezek izpiše-’ vsa mesta, ki so v kakršni koli zvezi z njegovo vlogo. Nato poišče tisto mesto v igri, kjer se značaj vloge, ki jo bo predstavljal, najmočneje razodene. To mu služi kot temelj, na katerega gradi. Nato se loti z vso natančnostjo memoriranja in tehničnega oblikovanja teksta. Poskuša v raznih varijantah. Ko se E. Gregorin kot Mamajev (Ostrovski: Se tak lisjak se nazadnje ujame) v sez. 1946/47 EL Gregorin kot Andrej Lokvanec (Medved: Za pravdo in srce) v sez. 1922/23 E. Gregorin kot Jurij Draškovič (Kreft: Velika puntarija) v sez. 1946/47 tekst zaje v kri in meso — Gregorin nikoli ne potrebuje šepetalca — začne doživljati besedilo. Gradi iz predhodno vzbujenega čustva, ^•i mu potem narekuje besede in kretnje. V začetku leze v svojo vlogo previdno in počasi. Na skušnjah tipa in razmišlja ter se pod režiserjevim vodstvom izpopolnjuje tako dolgo,' dokler ši ni v vsem čisto na jasnem, dokler ni vsega Preštudiral in dognal, potem šele zagrabi z vso intenziteto, da je ves v vlogi, ki jo predstavlja. Na vsak nastop se vestno pripravi. Predvsem skrbi, da si ohrani razpoloženje. Tako živi Gregorin ves za svojo igralsko umetnost. Vendar še vedno najde čas, da pomaga tudi podeželskim gledališčem z nasveti, Predavanji in režijami. Želi, da bi ustvaril še mnogo lepega, saj se Je z novim časom tudi zanj na lepše obrnilo. Zdaj ima vso možnost Za plodno snovanje in oblikovanje. Vesel povojnega dviga dragega »»ul domačega gledališča veruje v svojo umetnost in v veliko bodočnost Slovenskega narodnega gledališča. - 365 - * Hinko Nučič: UČITELJ UČENCU Proti koncu prve svetovne vojne, ko je bila avstrijska monarhija že v zadnjih zdihljajih, sem imel častno nalogo, oživeti in na novo organizirati Slovensko narodno gledališče v Ljubljani. Iskal sem vsepovsod razkropljene slovenske igralce, iskal tudi novih dramskih talentov. Med mnogimi, ki so kaj obetali, sem našel tudi Edvarda Gregorina. Prav za p ra v me je našel on, s priporočilom mojega dobrega prijatelja, že davno umrlega profesorja Adolfa Robide, ki je kot dobeT psiholog, dramatik in gledališki kritik zaslutil v Gregorinu bodočega slovenskega gledališkega igralca. Prav dobro se spominjam prvega srečanja z mladim Gregorinom. Bilo je nekega lepega sončnega dne, v času, ko so še grmeli topovi na goriški fronti in se je pred opernim gledališčem njihovo grmenje' izvrstno slišalo, ko je pristopil k meni in se mi predstavil zelo postaven vojak - kadet, mlad »Kaiseriiiger« 7. onim preimenitnim »federpušom« na kapi a la »aufbiks« — Edvard Gregorin. Čeprav ga je kadetska uniforma izdajala za vojaka od glave do pete— vendar v niegovi besedi ni bilo nič vojaškega. »Hotel bi postati dramski igralec...« Vljudno vedenje, njegova skromnost, stasitost in simpatična zunanjost, vse te vrline so mi ga na prvi pogled* toplo priporočale. Sledila je avdicija. Njegov metalni glas. čista izgovorjava in njegovo pravilno razumevanje besedila — vse to je še bolj podprlo že omenjene vrline in usoda je bila zapečatena: iz vojaka — igralec. Takoj smo ga rešili uniforme in tako je nil kontrakt podpisan. »Vi imate vse prednosti za igralca«, sem mu govoril, »vendar bo treba začeti najprej z manjšimi vlogami, da se priučite odru...« — Tako se je tudi zgodilo. Bil jo pazljiv in poslušen učenec. Razvijal se je z ekspresno hitrostjo. Sprva je nastopal v manjših vlogah, nato je dobival vedno večje in večje, dokler se ni razvil v njem igralec v toliki meri. da je z lahkoto kreiral še v isti sezoni (1. aprila 1910. leta) eno glavnih vlog v Finžgarjev! novi igri »Verigi« — Janeza, ki ga je na zadovoljstvo občinstva ;n avtorja samesra zelo uspešno podal. Tudi pok. prof. Adolf Robida se je zelo laskavo izrazil o tej njegovi prvi večji stvaritvi. Mene pa je prepričala, da sem v Gregorinu odkril močan igralski talent. Takrat sem prerokoval Gregorinu, da bo dosegel s smotrnim in vztrajnim delom velike in krasne uspehe, da ga čaka lepa bodočnost. Skrbno sem pazil, da je čim večkrat nastopal na odru in tako je Gregorin v prvi sezoni svojega delovanja kot dramski igralec - začetnik mogel zabeležiti 13 raznih manjših, večjih in celo odgovornih vlog. Njegov igralski talent se je 'tako naglo razvijal, da je zanj resnično veljalo geslo: »Iz malega raste veliko«. Ob koncu sezone 1918—19, ko sem zapuščal Ljubljano z novo nalogo, da tudi v Mariboru osnujem in organiziram Slovensko narodno gledališče, sem tudi Gregorina povabil s seboj v Maribor. Ponudil sem mu mesto mladostnega ljubimca in gledališkega tajnika obenem. To drugo mesto sem mu zaupal zaradi dejstva, ki mi je govorilo: Gregorin je aktivnost, točnost in zanesljivost. In nisem se zmotil. Gregorin jo to mojo ponudbo sprejel ter se je z vso ljubeznijo vrgel na delo, ki je bilo trudapolno, ali nadvse zanimivo. Postal mi je desna roka v administraciji in tudi na odru-Potrebno je bilo vse preurediti, popraviti in obnoviti: oder, kulise, garderobe, zbrati je bilo treba igralsko osebje, odpreti Dramatično šolo in — 366 — poiskati ter prikleniti k delu vse sposobne diletante itd. Treba je bila iz nič čez noč nekaj ustvariti. Pri vseh teh mnogih važnih in težavnih pripravljalnih akcijah je zlasti v prvihi mesecih Gregorin silno mnogo pripomogel s svojo resnostjo, delavnostjo in agilnostjo. Poleg tega neizmernega dela je moral še študirati vlogo za vlogo. Vse to je bilo preveč za najagilnejšega človeka — tudi za Gregorina. Čeprav sem bil v začetku brez finančne podpore, sem končno vendarle moral angažirati novega gledališkega tajnika in Gregorin si je oddahnil, ker se je mogel potem z vso intenzivnostjo posvetiti svojim premnogim vlogam, ki so kar prežale nanj. V Mariboru je igral toliko, da se menda tega niti zavedal ni, ker je padal iz igre v igro, iz vloge v vlogo. O tem ni imel niti časa razmišljati. A to je za razvoj nadarjenega začetnika kakor naročeno. Na ta način se je otresel začetništva ter s-e začel baviti s karakterizacijo svojih vlog. Moj svet in moja pomoč sta mu bila vedno dobrodošla, kar sem opazil na njegovih kreacijah. V tej mariborski sezoni je igral z uspehom med mnogimi drugimi! odgovornimi vlogami (igral je 34 različnih vlog) tudi prekrasno vlogo Phaona v Grillparzerjevi tragediji »Sapplio«, ki je bila očiten dokaz njegove sposobnosti, njegovega konstantnega in naglega napredovanja. S to vlogo je stopil v krog zrelejših igralcev. Ob koncu sezone 1919-20 jena svojo željo zaradi svojih družinskih razmer zopet odšel v Ljubljano. Od takrat do danes je preteklo že skoro 30 let. V tem času sva se le redkokdaj videla in srečala, toda učenec ni pozabil svojega prvega učitelja. Poročal mi je pismeno skoro o vseh svojih važnejših igralskih akcijah. Tako je Gregorin rasel in rasel ter se neprenehoma izpopolnjeval s študijem doma in v tujini. Vse njegovo delovanje sem zasledoval po časopisju in vselej sem bil vesel uspehov svojega nekdanjega učenca. Prav posebno pa me je razveselilo pripovedovanje mnogih mojih znancev, ki so ga zlasti v poslednjih letih gledali na odru, da se je razvil v igralca velikega formata. Letos ob 30letnici Drame — in še enkrat pozneje sem se v Ljubljani osebno prepričal o njegovem zelo pomembnem umetniškem delu, ki ga je Še prav posebno potrdil na gostovanju v Zagrebu njegov famozni Repetilov. Srečen in ponosen sem, da pred 30 leti vsejano seme daje sedaj tako bogat sad. Zato pošiljam danes s temi vrsticami — učitelj učencu ,— Edvardu Gregorinu iskrene čestitke k njegovemu zasluženemu jubileju, z željo, da v zdravju in zadovoljstvu razvija še dolgo vrsto let svoja simpatična umetniška prizadevanja v korist slovenske Drame. Na pravi poti je! Navzgor! K cilju! Zdravo, jubilant Edvard Gregorin! Zagreb, v maju 1949 SEZNAM VLOG IN REŽIJ, KI JIH JE IMEL EDVARD GREGORIN V LJUBLJANSKI IN MARIBORSKI DRAMI >» • T W ® &S avtorja Naslov dela Vlo£a H 1. Jurčič - Govekar 2. Jurčič 3. Šamberk 4. Hauptmann 5. Cankar 6. Michaelis 7. Arnold - Bach 8. Finžgar 9. Drinkler 10. Schonherr 11. Vojnovič 12 Courteline 13. Meško Sezona 1918/19 Deseti brat Tugomer . .. ulica št. 15 Voznik Ilenschel Jakob Ruda Revolucijska svatba Španska muha Veriga Krojaček junaček Zemlja Smrt majke Jugovičev Neizprosni stražnik Na smrt obsojeni? Zdravnik Vencelj 1 Batog 2 Janko 3 F rane 4 Košuta 5 Montaloup 6 Tidemayer 7 Mejačev Janez 8 Minister Glivarl 9 Kremenov Janez 10 Drugi ujetnik 11 Komisar 12 Vinko Dolinar 13 Sezona 1919/20 (v Mariboru) pon. Jurčič Tugomer Bojan 14 14. Ileieresmans Amnestija Paznik 15 pon. Finžgar Veriga Mejačev Janez 15. Schonthan Ugrabljene Sabinke Zvezdan 16 16. Brandon Charleveva teta Charlev Wykeham 17 17. Funtek Tekma Vlado Danej 18 18. Linhart Matiček se ženi Baron Naletel 19 19. Bernstein Tat Zambault 20 20. Nučič Orkan Nadporočnik 21 21. Milčinski Brat Sokol Dr. Janko Kremen 22 22. Gorner Sneguljčica Lovec Radmir 23 23. Andrejev Gaudeamus Stameskin 24 24. Lengyel Tajfun Beinskv 25 25. Harry - Paulton Nioba Filip Innings 26 26. Morre Revček Andrejček Pavel 27 27. Maugham Kraljevska visokost Ambrose Holland 28 28. Horst Nebesa na zemlji Dr. Pavel Vesel 29 29. Ogrizovič Hasanaginica Imotski kadija 30 30. Strindberg Upnik Gustav 31 31. Ettlinger Pritožne bukve Francelj 32 32. Lah Pepel u h Drugi brat 33 33. Walther - Stein Gospodje sinovi Tone Lesjak 34 34. Lippschiitz-Lothar Velika srenja Cesare Colonna 35 * Režija je označena z zvezdico. - 368 - . d “a Ime «.2 avtorja 35. Deutsch 36. Grillparzer 37. Finžgar pon. Arnold - Bach 38. Kraigher 39. Guimera 40. Gawault-Charvey pon. Vojnovič 41. Cankar 42. Gorki Naslov dela Kristova drama Sappho Divji lovec Španska muha Školjka V dolini Gospodična Josette Smrt majke Jugovičev Kralj na Betajnovi Na dnu 43. Cankar pon. Ogrizovič 44. Shakespeare 45. Hauptmann 46. Dickens 47. Sardou 48. Finžgar 49. Kosec 50. Galsworthy 51. Shaw 52. Kosor 53. Shakespeare 54. Jirasek pon. Galsworthy 55. Kvapil 56. Cankar 57. Golia 58. Shakespeare 59. Schiinherr 60. Moliere 61. Mrštik 62. Schiller 63. Tavčar - Borštnik 64. Moliere pon. Sardou 65. Molnar 66. Nušič Sezona 1920/21 Za narodov blagor Hasanaginica Sen kresne noči Bobrov kožuh Cvrček za pečjo Madame Sans - Gene Razvalina življenja Mrakovi Borba Androklus in lev Sezona 1921/22 Požar strasti Komedija zmešnjav Oče Borba Princesa Pampeliška Pohujšanje Peterčkove poslednje sanje Hamlet Vražja ženska Žlahtni meščan Mariša Marija Stuart Otok in Struga Namišljeni bolnik Madame Sans - Gene Liliom Knez iz Semberije Kristus 36 Phaon 37 Tine 38 Tiidemayer Dr. Lubin 39 Moruko 40 Aristide Valorbier 41 Prvi ujetnik 42 Drugi glasnik 43 Bernot 44 Vaška Pepel 45 Ščuka 46 Imotski kadija Egej 47 Motes 48 Edvard 49 Vaboutrain 50 Canouville 51 Martin 52 Martin Rupn k 53 George Rous 54 Ferrovius ) 55 Vasiljevič 56 Angelo 57 Kopecky 58 George Rous Stražnik 59 Zupan 60 Oče Hrast 61 Fortinbras 62 Mlad obmejni orožnik 63 Učitelj borenja 64 Krčmar 65 Amija Paulet 66 Vitez Trd st. 67 Purgon 68 Lefebvre 69 Linemann 70 Prvi starec 71 ■ jJ avtorja Naslov dela VloSa Sezona 1922/23 pon. Moliere Namišljeni bolnik Purgon 67. Gogolj Revizor Luka Lukič Hlo[>ov 72 68. Cankar Hlapci Zupan 73 69. Čapek R. U. R. Dr. IIallemeyer 74 70. Cankar Romantične duše Suhadolnik 75 71. L. N. Tolstoj Živi mrtvec Karenin 76 pon. Giirner Krojaček junaček Minister Glivar pon. Golia Peterčkove poslednje sanje Oče Hrast pon. Molnar Liliom Linemann Zdravnik 77 72. Dostojevski Idiot Ganja 78 73. Biichner Voj i ček Oklicevalec 79 74. Medved Za pravdo in srce Andrej Lokvanec 80 pon. Sardon Madame Sans - Gene Lefebvre 75. Shakespeare Othello Roderigo 81 pon. Tavčar - Borštnik Otok in Struga Vitez Trd st. 76. Shakespeare Kar hočete Fabijan 82 pon. Shakespeare Hamlet Fortinbras Sezona 1923/24 pon. Medved Za pravdo in srce Andrej Lokvanec pon. Shakespeare Hamlet Fortinbras pon. Shakespeare Kar hočete Fabijan 77. Pregelj Azazel Drugi romar 83 78. Hebbel Judit Assad 84 pon. Schonthan Ugrabljene Sabinke Zvezdam pon. Gornef Krojaček junaček Minister Glivar pon. Golia Peterčkove poslednje sanje Oče Hrast 79. Galsworthy Golobček Alfred Calway 85 pon. Shakespeare Othello Roderigo 80. Shakespeare Beneški trgovec Graziano 86 81. M6re Tri maske Paolo della Čorba 87 pon. Molnar Liliom Linemann 82. La n ge r Kamela skozi uho šivanke Andrejs 88 83. Shaw Cezar in Kleopatra Lucius Septimius 89 84. Jalen Dom Tine 90 85. Lenormand Izgubljene duše Ravnatelj muzeja 91 Sezona 1924/25 86. Rostand Cyrano de Bergerac Prvi mušketir 92 Španski častnik 93 — 370 - di Ime. ,3-* avtorja Naslov dela Vloga dj tT 87. Pirandello Sestero oseb išče avtorja Član gledališča 94 88. Meško Pri Hrastovih Tone 95 pon. Shakespeare Hamlet Duh Hamletovega očeta 96 89. Zupančič Veronika Deseniška Hermanov kancelar 97 90. MSlčinski Mogočni prstan Kraljev sluga 98 pon. Lenormand Izgubljene duše Ravnatelj muzeja pon. Lah Pepeluh Pepeluh 99 91. Golar Vdova Rošlinka Gašper 100 pon. Shakespeare Othello Roderigo 92. Benavente Roka roko umije... Krčmar 101 pon. Langer Kamela skozi uho šivanke Sezona 1925/26 Andrejs i. pon. Golar Vdova Rošlinka Gašper 93. Goethe Ifigenija na Tavridi Arkas 102 94. Shakespeare Zimska pravljica Camillo 103 pon. Zupančič Veronika Deseniška Hermanov kancelar Vitez Jošt Soteski 104 pon. Cankar Za narodov blagor Mr inolj a 105 95. Golar Zapeljivka Mirtov Pavle 106 96. Scheinpflug Druga mladost Dr. Klement 107 97. Finžgar Naša kri Stefan 108 98. Jurčič - Goli a Deseti brat Kvas 109 99. Shaw Pygmalion Polkovnik Pickering 110 pon- Shakespeare Kar hočete Fabijan pon. Shakespeare Hamlet Duli Hamletovega očeta pon. Dostojevski Idiot Ganja pon. Galsworthy) Borba George Rous 100. Vildrac Ladja Tenacity Sezona 1926/27 Segard >jr. Ul Pon. Zupančič Veronika Deseniška Vitez Jošt Soteški Pon. Cankar Za narodov blagor Mrmolja 101. Romains Dr. Knock Mousquet Dr. Kvech 112 102. Hilbert Drugi breg 113 103, Shakespeare Macbeth Malcolm 114 104. Galsworthy Joy Ernest Blunt 115 Pon. Shakespeare Hamlet — 371 - Duh Hamletovega očeta * 8 Ime J-« avtorja Naslov dela Vloga pon. Golia! 105. Goldoni 106. Begovič 107. Barry 108. Nestroy pon. Biichner 109. Petrovič 110. Shakespeare 111. Engel 112. Bernauer-Oesterreicher pon. Shakespeare pon. Engel 113. Wilde 114. Shakespeare 115. Cankar-Skrbinšek 116. Kulundžič pon. Shakespeare 117. Leskovec 118. Euripides 119. Hasenclever pon. Golia 120. Calderon 121. Ibsen 122. Shaw 123. Covvard pon. Rostand' 124. Gregorin-Tominec 125. Cerkvenik 126. Novačan 127. Maeterlinck 128. Hašek pon. Hašek pon. Novačan pon. Maeterlinck 129. Shakespeare pon. Cankar Peterčkove poslednje sanje Pri lepi krčmarici Božji človek Ti in jaz Lumparij Vagabund Vojiček Mrak Mnogo hrupa za nič Večni mladenič Sezona 1927/28 Vrt Eden Mnogo hrupa za nič Večni mladenič Idealni soprog Ukročena trmoglavka Hlapec Jernej Polnoč Hamlet Dva bregova Medeja Boljši gospod Peterčkove poslednje sanje Sodnik zalamejski Divja raca Kandida Nedeljski oddih Cyrano de Bergerac INRI Roka pravice Herman Celjski Stilmondski župan Dobri vojak Švejk Sezona 1928/29 Dobri vojak Švejk Herman Celjski Stilmondski župan Romeo in Julija Pohujšanje — 372 — Oče Hrast Grof Albafiorita 116 Pohabljenec 117 Geoffrey Nickolls 118 Čarodej Mystifax 119 Oklice valeč Vasilij Stanič 120 Don Pedro 121 Pij 122 Grof Leiningen 123 Don Pedro Pij Gost 124 Paž 125 Šalander 126 Mladenič iz podstrešja 127 Duh Hamletovega očeta Krištof Bogataj 128 Vzgojitelj 129 Pl. Schmettau 130 Oče Hrast Don Alvaro 131 Kratkovidni gospod 132 Aleksander Mili 133 Rihard Greatham 134 Grof Guiche 135 Jezus 136 Poduradnik štefe 137 Friderik 138 Jean Gilson 139 Tovarnar Miiller 140 Tovarnar Miiller Friderik Jean Gilson Monteg 141 Učitelj Šviligoj 142 * Tloge a o , . ,3-* avtorja 130. Klabund 131. Segur - Pitray pon. L. N. Tolstoj 132. Cankar pon. Golia pon. Gorner 133. Jonson 134. Nestrov pon. Ros tanil pon. Golar 135. Biichner 136. Bourdet pon. Gregorin-Tominec 137. Ould pon. Nestroy pon. Hašek pon. Klabund 138. Goethe 139. Pagnol 140. Strindberg 141. Vautel 142. Burggraf 143. Jankovič 144. Schiller pon. Golia pon. Dickens 145. Shakespeare 146. Dimitrijevič pon. Gregorin-Tominec pon. Vautel 147. Grum 148. Nestroy Naslov dela Krog s kredo Modri osliček Miško Živi mrtvec Lepa Vida Peterčkove poslednje sanje Krojaček junaček Volpone Utopljenca Cyrano de Bergerac Vdova Rošlinka Dantonova smrt Pravkar izšlo INRI Piskač se smeje Sezona 1929/30 Utopljenca Dobri vojak Švejk Krog s kredo Faust Velika a"beceda uspeha Nevesta s krono Naš gospod župnik Janezek - Nosanček Brez ljubezni Don Carlos Peterčkove poslednje sanje C vrček za pečjo Vihar Ljubimec moje žene INRI Sezona 1930/31 Naš gospod župnik Sezona 1931/32 Dogodek v mestu Gogi Pritličje in prvo nadstropje Vloga g.® NI Čao 143 Poročnik 144 Karenin Poljanec 145 Oče Hrast Minister Glivar Sodnik 146 Robič 147 Grof Guiche Gašper Herault - Sechelles 148 Bregaillon 149 Jezus Mutter 150 Kobič Tovarnar Miiller Čao Nadangel Gabrijel 151 Gospod Muche 152 Pastor 153 Grof Peter Sableški 154 Pek Pankracij Kifeljc 155 Kosta Todorovič 156 Domingo 157 Oče Hrast Edvard Antonio 158 Gjurič 159 Jezus Grof Peter Sableški Grbavec Teobald 160 Mazovec 161 « « . M 0.0 ca~Z N " pon. Cankar 149. Golar 150. Real - Ferner 151. Raimund 152. Croisset-Leblanc pon. Dickens pon. Golia 153. Fodor 154. Shavv 155. Miloševič pon. Shakespeare 156. Kata jev 157. Sopliokles 158. Kreft 159. Dostojevski 160. Bartol 161. Ibsen 162. Zuckmayer 163. Merežkovski pon. Shakespeare 164. Vombergar pon. Nestroy 165. Berkeley 166. Yeats 167. Biichner pon. Klabund pon. Shakespeare pon. Gregorin-Tominec (68. Langer 169. Scheinpflugova Kralj na Betajnovi Dve nevesti Trije vaški svetniki Zapravljivec Arsene Lupin C vrček za pečjo Peterčkove poslednje sanje Revna kot cerkvena miš Zdravnik na razpotju Jubilej Kar hočete Kvadratura kroga Kralj Oedipus Sezona 1932/33 Celjski grofje Zločin in kazen Lopez Gospa Inger na Oestrotu Veseli vinograd Carjevič Aleksej Kar hočete Voda Utopljenca Dopust na Francoskem Gospa Cathleena Pastirček Peter in kralj Briljantin Krog s kredo Hamlet 1NRI Izpreobrnitev Ferdiša Pištore Okence Bernot Napaljonov Nace 162 Tine Štempihar 163 Baron Starograjski 164 Preiskovalni sodnik 165 Edvard Oče .Hrast Baron Thomas pl. Ulrich 166 Dr. Cutler Walpole 167 Aleksej Petrovič 168 Fabijan Vasja 169 Zborovodja 170 Trgovec 171 Zdravnik Zosimov 172 Lopez 173 Nils Lykke 174 Flosar Janez 175 Arenheim 176 Fabijan Janko Prelesnik 177 Robič Kapitan IIarry Glenister 178 Angel 179 Mrvar 180 Čao Fortinbras Prvi igralec 181 Jezus Častnik Armade Spasa 182 Jakob Johanek 183 pon. Shakespeare 170. Krleža Sezona 1933/34 Komedija zmešnjav V agoniji Angelo Dr. Ivan pl. Križovec 184 - 374 - dg Ime n-* avtorja Naslov dela Vloga S | a | N pon. Cankar Pohujšanje Učitelj gviligoj 171. Shaw Sveta Ivana Stotnik La Hire 185 pon. Scheinpflugova Okence Jakob Johanek 172. Feldman Zajec Ivan Kuzman 186 173. Raupach Mlinar in njegova hči Konrad 187 pon. Shakespeare Hamlet Fortinbras Prvi igralec 174. Klabund Praznik cvetočih češenj Genzo 188 175. Forster Robinzon ne sme umreti Daniel Defoe 189 pon. Buchner Pastirček Peter in kralj Briljantin Mrvar 176. Golia Kulturna prireditev v Črni mlaki Mihail 190 pon. Dickens Cvrček za pečjo Edvard pon. Golia Peterčkove poslednje sanje Oče Hrast 177. Engel - llorst Raj potepuhov Krumpež 191 178. Deval Gospodična Lucien Galvoisier 192 pon. Brandon Charleyeva teta Sir Francis Chesney 193 179. Tavčar-Marija VeraVisoška kronika Izidor Khallan 194 pon. Gregorin-Tomincc INRI Jezus 180. Dostojevski Bratje Karamazovi Zagovorhik 195 pon. Kreft Celjski grofje Trgovec 181. Ortner Mojster Anton Ilitt Komandir žander merijske postaje 196 182. Galsworthy Družba Charles Winsor 197 183. Rostand pon. Klubund pon. Cankar pon. Raupach pon. Dostojevski 184. Raort 185. Nušič pon. Golia Pon. Dickens pon. Golia 186. Zweig 187. Šorli Pon. Shakespeare 188. Gregorin 189. Vombergar Sezona 1934/35 Orlič Praznik cvetočih češenj Hlapci Mlinar in njegova hči Bratje Karainazovi Waterloo Žalujoči ostali Peterčkove poslednje sanje C vrček za pečjo Kulturna prireditev v Črni mlaki Siromakovo jagnje Blodni ognji Beneški trgovec V času obiskanja Zlato tele Grof Bombelles 198 Dvorni prelat 199 Genzo Nadučitelj 200 Konrad Zagovornik Jan Borowicz 201 Dr. Petrovič 202 Oče Hrast Edvard Mihail Dupuy 203 Stojan Dolar 204 Bassanio 205 Jezus 206 * Šimen Jeras 207 avtorja 190. Hofmannsthal 191. Puškin 192. Begovičeva 193. Škvarkin 194. Dregely pon. Raupach 195. Golia 196. Golia 197. Bulgakov pon. Real - Ferner pon. Zweig 198. Wildgans 199. Galsworthy 200. Werfel pon. Gregorin 201. Lavery 202. Besier 203. Lichtenberg pon. Cankar 204. Shakespeare 205.' Begovic pon. Lichtenberg pon. Lavery 206. Werner pon. ^Škvarkin 207. Žigon 208. 209. Gregorin 210. Kaufman - Ferber 211. Nušič 212. Fraser 213. Fodor 214. Anderson-Stallings pon. Merežkovski pon. Rostand 215. Real - Ferner Naslov dela Sezona 1935/36 Kralj Edip Kanieniti gost Med včeraj in jutri Tuje dete Frak Mlinar in njegova hči Bratomor na Metavi Uboga Ančka Moliere Trije vaški svetniki Siromakovo jagnje Dies Irae Družinski oče Juarez in Maksimiljan V času obiskanja Prva legija Tiran Mladi gospod šef Sezona 1936/37 Za narodov blagor Kralj Lear Tudi Lela bo nosila klobuk Mladi gospod šef Prva legija Na ledeni plošči Tuje dete Kadar se utrga oblak Miklavževa prireditev Kralj z neba Simfonija 1937 Dr. Zadnji signal Matura Rivala Peter in Aleksej Cyrano de Bergerac Tisočak v telovniku - 376 - Vloga jv2 Prvi starec 208 Don Carlos 209 Vladimir Krol 210 Pribiljov 211 Adolf Kirschner 212 Konrad Župnik 213 Berač Dobrodej 214 Brat Moč 215 Tine Štempihar Dupuy' Dr. Remigy Wohlgemut 216 Brekondški župan 217 Pelagio Labatista 218 Jezus P. Sergej Strelsky 219 Charles 220 Prokurist Thalheimer 221 Aleksej pl. Gornik 222 Grof Kent 223 F ra Jere 224 Prokurist Thalheimer P. Sergej Strelsky Dr. medL Vlad. Ripa 225 Pribiljov Lojze Kalan 226 Sv. Miklavž 227 Slepi gluhec iz Hedorovih ječ 228 * Edi Loomis 229 Dr. Reiser 230 Withman 231 Dr. Edmund Vrtač 232 LipLnsky 233 Arenheim Grof Guiche Boštjan Iglič 234 >$! avtorja NasIov de,a VloSa 216. Shakespeare pon. Fodor 217. Siihovo - Kobylin pon. Nušic pon.' 218. Bourdet pon. Golia 219. Golia pon. Župančič 220. Synek pon. Werner 221. A. K. Tolstoj 222. Moliere 223. Moliere 224. Cajnkar 225. Benedetti 226. Golia pon. pon. Gregorin 227. Kastner 228. Piskor Pon. Cankar Pon. Župančič 229. Pirandello Pon. Nestroy Pon. Shakespeare 230. Piskor Pon. Piskor 231. Langer Sezona 1937/38 Julij Cezar Matura Tarelkinova smrt Dr. Miklavžev nastop Svedrovci Peterčkove poslednje sanje Sneguljčica Veronika Deseniška Nočna služba Na ledeni plošči Sezona 1938/39 Sezona 1939/40 Velika skušnjava Številka dvainsedemdeseta Mark Antonij 235 Dr. Edmund Vrtač Posestnik Čvankin 236 Dr. Reiser Sv. Miklavž Mercandieu 237 Oče Hrast Lovec 238 Friderik II. 239 Senator • 240 Dr. med Vlad. Ripa Petrač Sodnik 252 Ravnatelj jetnišnice 253 Car Fjodor Izsiljena ženitev Ljubezen — zdravnik Potopljeni svet Trideset sekund ljubezni Dobrudža 1916. Miklavžev nastop Kralj z neba Pikica in Tonček Upniki — na plan! Hlapci Veronika Deseniška Kaj je resnica? Utopljenca Othello Velika skušnjava Knez Andrej Sujski 241 Marfurius 242 G. Bahys 243 Monsignor Ciril 244 Gustavo Aguzzi 245 Nemški komandant 246 Sv. Miklavž Slepi gluhec iz Herodovih ječ Tajinstveni gospod Kazalec 247 Dr. Losman 248 Nadučitelj Friderik II. Agazzi 249 Robič Prvi senator 250 Petrač 251 - 377 - ■'Sl ; k a T ho o-o *me. Naslov dela Vloga g-- avtorja ° n ► pon. Piskor pon. Kastner pon. Golia 232. Moliere 233. Kastner pon. 234. Courteline pon. Golia 235. Kozak pon. Nestroy pon. Klabund 236. Herczeg pon. Shakespeare pon. Cankar 237. Schiller pon. Funtek pon. Klabund pon. pon. Schonthan pon, Golia pon. Shakespeare 238. Praga pon. Benedetti pon. Herczeg pon. Shakespeare 239. Camasio - Oxilia 240. Alessi pon. Shakespeare pon. Leskovec pon. Jalen pon. Camasio - Oxilia 241. Jurčič - Govekar pon. Golia pon. Voinbergur 242. Cenzato pon. Goethe Upniki — na plan! Pikica in Tonček Sneguljčica George Dandin Emil in detektivi Miklavžev nastop Stalni gost Peterčkove poslednje sanje Profesor Klepec Utopljenca Praznik cvetočih češenj Severna lisica Sezona 1940/41 Romeo in Julija Pohujšanje Ko varstvo in ljubezen Tekma Krog s kredo Miklavžev nastop Ugrabljene Sabinke Sneguljčica Othello Zaprta vrata Trideset sekund ljubezni Severna lisica Komedija zmešnjav Bog z vami, mlada leta Sezona 1941/42 Katarina Medičejska Hamlet Dva bregova Dom Bog z vami, mlada leta Rokovnjači Peterčkove poslednje sanje Voda Zaljubljena žena Ifigenija na Tavridi Dr. Losman Tajinstveni gospod Kazalec Lovec Clitandre 254 Načelnik banke 255 Sv. Miklavž Odvetnik dr. Barbemolle 256 Oče Hrast Profesor Klepec 257 Robič Genzo Profesor Pavel 258 Escalus 259 Učitelj Šviligoj Godbenik Miller 260 Andrej Lesovin 261 Čao Sv. Miklavž Profesor Golvič 262 Lovec Prvi senator Ippolito Querceta 263 Gustavo Aguzzi Profesor Pavel Angelo Antonio Salvati 264 Astrolog Ruggieri 265 Fortinbras Krištof Bogataj Mirko 266 Antonio Salvati Ferdinand pl. Basaj 267 Oče Hrast Janko Prelesnik Agno 268 Arka s — 378 — |l avtorja Nas,ov dela VloSa || 243. Moliere pon. Shakespeare pon. Schiller Šola za žene Romeo in Julija Kovarstvo in ljubezen Arnolphg Escalus Godbenik Miller 269 pon. Cenzato pon. Schiller 244. Gregorin pon. Shakespeare pon. Golia 245. Alessi pon. Goldoni pon. Gregorin Sezona 1942/43 Zaljubljena žena Kovarstvo in ljubezen Oče naš... Hamlet Peterčkove poslednje sanje Primer dr. Hirna Pri lepi krčmarici V času obiskanja Agno Godbenik Miller Znanec (Učenik, Gospod) 270 * Fortinbras Oče Hrast Dr Fabio Hirn 271 Markiz Forlipopoli 272 Jezus * pon. Schiller pon. Cajnkar 246. Ibsen pon. Dickens pon. Forster pon. Fodor pon. Cankar 247. Moreto pon. Schiller Sezona 19-13/44 Kovarstvo in ljubezen Potopljeni svet Normanski junaki Cvrček za pečjo Robinzon ne sme umreti! Matura Lepa Vida Dona Diana Marija Stuart Godbenik Miller Dr. Pavel Velnar 273* Gunnafi 274 Edvard Daniel Defoe Dr. Edmund Vrtač Dolinar 275 Don Cezar 276 Melvil 277 pon. Fodor pon. Moreto pon. Shakespeare 248. Kunčič pon. Schiller pon. 249. Lagerlof -Bogovičeva Sezona 1944/45 Matura Dona Diana Kar hočete Triglavska roža Marija Stuart Miklavžev nastop Gosta Berling Dr. Edmund Vrtač Don Cezar Malvolio 278 * Melvil Sv. Miklavž Polkovnik Beerencreutz 279 pon. Shakespeare 250. Torkar Sezona 1945/46 Zimska pravljica Velika preizkušnja,' Antigonus Weber 280 281 - 379 — *di ^rae ^.2 avtorja Naslov dela Vloga KR V v bo a o &- Sezona 19-46/47 251. Kreft Velika puntarija Jurij Draškovič 282 252. Krleža Gospoda Glembajevi Titus Andronicus Fabriczy 283 253. Šestakov - Smasek Veliko potovanje Špijon 284 254. Ostrovski Še tak lisjak se nazadnje ujame Mamajev 285 255. Bor Raztrganci Ferlež 286 Sezona 1947/48 256. Levstik - Kreft Tugomer Gripo 287 257. Moliere Tartuffe Kleant 288 258. Cervantes Štiri medigre Kristinin gospodar 289 Sarmiento 290 Chanfalla 291 pon. Ostrovski Še tak lisjak ze nazadnje ujame Mamajev pon. Shakespeare Hamlet Polonij 292 259. La vreti jev Za srečo tistih, ki so na morju Haritonov' 293 Sezona 1948/49 pon. Moliere Tartuffe Kleant pon. Levstik - Kreft Tugomer Gripo pon. Cankar Hlapci Nadučitelj 260. G»w - d' Usseau Globoko so korenine Senator Langdon 294 261. Pucova Ogenj in pepel To jan 295 262. Gribojedov Gorje pametnemu Repetilov 296 pon. Moliere Šola za žene Arnolphe V ljubljanski in mariborski Drami (sezona 1919/20) je Edvard Gregorin odigral 296 vlog v 261 delih; režiral pa je 5 del. (Razen tega je jubilant sodeloval še v Kuhnovi opereti »Brez denarja« kot Božidar pl. Gornik, v Hervejevi »Mam'zelle Nitouche« — Gustav, v O. Straussovi »Terezini« — Napoleon in v Sattnerjevi operi »Tajda« — Neznanec.) I Dušan Škedl - 380 - p A. S. GRIBOJEDOV: GORJ£ PAMETNEMU Režija: dr. Branko Gavella Scena: Vladimir Zedrinski III. dejanje: Gostje pri Famusovu - 381 — Prizorišče I. in II. dejanja III. dejanje: Gostje pri Famusovu Zaključni prizor IV. dejanja — 382 - Prizor iz II. dejanja: Molčalin (Demeter Bitenc), Liza (Vida Juvanova), Sofja Pavlovna (Ančka Levarjeva) Prizor iz II. dejanja: Cacki (Slavko Jan), Famusov (Stane Sever), Skalozub (Janez Cesar) - 383 - ŠOLA ZA ŽENE Moliere je živ, kuj ti šlo mu ni za prav nič drugega kot gre resničnemu poetu od danes, od včeraj, kot poetu iz Peri-klejeve Grčije: Za človeka in njega težnjo po razjasnitvi vsega. B. Stupica: Nekaj misli ob režiji Molierove »Šole za žene«. (Gledališki list 1941—42, str. 131.) Ne bom zanikal, da v Bergsonovi knjigi o »Smehu« ni lepega števila dobrih misli o smešnem, komičnem in o temu sorodnih pojavih; vendar se mi zdi ena izmed glavnih misli, namreč misel, da predstavljajo tragični junaki enkraten, individualen pojav (n. pr. »Hamlet«, »Othello«, Cezar, Marija Stuart itd.), komični »junaki« pa splošen tip (n. pr. skopuh, ljudomrznik, svetohlinec, namišljen bolnik itd.) le preozek kalup, ki utesnjuje živo življenje in njega odsev, umetnost, v preozke meje. Othello n. pr. se mi zdi prav tako »tip« in sicer »tip ljubosumneža«, kot je Tartuffe tip svetohlinca. In komični Don Kihot se mi ne zdi nič manj individualen in enkraten od tragičnega Hamleta. Da so togost, mehaničnost, avtomatičnost lastnosti, ki doprinašajo h komičnosti nekega značaja, drži. Da pa vsebuje te lastnosti tudi marsikateri tragični junak, se mi zdi prav tako veljavno. Hamlet n. pr. sledi svoji osnovni fiksni ideji z vprav mehanično, avtomatičnol doslednostjo, ki se mi ne zdi nič manjša od Don Kihotove, da ne govorim o Othellu, ki je v svoji ljubosumni obsedenosti pravi pravcati avtomat. Za komičnost ali tragičnost kakega junaka se mi zdi odločilno zrelišče, s katerega motri avtor svojega junaka. Vzemimo konkretni primer Arnolpha, komičnega junaka v Molierovi komediji »Šola za žene«. Pred 13 leti je vzel ta filozofsko nastrojeni m«ž v svojo odgojo siromašno rejenko, da bi si jo vzgojil za ženo, kakršno si je bil sam zamislil po svojih željah. Pisatelj psiholog, ki bi se postavil na njegovo stališče, ki bi se vživel v njegovo kožo, bi nam utegnil popisati njegovo zgodbo nemara takole: Živel je dober in plemenit modrijan, ki je cenil nadvse krepost ženske zvestobe. Zavzel se je za siroto, štiriletno dekletce Agnezo, skrbel je zanjo, jo vzgajal v duhu kreposti in jo varoval pred slehernimi grdobijami življenja. Naposled je želel kronati svoje dobro delo še s tem, da jo je hotel vzeti za ženo in napraviti iz nje ugledno meščanko, ki ji bo odprt dostop v najboljšo družbo. Toda pride mlad nepridiprav, ki je po naključju celo sin Arnolphovega najboljšega prijatelja in zmeša dekletu, ko je njen varuh odsoten, srce in glavo. Začne se tiha in zagrizena borba med tekmecema in stari dobrotnik podleže. Da, zares, nehvaležnost je plačilo sveta, bi — 384 — dejal marsikateri skrbni oče, ki ima mlado hčerko, in pa marsikateri starejši zakonec, ki ima mlado ženo. Tako bi bil Arnolphe lahko postal tragičen junak. Toda komediograf Moliere gleda na svojega junaka z drugačnega zrelišča. Moliere stoji na stališču samega življenja. To samo pa je obsodilo nesrečnega Arnolpha na neuspeh in na propad njegovih sanj. Zakaj Arnolphe se je odtujil življenju samemu, skril se je v svoj filozofski kotiček, si skuhal svoj pravilnik »šole za žene« po svoji lastni omejeni pameti in po svojih življenju nepravičnih željah, in stopil končno s tem kalupom pred življenje samo, da bi ga stlačil vanj in mu storil silo. Postavil se je, ves nebogljen, kot je bil, za sodnika nad človeško prirodo in ji je sam začel krojiti zakone. Genialni mojster francoske komedije mu je vtaknil v roke vse možne adute. Po naključju) ga ljubimec njegove rejenke sam obvešča o poteku svojega ljubavnega zapleta z njo. S tem se ta mladi zaljubljenec bije tako rekoč z odprtim vizirjem z nasprotnikom, ki ga sploh ne vidi. Po pravilih suhe logike bi moral, mlad in neizkušen, kakršen je, podleči. Toda to se ne zgodi. Čeprav je zelenokljun zaletel, prodre na vsej črti in zmaga. Zmaga pa zato. ker je na njegovi strani življenje samo. Slepo se prepusti svojim človeškim čustvom, ne ugiba ne na levo in ne na desno, ne postavlja si nobenih teorij in nobenih kalupov,, preprost je, naiven in iskren. Agneza, to neizkušeno in nedolžno dekletce, ki jo je skrbni Arnolphe odgajal daleč od življenja in od njegovih, kot sam sodi, izkušnjav in pregreh, pa postane v ljubezni, ki je eno izmed najmočnejših gonil življenja, tako jasnovidno in tako bistro, da užene v kozji rog svojega rednika in učitelja, čeprav je že dvajset let proučeval v vseh odtenkih pasti in zvijače nezvestih žena. Glede na življenje je torej Arnolphe slab računar, čeprav si domišlja, da je v svojih zaključkih nezmotljiv. Življenje ga postavi na laž in ker stojimo tudi mi po sugestivni avtorjevi umetnosti z njim vred na stališču življenja, se nam prikaže Arnolphe kot majhen, smešen in iznakažen sebičnež, ki mu življenje samo naposled temeljito zagode. Kljub temu je Moliere toliko človeški, da nam prikaže tudi muke in bolečine v svojih željah in računih, čeprav sebičnih, prevaranega moža, ki si je stavil za nalogo, da bo ukanil življenje samo. Horace in Agneza se ne sprašujeta, če bosta drug drugemu zvesta. Sredi življenja stojita, sredi ljubezni in mlade strasti, in se jima vsa predasta. Mogoče bo tudi Horace nekoč prevaran, zakaj Agneza, to danes še naivno in očarljivo dekletce, je vendarle dovolj nabrita, da utegne svojemu možu nekoč natakniti rogovje. Toda Horace se po tej možnosti sploh ne sprašuje. Čuti -strast in ji sledi — in s tem izkaže svojo pozitivno vero v življenje. - 365 - l Marsikateri oče, ki ima mlado hčer, marsikateri mož, ki ima mlado ženo, počne isto, kar je počel Arnolphe. Tudi ta dva si zamišljata svojo »šolo za žene« in skušata po njej krojiti življenje samo. Če bi ju naključje zaneslo v teater, kjer bi pravkar izvajali »Šolo za žene«, kdo ve, če bi opazila v Arnolphu samega sebe? In če bi, ali bi se tedaj smejala tako rekoč samemu sebi? Smeh je zdravilo. Če bi se smejala, bi odšla nemara ozdravljena in spravljena z življenjem iz teatra. To bi bila druga plat umetnosti, njen živi socialni pomen, čistilo in zdravilo za tiste, ki so se odtujili svojim soljudem, to je živl jenju samemu. In vprav v komediji je ta dvojna plat najbolj občutna: služiti lepoti in obenem s smehom sproščati v nas vezanosti in nesvo- boščine v našem značaju. .. . ,, . . Vladunir Bartol. (Ponatis iz Gledališkega lista 1945 — 46, str. 21). PREŠERNOVE NAGRADE ZA LETO 1948 Naša ljudska oblast, ki z vsakoletno Prešernovo nagrado daje našim znanstvenikom in umetnikom za njihove pomembne uspehe in prizadevanje za dvig naše socialistične kulture tudi materialno priznanje, je letos počastila več zaslužnih gledaliških delavcev. Nagrajeni so bili: I. REŽIJA: a) dr. Gavella Branko, za režijo drame Gow-d’Usseau »Globoko so korenine«, Turgenjeva »Mesec dni na vasi« in za režijo Janačkove opere »Jenufa« — 30.000 din; b) Jan Slavko, za režijo Cankarjevih »Hlapcev« — 30.000 din; c) Leskovšek Hinko, za režijo Musorgskijeve opere »Soročinski sejem« in Donizettijeve opere »Don Pasquule« -1- 20.000 din. II. IGRA: a) Cesar Ivan, za vlogo Berdena v Kranjčevi drami »Pot do zločina« — 25.000 din; b) Sever Stane, za vlogo Jermana v Cankarjevih »Hlapcih« — 25.000 din; c) Skrbinšek Milan, za vlogo župnika v Cankarjevih »Hlapcih« — 25.000 din; d) Verdonik Branka, za vlogo Grudnovke v Cankarjevi drami »Za narodov blagor« — 20.000 din. III. OPERNE PEVSKE VLOGE: a) Heybal Valerija, za vlogo Tosce v istoimenski Puccinijevi operi in za vlogo Leonore v Beethovnovi operi »Fidelio« — 25.000 din; b) Karlovac Elza, za vlogo Jele v Kozinovi operi »Ekvinokcij« in za vlogo cerkovnice Bugyjevke v Janačkovi operi »Jenufa« — 20.000 din; c) Franci Rudolf, za vlogo Maria Cavaradossija v Puccinijevi operi »Tosca« — 25.000 din; d) Korošec Ladislav, za vlogo Don Pasquala v istoimenski operi Doni-zettija — 20.000 din; e) Smerkolj! Samo, za vlogo Evgenija Onjegina v 'istoimenski operi Čajkovskega — 20.000 din. - 368 — '“'V j-' 1 - !•* • V ;■ 'V" ■' 1 • : Ivan Cesar Dr. Branko Gavella Slavko Jan Stane Sever - 387 - Inž. arh. Ernest Franz Milan Skrbinšek Inž. arh. Viktor Molka IV. KOREOGRAFIJA: a) Pia in Pino Mlakar, za balet Dvorak »Cekin ali gosli« in »Soročinski sejem« — 30.000 din. V. OPERNO DIRIGIRANJE: a) Neffat Anton, za dirigiranje Čajkovski »Evgenij Onjegin«, Puccini »La Bohenie« ter ea uspešno umetniško vodstvo mariborske opere — 30.000 din. VI. INSCENACIJA: a) inž. areh. Franz Ernest, za B. Kreft: »Kranjski komedijanti«, Sheridan: »Šola za obrekovanje«, Beethoven: »Fidelio« — 20.000 din: b) inž. arch. Molka Viktor, za Cankar: »Hlapci«, Donizetti: »Don Pasquale«, Kranjec: »Pot do zločina«, Musorgski: »Soročinski sejem« — 20.000 din. LJUBLJANSKI DRAMI O PRILIKI PRVEGA GOSTOVANJA V KOPRU Pozdravljam slovensko Dramo iz središča Slovenije, našo osrednjo dramsko ustanovo, ob njenem prvem prihodu v Koper, kot upravnik Slovenskega narodnega gledališča za Svobodno Tržaško ozemlje, kot predstavnik tiste mlajše sestre ljubljanske Drame, ki nadaljuje po vojni v Trstu samem in na vsem njegovem ozemlju tradicije nekdanjega, po fašistih zažganega slovenskega gledališča v Trstu, in obenem v imenu Gledališkega sindikata v Trstu. Dejstvo, da ljubljanska Drama lahko gostuje prej v Kopru kakor v Trstu, je posledica tiste dolge vrste krivic do tržaških Slovencev, ki izvirajo iz vsiljene tuje zasedbe Trsta samega in sedanje cone A. Brez te krivične tuje zasedbe bi se slovensko kulturno življenje ob Jadranu, in z njim tudi naša odrska umetnost, lahko razvijalo brez vseh ovir in bi dosezalo večje uspehe kakor jih more zdaj, ko v Trstu samem in v coni A odpovedujejo Slovenskemu narodnemu gledališču primerne dvorane, mu znova nadevajo jarem tuje cenzure in si izmišljujejo zmeraj nove načine nadlegovanja in oviranja. - 388 — J S tem večjim veseljem pozdravljajo tržaški Slovenci na tem resnično svobodnem delu Tržaškega ozemlja osrednjo slovensko Dramo, matico vseh naših slovenskih odrov, v tem letu, ki je tudi leto njenega jubileja. Njen prihod k našemu morju je močan poudarek kulturne enotnosti vsega slovenskega naroda in tesnega sožitja vseh njegovih delov z matičnim narodom. Tržaški Slovenci si želijo najtesnejšega sožitja z vsem slovenskim narodom, saj smo se v osvobodilni borbi bojevali tudi za to. Dramska umetnost, ki nam jo prinašajo -naši umetniki iz središča samega, bo tukajšnjim odrskim družinam in Slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu visoka šola te umetnosti, zanesljiv kažipot do višjih umetnostnih vrednot. Izvrševanje te visoke vzgojne naloge bi se bilo moralo začeti že prej, a ruševine iz zadnje vojne tega niso dopuščale. Tukajšnja ljudska oblast in vojaška uprava! sta zastavili vse svoje sile, da se je ta huda rana čim prej zacelila in se je to gledališče vrnilo svojemu namenu. Kakor so se v teh prostorih nedavno razlegali glasovi slovenske Opere, tako bodi nacojšnji večer praznik naše odrske besede, prihajajoče iz osrčja Slovenije. Živeli naši dramski umetniki! Smrt fašizmu — svobodo narodu! V Kopru, 21. maja 194-9. Predsednik Gled. sindikata v Trstu Rado Nakrst Upravnik SNG za STO Andrej Budal S to številko jc zaključen dramski »Gledališki list« za sezono 1948/49 Cena Gledališkega lista din 15.— Lastnik in izdajatelj: Uprava Slovenskega Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Juš Kozak.”— Urednik: Jože Tiran. Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Vsi v Ljubljani.