Leto XLV. - Štev. 44 (2268) - Četrtek, 25. novembra 1993 - Posamezna številka 1200 lir
glas
Settimanale - Spedizione in abbonamento postale - Gruppo l°/70°/o - Autorizzazione DCSP/l/l/40509/91/5681/102/88/BU DEL 12.11.1991 Redazione - Uredništvo: Riva Piazzutta, 18 - 34170 Gorizia - Gorica - Tel. 0481/533177 - Fax 0481/536978 - Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: 34133 Trst - Trieste - ul. Donizetti, 3 - Tel. 040/370846 - Fax 040/633307
TAXE PERpUE	GORIZIA
TASSA RISCOSSA	ITALY
OBČINSKE VOLITVE V TRSTU, MILJAH IN DEVINU-NABREŽINI
Ob 21, novembru: zadoščenje in odgovornost
Volitve so nas privedle do nadaljnjega zbližanja med nami - Poražena sredina, levica ni zmagala, Severna liga je kljub porastu glasov osamljena, socialisti izginili, volivci, ki iščejo identiteto - Nova pravila politične igre so lahko v danih razmerah ugodna za Slovence.
Volilni potres v Italiji
V Italiji so vse volitve imele ideološki pomen, tudi tiste za šolske organe ali za obnovo odborov v športnih društvih. Vsak izid je šel skozi oceno političnih očal. Tudi nedeljskim upravnim volitvam so vsi pripisovali velik politični pomen, toda v zgodovino bodo šle zaradi učinkov: po nji je Italija namreč kot dežela, preko katere se je razdivjal vihar in jo opustošil. Z dosedanjimi večinskimi strankami je obračunal
brez usmiljenja in jih dobesedno zbrisal s politične pozornice. Novi večinski volilni sistem je bil tako preizkušen in sicer kar se da drastično na koži tistih, ki so si ga izmislili, da bi sebe rešili, a jih je pokopal. Tako politiki plačujejo za vrsto napak, ki so jih zagrešili, ko so bili še močni in ošabni in so verjeli, da lahko delajo, kar hočejo, ker so se postavili kot edini branitelji demokracije in zahodne civilizacije.
NAS UVODNIK
Za prevlado razuma
Sedanje upravne volitve v Italiji so svojevrsten dokaz, da je klasična liberalna definicija demokracije kot skupka pravil igre nezadostna. Ta pravila igre namreč sama na sebi ne preprečujejo, da bi se oblasti na »demokratičen« način ne polastile tudi sile, katerih jedro je v osnovi avtoritarno, če že ne odkrito totalitarno. Z vso previdnostjo, ki jo zahteva obravnava upravnih volitev — te imajo od vseh najmanj politični značaj — smemo vendarle trditi, da se v Italiji spet nakazuje možnost takega nevarnega, tokrat desno-nacionalističnega zasuka. Volilni izidi v Rimu in Neaplju so v tem pogledu dovolj zgovorni.
Ob sesutju Krščanske demokracije in ob demagogiji Severne lige se tako kot edina kolikor toliko odgovorna sila, ki utegne zagraditi pot desnici, uveljavlja stranka, ki je sicer eden od dedičev katastrofalne politične utopije dvajsetega stoletja, a se je znala z veliko politično intuicijo pravočasno otresti. Kaže torej, da pri volilnih izbirah zgodovinski spomin ne igra kake odločilne vloge. Zmerna sredina je takorekoč čez noč izginila, odplavila jo je nemoralnost njenih nosilcev.
Vse to dokazuje, da je demokracija v resnici veliko več kot samo skupek pravil. Kakor je nazorno povedal p. Edi Kovač na nekem nedavnem predavanju v Trstu, ni demokracije brez razuma in brez etike. Čustvenost in sveto ogorčenje nista dobra politična svetovalca. Nepoštenost se v demokraciji daljnoročno maščuje, nepoštene in nevarne pa utegnejo biti tudi obljube, da se bosta v deželi cedila mleko in med, če novi oblastniki izpodrinejo stare. Take obljube razodevajo pohlep po oblasti, in ne duha službe človeku in njegovim potrebam.
Presenetljivo je, da je Trst v tem okviru tokrat izjema, kar ne velja le za okoliške, marveč tudi za mestno občino. Seveda, dokončna odločitev bo padla šele čez dober teden, toda že zdaj lahko rečemo, da so tu razumne poteze naletele na razumen odziv pri volilcih.
Kot glasilo slovenskih katoličanov na Tržaškem lahko tokrat z zadoščenjem zabeležimo dejstvo, da smo se z večjim delom italijanskih katoličanov tudi na političnem prizorišču vendarle znašli na skupnem okopu za boljšo in odprtejšo bodočnost Trsta, za strpnost in sožitje.
Tomaž Simčič
Ta politični stroj izsiljenega konsenza se je zagozdil, ko je izginila nevarnost mednarodnega komunizma: funkcija teh politikov je prenehala in družba se je čutila dovolj močno, da s tem sistemom obračuna. Zadnji dve leti sta bili v tem smislu zelo zgovorni. Razgaljene so bile krivde tega političnega sistema, proces pa je odplaknil tudi nesporne zasluge, ki so si jih pridobili pri vzdrževanju demokratičnega reda in ustvarjanju resničnega ali navideznega blagostanja.
Ta proces bi bil manj boleč, če bi potekal normalno kot logični razvoj nekega novega stanja, v katerem noben politični nasprotnik ne bi stregel po življenju drugih. Toda izbruhnil je na dan na najmanj prikladen način, v obliki afer in škandalov, ki jim ni videti konca, in je zajel prav vse plasti oblasti in družbe. Rezultat nedeljskih volitev pa je samo pečat na tak razplet in bi torej ne smel presenečati, ker je pač posledica padca nekega sistema. Zato je podoben revoluciji, ki bolj ruši, kot gradi.
Kar je zdaj nastalo, ne obeta nič drugega. Situacijo so namreč izkoristili trije tabori, ki so bili do sedaj daleč od oblasti: tradicionalna levica in desnica ter nova sila, ki je silovito izbruhnila v zadnjih letih z močjo Severne lige. Resnici na ljubo je moč novega fašizma marsikoga presenetila, toda njegov uspeh je bil predvidljiv, saj se protestniški glasovi trum razočaranih niso imeli kam preliti, ko je bila usoda sredinskih strank zapečatena. Drugih možnosti dejansko ni bilo, zlasti če pomislimo, da je Krščanska demokracija reagirala počasi in vsaj v prvem trenutku neprizadeto. Niti ni dala duška vnemi redkih idealistov, ki bi lahko zamenjali skorumpirane politike s poštenjaki. Zdaj bo prenovitev težja, če bo sploh mogoča. Bolj verjetno je, da se bo KD razbila na dva dela, starega konservativnega in novega naprednega, ki si bosta tako daleč, da bodo stiki nemogoči.
Novi fašizem ni samo presenetil, toda tudi plaši, vendar pa mu bo vsojeno spremeniti se, če bo hotel postati alternativna sila, zanesljiva in privlačna tudi za sredince, brez
katerih ne bo nikoli mogel računati na oblast. Zares nevaren bi postal MSI, če bi našel skupno pot z Ligo, o čemer se sicer šušlja, a je bolj malo verjetno.
Severna liga je dosegla nov prodor, čeprav ga hočejo nekateri zmanjšati, ker pač nima toliko osebnosti, da bi lahko povsod konkurirala za županska mesta. Omejena je na sever, a je nevarnejša, ker se sklicuje na modni separatizem.
Tabor novih sil dopolnjuje levica, ki se je znašla skupaj prav na teh
volitvah. Prvi izpit je bil nadvse uspešen, toda vprašanje je, ali bo mogoče ohraniti skupnost tudi na političnih volitvah. Njena šibkost stoji v dejstvu, da ni tako močna, da bi lahko bila sama alternativna, sodelovanje z MSI-jem in Severno ligo pa je nemogoče. To se pravi, da Occhetto še kako potrebuje sredinsko stranko, novo KD, s katero bi bil pripravljen sodelovati, da bi potrdil svojo dejansko demokratičnost in si pridobil zaupanje srednjih slojev.
Tržaški poskus
Poteza, ki jo Occhetto išče v vsedržavnem merilu, je uspela v Trstu, kjer je politično morda najbolj neugodno, saj je zastrupljeno z nacionalizmom in revanšizmom. Toda prav tu je tudi prišla najbolj do izraza potreba po novih, izvirnih prijemih, ki naj zagotovijo propadajočemu mestu novega zagona. Uspela je formula, ki se je zdela najbolj neverjetna: za županskega kandidata je bil izbran indu-strijec, okoli katerega so se zbrali KD, DSL in heterogena lista Zavezništva za Trst, v kateri je našla mesto tudi Slovenska skupnost. Vsakdo se je moral nečemu odpovedati, da je ta rešitev bila možna in volilci so v veliki meri razumeli, da se morajo tudi sami prilagoditi potrebi po
skupnem naporu za skupno dobro. Izidi dokazujejo, da se za Listo za Trst nadaljuje faza krčenja. Morda jih bo pokopalo prav njihovo paj-dašenje s fašisti. Prvo dejanje je uspelo, če bo še drugo, bo to pomemben prispevek za reševanje problemov ne samo Trsta, temveč bo zgled tudi za druge podobne pobude. Tako je bilo tudi v Devinu-Nabrežini in deloma tudi v Miljah. V obeh primerih so volitve pokazale na posrečeno izbiro, ki je za Slovence še posebno dragocena, saj smo tokrat nastopili tako združeni, kot še nikoli ne. Rezultati so več kot zadovoljivi. Morda je to pot, po kateri bomo prišli do resnične enotnosti.
- S
Cecilijanka ’93 v Katoliškem domu v Gorici
Na letošnji Cecili-janki je predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije izročil Zvezi slovenske katoliške prosvete iz Gorice ob 35. reviji pevskih zborov priznanje za ohranjanje in razvijanje slovenske kulture
Božja beseda je kakor kruh...
28. november
PRVA ADVENTNA NEDELJA
»čutje torej, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar...«
(Mk 13,35)
Neki človek je zapustil svoj dom in odšel na potovanje, nam pripoveduje evangelij prve adventne nedelje. Preden je odšel, je svojim služabnikom izročil oblast. Vsakemu je dal njegovo opravilo, mu zaupal posebno nalogo. Nihče ne ve, kdaj se gospodar vrne. Zato Jezus pravi: »Čujte« (Mk 13,37).
Kratka in slikovita prispodoba. V človeku želi vzbuditi pričakovanje. Ne želi ga iztrgati iz sedanjosti in presaditi njegove misli in skrbi v prihodnost. Pričakovanje gospodarjevega prihoda bo mirno le, če človek zares in v polnosti živi svojo sedanjost. Ne včeraj, ne jutri! Danes je čas, ki mi pripada. Prihodnosti nimam v svojih rokah. »Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče« (Mk 13,32)
Iz te trditve je lepo razvidno, da se Jezus ni šel ugank. Odkrito je priznal, da za zadnji dan zgodovine ni vedel niti on sam. Zagotovo pa pride dan, ki bo dan končnega obračuna. Nihče, razen Boga samega, ne ve kdaj. Bo kakor s človekom, ki je odpotoval.
Človek je ob zatonu dvajsetega stoletja v marsičem zbegan, nemiren. V zadnjem desetletju drugega tisočletja se prebujajo preroki, ki napovedujejo konec sveta, uničenje našega planeta, izničenje naše zgodovine. Nostradamus in številni drugi »jasnovidci« se po njegovem zgledu igrajo z ugankami in hočejo postati gospodarji časa. Igrajo se s človekovim strahom pred uničenjem in pred smrtjo.
Pred letom 2000 je v zraku vse polno črnih napovedi. Vse več je ugank, ki begajo naše misli in nas želijo iztrgati iz sedanjega trenutka zgodovine. Po kartah, zvezdah, kockah, horoskopih skušajo brati našo usodo in nas projicirati v neko negotovo in neodgovorno prihodnost.
Zato ob vstopu v adventni čas tako pomirjevalno zazveni Jezusova beseda: »Čujte!« Vendar se ne bojte. Ne dajte se zbegati. Ste v božjih rokah. Bog že ve, kdaj kaj potrebujete. Je kot gospodar, ki je odšel na dolgo potovanje. Vam pa je izročil svojo hišo, vse svoje premoženje. Poslujte in mirno opravljajte naloge, ki vam jih je zaupal. Dal vam jih je, da bi ob njih odrasli. Pričakuje, da jih boste opravljali odgovorno in pošteno. Ko bo njegov čas, se bo vrnil.
Boga bi največkrat radi imeli ob sebi, celo v svoji lasti. Utrdili bi radi gotovost, da je tukaj, z nami in za nas. Pa je Bog največkrat kot človek, ki je odpotoval. Hoče biti odsoten. Ne želi se vmešavati v naše poslovanje, ker nam zaupa. Ko pride, bo pregledal naše račune.
Vstop v adventni čas je priložnost, da v tišini svojega srca zaslišimo Jezusovo pomirjevalno vabilo: »Čujte...«. Advent je priložnost, da v molitvi doživimo sami sebe in da damo pravi pomen svojemu življenjskemu poslanstvu, nalogam, ki nam jih Bog daje. Advent je čas pričakovanja. Z rojstvom božjega sina naj bi dočakali in doživeli tudi rojstvo duhovnega človeka v nas.
Zvone Strubelj
Novo cerkveno leto
Iz vsakdanjega življenja...
Obiskala me je hči moje prijateljice, ki se pripravlja na poroko. Desno roko sem imela obvezano, ker sem se hudo urezala z nožem. Prosila sem jo, naj mi umije par skodelic od zajtrka, ker sama z eno roko težko naredim. Začudila sem se njenemu odgovoru: »Ne vem, če bom znala, ker doma nikoli ne pomivam posode.« Ko sem jo vprašala, kdo doma pomiva, mi je odgovorila, da mama, ki ji ne pusti pomivati in tudi pometati ne. Čudni odgovori!
Ko je prišla k meni nejna mati, sem ji omenila ta razgovor, na kar mi je odgovorila: »Saj smo mi mladi veliko delali in trpeli, naj bo našim otrokom bolje.«
Kakšen odgovor! Ni prvič, ko sem ga slišala. Kako bo bolje, če ne bodo znali najvažnejšega, ko si bodo ustanovili svoj dom. Ko sem bila mlada, sem poznala profesorsko družino brez otrok: Žana je dopoldne posedala po kavarnah, opoldne pa možu ponudila za kosilo pomaranče in piškote. Nič čudnega, če sta kmalu šla vsak po svoji poti, ker žena ni znala najosnovnejših gospodinjskih del.
Matere, otroci naj vam pomagajo, naučite jih, da si bodo sami znali pomagati, kjerkoli se bodo znašli. Nezahtevna gospodinjska opravila so vzgojna šola za življenje.
m.n.
Zahvala
Župnijsko občestvo iz Nabrežine se iskreno zahvaljuje za bogato Slomškovo proslavo »Božji vitez na slovenski zemlji«, ki ga je uprizorila igralska skupina »Beseda« že sedmič v tej sezoni z lepo udeležbo. S čestitkami še naša voščila za nadaljnje dosežke v verski kulturi!
Slovenci radi romajo v Rim
Preteklo poletje je obiskalo Rim devet skupin romarjev iz Slovenije; vse skupine so se udeležile tudi skupne papeške avdience ob sredah. Vsako skupino je sv. oče posebej pozdravil v slovenskem jeziku. Posebno je izstopala skupina univerzitetnih profesorjev z mariborske univerze. Ogledali so si vatikansko nekropolo, Sikstinsko kapelo in Vatikansko knjižnico. Pri skupni avdienci so bili 29. septembra in papež jih je pozdravil: »Pozdravljam spoštovane profesorje mariborske univerze v Sloveniji. Pred začetkom novega akademskega leta želite obiskati rimske tisočletne spomenike...«
Tu lahko dodamo še kronistovo pripombo. »Ta visoki obisk pri papežu je verjetno prvi v zgodovini slovenskega naroda. Ni znano, da bi ljubljanska univerza v svoji zgodovini organizirala kaj podobnega.«
(Po Mi med nami)
Bogoslovci v videmskem bogoslovju
V videmskem bogoslovju je letos 32 bogoslovcev, 11 iz tržaške škofije, 11 iz goriške, 10 iz videmske. Toda v prvem letniku ni nobenega bogoslovca iz videmske škofije. Zadnja številka tednika La Vita Cat-tolica se vprašuje, zakaj tako. Časopis odgovarja: Pomanjkanje vere, tiste pristne vere, ki ni zagledana samo v vrednote tega sveta. Ko je bila Furlanija revna, poklicev ni manjkalo; sedaj, ko je bogata, poklicev ni.
Pravoslavna maša v Vicenzi
V pokrajinah Padova in Vicenza živi okoli 5-6.000 Srbov, beguncev ali pa priseljencev, ki so si v tujino šli iskat delo in kruh. So pa brez vsakršne duhovne oskrbe, zato so se začele mednje širiti različne sekte. Da bi bila ljudem zagotovljena duhovna oskrba, so se obrnili na srbsko-pravoslavno občino iz Trsta, naj jim priskoči na pomoč. Pri tem je bila zelo dejavna tudi škofija Vicenza s škofom msgr. Pietrom Nonisom na čelu. V soboto, 30. oktobra, se je tako v neki stari cerkvici v predmestju Vi-cenze odvijala pravoslavna maša, ki jo je daroval pop Raško Radovič, sicer paroh cerkve sv. Spiridiona v Trstu. Prisoten je bil tudi predsednik tržaške srbsko-pravoslavne občine Dušan Šain. Pri obredu je sodeloval kvartet zbora cerkve sv. Spiridona. Kar trije njegovi člani so Slovenci. Nasploh pa so v zboru — ki šteje 14 pevcev — Slovenci v večini. To je za zbor že zgodovinska tradicija. Tudi dirigenti so bili povečini Slovenci, med temi tudi znani in uveljavljeni skladatelji in zborovodje kot npr. Ubald Vrabec, Vasilij Mirk, Viktor Šonc idr. Sedanji dirigent je dr. Zorko Harej.
Tudi vatikanski uslužbenci imajo sindikat
V vatikanskih uradih je zaposlenih približno 2400 laiških uslužbencev, med njimi 260 žensk. Sveti sedež je potrdil statut sindikata laiških uslužbencev. Novi sindikat se med drugim zavzema za ureditev jasli in vrtca v Vatikanu.
Frančiškani žrtev muslimanskega nasilja
Že iz turških časov so frančiškani v Bosni uživali poseben ugled pri prebivalcih katerekoli veroizpovedi. Sedaj tudi tega ne spoštujejo več. V Fojnici v srednji Bosni so muslimanski vojaki ubili dva patra frančinška-na, priorja p. Nikico Miličeviča in njegovega namestnika p. Leona Mi-giča. Priorja so zahrbtno ustrelili, vikarja je pokosila brzostrelka, ko mu je hotel pomagati.
Črna Gora hoče biti versko samostojna
V nedeljo, 31. oktobra, se je zbralo več tisoč ljudi na glavnem trgu stare prestolnice Črne Gore, Cetinju. Izglasovali so odcepitev črnogorske pravoslavne Cerkve od srbskega patriarhata. Za poglavarja Cerkve so izvolili 73-letnega meniha Antonija Abramoviča, ki je postal metropolit. Samostojnosti črnogorske pravoslavne Cerkve ne prizna srbski patriarh Pavle in tudi nobena druga pravoslavna Cerkev.
Antonij Abramovič je bil menih v samostanu v Kotorskem zalivu, potem se je izselil v Ameriko in bil tam arhimandrit ameriške pravoslavne Cerkve.
Berite tudi katoliški GLAS
Priznanje misijonarju Pavlu Berniku
Na Martinovo soboto je župan občine Škofja Loka izročil listino častnega občana slovenskemu misijonarju v Indiji, salezijanskemu duhovniku Pavlu Berniku. Ob tisti priliki pa mu je državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj izročil slovenski potni list.
Pavel Bernik je star 76 let. V Indijo je odšel, ko mu je bilo 17 let. Po mašniškem posvečenju je bil vzgojitelj, duhovni vodja, profesor grščine in latinščine, filozofije in teologije. Ko je prišel v Nagaland, v svojo drugo domovino, so bili tam samo trije duhovniki. Sedaj je škofija s 70 duhovniki in 180 redovnimi sestrami.
Strma pot do duhovništva
V nedeljo, 21. novembra, je ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar posvetil v duhovnika 66-letnega diakona Franca Špeliča iz Begunj na Gorenjskem. Novomašnik se je rodil in preživel svojo mladost na Dolenjskem v vasi Šmavr v župniji Dobrnič. Novo mašo bo imel v nedeljo, 28. novembra, ob 14. uri na Brezjah.
Novomašnika Franca Špeliča smo doslej poznali le po njegovi knjigi Vrnil se bom k Očetu. Uvodne misli v knjigo je napisal profesor Alojz Rebula.
Nenavadna so pota božje Previdnosti. V uvodu je napisano, da je bil Franc Špelič partizan že leta 1941, borec I. bataljona VOS-a, spremljevalec slovenske delegacije na zasedanju AVNOJ-a v Jajcu, borec Gubčeve brigade, ranjen v napadu na domobransko postojanko na Trški gori, po vojni miličnik, slušatelj teološke fakultete, diakon katoliške Cerkve.
Partizanstvo, revolucija, stalinizem: skozi takšen ogenj in takšno vodo se je moral Franc Špelič prebijati na svoji poti k Bogu.
Njegov povratek k Bogu se je začel, ko je dobil v roke Sveto pismo, a pot je bila še dolga. Končno je prišel na cilj, o katerem v preteklosti ni niti sanjal.
Dne 28. nov. bo prva adventna nedelja. S to nedeljo se začenja adventni čas in se začenja tudi novo cerkveno leto.
Cerkveno ali bogoslužno leto je po nauku 2. vatikanskega koncila obhajanje svetega spomina odrešilnega dela Jezusa Kristusa. Pri tem se Kristusovi odrešenski dogodki na neki način ponavzočujejo in pridejo z njimi v stik ter se napolnjujejo z zveličavno milostjo.
Kristusovega odrešilnega dela se spominjamo vsako nedeljo, vse cerkveno leto, najbolj slovesno pa na velikonočno tridnevje. V božičnem času se spominjamo Jezusovega prihoda na svet in njegove mladosti, v velikončnem času pa izvršitve odrešenja.
Bogoslužno leto, v katerem neprestano prihajamo v življenjski stik z vstalim Kristusom in skrivnostmi njegovega odrešenjskega dela, da bi postali vedno bolj deležni njegovega poveličanega življenja, je hkrati tudi »leto svetnikov«. Cerkev namreč v bogoslužno leto vpleta spomin mučencev in drugih svetnikov, ki so po mnogovrstni božji milosti dosegli popolnost in zdaj že uživajo večno blaženost ter pojejo Bogu v nebesih popolno hvalo in za nas prosijo. S svetniškimi godovi Cerkev oznanja velikonočno skrivnost v svetnikih, ki so s Kristusom trpeli in so zdaj po-
veličani. Pred nas postavlja njihov zgled, ki naj nas po Kristusu pritegne k Očetu. Po njihovem zaslužen-ju pa prosi za nas tudi božjih darov.
S Kristusovim odrešenjskim delom je neločljivo povezana njegova mati Marija, zato se Cerkev v letnem praznovanju Kristusove skrivnosti s posebno ljubeznijo spominja božje Matere, ki je najbolj sodelovala s svojim Sinom pri odrešenju človeštva.
Adventni čas, ki traja do Božiča, ima dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva, ko se spominjamo prvega prihoda božjega Sina med ljudi; hkrati je to čas, ko to spominjanje usmerja naša srca k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov. Na ta dva načina stopa adventni čas pred nas kot čas pobožnega in veselega pričakovanja.
Vsako leto znova nam v adventu z novo močjo zazveni vabilo božje ljubezni: »Glejte, zdaj je čas milosti, glejte, zdaj je dan rešitve.«
Mašni nedeljski evangeljski odlomki imajo v adventu poseben značaj: ozirajo se na Kristusov prihod ob koncu časov (1. ned.), na Janeza Krstnika (2. in 3. nedelja) in na dogodke v neposredni pripravi Jezusovega rojstva (4. ned.).
»Spreobrnite se!« To je adventni klic Cerkve.	I.šk
Neka ameriška psihologinja je testirala 300 otrok med 2. in 6. letom. Ugotovila je, da imajo novorojenčki čudovit spomin, po katerem se spomnijo položajev in predmetov v toliki meri, da so sposobni ponoviti mehanizem barvanih igrač, kakor so jim jih predstavili pred nekaj dnevi.
POGLED V SLOVENIJO
Divji kapital napada novinarje
NAŠA GOVORICA
NADA PERTOT
Ob dejstvu, da je Vrhovno sodišče Slovenije odločilo, da novogoriški HIT ne odtujuje družbeno premoženje protipravno, ter ob drugi zgodbi, ko je bil bivši direktor Adria-Airways Janez Kocjančič razrešen vsake odgovornosti za odpust pilotov, postane notranja situacija Republike Slovenije takoj jasna. V takšnem vzdušju, kjer očitno ni mogoče ničesar razrešiti v pozitivno smer, seveda ne preseneča podatek, da je vodstvo HIT-a krenilo v protinapad. Takoj po razbremenilnem sklepu Vrhovnega sodišča je na tiskovni konferenci obtožilo Delo oziroma Slovenske novice, da sta -posebno drugi naslov - rezultat ravno takšnega divjega lastninjenja, kot ga očitajo njegovi igralniški organizaciji. Istočasno že tečejo postopki za obravnavo zoper znanega novinarja Dela Danila Slivnika. S strani direktorja Danila Kovačiča, sicer tudi člana Državnega sveta, sta obože-na še dva novinarja iste hiše, Kušar in Guzelj. Toda to še ni vse: prijavljena je bila tudi novinarka Rosvita Pesek, znana komentatorka RTV Slovenije, kjer je javno izrazila mnenje, da bi moral za vse storjene prekrške Danilo Kovačič sedeti v ječi.
In tudi to še ni vse: Janez Širše, bivši šef obveščevalne službe, toži novinarja Vinka Vasleta, užaljeni direktor vodovoda toži TV novinarja Vilija Gučka in samo na videz gre za drugačno zgodbo, ko novinar Jože Poglajen toži politika Danijela Malenška, ker ga je slednji označil za uspešnega člana Udbe. Zgodba je namreč tudi v tem primeru popolnoma ista, kjer posameznik bivšega režima na sodišču išče zadoščenje za takšne izraze osebnega mnenja, ki mu niso pogodu. Novinarji so se ob vsem tem zamislili, saj se je v vseh teh napadih pokazalo, naj bi sodobni novinar v demokraciji pisal samo novice, suha dejstva, opustil pa naj bi vsakršen komentar, vsakršen osebni pogled na zadeve - bil bi naj - preprosto rečeno - brez lastnega mnenja. Očitno vsi, ki obtožujejo predstavnike tiska, izhajajo iz prejšnjih realsocialističnih časov, ko novinar ni smel imeti nevezanega osebnega mnenja, pač pa le splošno, politično preverjeno skupno mnenje.
Stvar bi bila komična, ko ne bi bila precej resna. Demokratičnost družbe se meri ravno po dopuščanju izražanja osebnega mnenja, le v takšni odprti družbi lahko pričakujemo napredovanje v vseh smislih. V družbah, kjer mora tisk paziti na vsako besedo, prave demokracije ni, posledično ni samoiniciativnosti in ustvarjalnosti ljudi, pravega napredovanja ni mogoče pričakovati. Vse to, namreč razmišjanja te vrste, so toliko aktualnejša zato, ker je sodstvo v Republiki Sloveniji do tega trenutka docela brez glasu, neslišno, ko bi moralo - podobno kot v Italiji - ukrepati v koristi vse družbe. Nekateri sodniki celo izjavljajo, da pravo nima nobene zveze s pravičnostjo, s čimer je vse povedano. Slovenija je torej šele na pričetku ustvarjanja zdrave družbe, bati se pa je, da pričenja svojo pot tam, kjer jo Italija končuje - v nekakšni zadušljivi skorumpiranosti. Na srečo se je do neke mere premaknilo javno mnenje,
ki je pri nastajanju nove družbe odločilen dejavnik. V anketi seje pokazalo, da se časopisi nemara preveč ukvarjajo s politiko, da pa je prav, da novinarji politike komentirajo in ocenjujejo. Še bolj razveseljivo je dejstvo, da kar 82% vprašanih meni, da bi moralo na vsak način priti do TV srečanja med Milanom Kučanom in Janezom Janšo. Takšna mnenja vlivajo zaupanje v času, ko bodo nosilci prejšnjega režima seveda storili vse, da bi si pridobili čim-več skupne lastnine ter da bi do največje mere utišali resnično neodvisne novinarje, ki gledajo na interese mlade slovenske države v celoti.
Janez Povše
Podpora slovenski narodni manjšini kot lansko leto
Vlada v Rimu je predložila v razpravo proračun za prihodnje leto. Sprva je mislila znižati prispevek za slovensko narodno skupnost, na predlog senatorja Darka Bratine in senatorja Doline Aosta Dujanya je pa zvišala nakazani prispevek na višino osem milijard kot lansko leto. Senat je predlog odobril, sedaj je upati, da bo enako storila tudi poslanska zbornica. Istočasno je senat odobril prispevek za italijansko manjšino v Istri v višini šest milijard lir.
Zadnje čase z zanimanjem, čeprav z občutkom grenkobe, prebiram razne članke, ki se pojavljajo v Primorskem dnevniku o odnosih med matično Slovenijo in Slovenci v Italiji. Ko prof. Pirjevec (PD 11.11.93) ugotavlja, da se naš odnos do Slovenije odtujuje, ker postaja dialog med nami vedno težji in bolj redek, si postavljam vprašanje, ali je to res in pa kdo ustvarja ta dialog. Vtis imam, da so se stiki s Slovenijo pomnožili in izboljšali na vseh ravneh. Vsakdo ima v Sloveniji možnega sogovornika in ni več političnih ovir, ki so nekoč te stike močno pogojevale. In to občutijo vsi, ki pred demokratizacijo niso spadali v privilegirani del manjšine. Jasno pa je, da položaj še zdaleč ni idealen. Osebno sem imela vedno občutek, da se slovenska kultura premalo zanima za nas, Slovence v Trstu, čeprav se z nami obnaša dobrohotno, a večkrat zviška. Naj navedem podatek, ki meje dobesedno šokiral. Pred leti bi moral predavati slovenskim šolnikom o Prešernu univerzitetni profesor s Filozofske fakultete v Ljubljani, a predavanje je odpadlo, ker se je mladi profesor izgubil v mestu, ker pač našega mesta ni nikoli prej obiskal.
Tudi odnos današnjih slovenskih politikov do zamejskih organizacij se je v zadnjem času gotovo spremenil. Do pred nekaj leti je bila privilegiran, če ne edini, sogovornik slovenske oblasti predvsem SKGZ, ki spremembe v odnosih najbolj občuti. Nekatere kritike slovenskih novinarjev Dela na njen račun (predvsem gre tu za finačno družbo SAFTI) pomenijo za Branka Jazbeca (PD
22.11.93)	»diskreditiranje temeljnih
Zborovanje katoliških tednikov v Brescii
Od 18. do 20. novembra je Združenje katoliških tednikov v Italiji pripravilo zborovanje ali bolje rečeno študijske dneve na temo: Ekonomija, marketing in katoliški tedniki.
V to združenje so včlanjeni vsi kat. tedniki v Italiji, kar pomeni 134 glasil z 300.000 lir naklade in okrog 5 milijonov bralcev. V to združenje sta vključena tudi Katoliški glas in Sonntagsblatt, tednik Južnih Tirolcev.
Razni predavatelji so nam predstavili zahteve sedanjega časa, ki morajo zaobjeti katoliške tednike, ki imajo v današnji družbi svojo vlogo in tudi težo celo v svetu marketinga. Poslužiti se morajo modernih naprav, če hočejo biti kvalificiran izziv ne samo za sedanjost, temveč tudi za prihodnost.
Bili smo gostje krajevnega glasila v »La voce del popolo«, ki je v tem času obhajal 100-letnico svojega izhajanja. To zborovanje je bil obenem mejnik za naš obstoj in za pojmovanje dela, poostril je posluh za vse, kar je koristno novega, in kakšnih učinkovitih sredstev se moramo posluževati, da bomo vedno bolj uspešni, tudi v spoznanju trgovinskih zahtev.
Jasne smernice so nam bile tudi besede kard. Martinija, ki nas je obiskal in nagovoril.
Polagoma se bo moral tudi naš list sprijazniti s tistimi tehničnimi oprijemi, ki so potrebni, da pospešijo delo in znižajo stroške.
institucij, ki Slovencem za mejami omogočajo samostojno držo ...in silijo slovensko manjšino k zanesljivemu utapljanju v italijanskem morju, s čimer povzročajo šibitev slovenskih pozicij na od nekdaj občutljivem območju Severnega Jadrana.« Ne glede na to, da je vprašljiva vloga te organizacije kot političnega sogovornika raznih predstavnikov italijanskih oblasti, ker, kot vemo, pripada ta funkcija strankam, ki zastopajo Slovence (drugače bi si lahko vsaka organizacija lastila to vlogo in zakaj ne tudi Gombačeva namišljena tretja krovna organizacija), Branko Jazbec pozablja, da je takoimenovana »katoliška stran« delovala v vsem povojnem času na prostovoljni podlagi brez podpore matice in se ni utopila v italijanskem morju.
Kar pa najbolj vznemirja, je pisanje Boga Samse. Človek ne more verjeti svojim očem, ko prebira globoke umotvore tega zamejskega časnikarja (PD 14.11.93), ki se pač ne more in ne more sprijazniti z mislijo, da se stvari, čeprav počasi in s težavo, le spreminjajo tudi v Sloveniji. Vsako spremembo v institucijah razlaga kot grob napad na partizane, čeprav vsi vemo, da gre tu predvsem za odvzem raznih monopolov tistim silam, ki so nemoteno in brez vsakega nadzora gospodarile v Sloveniji dolgih 50 let. Tako nespoštljivo, nestrpno in izkrivljeno pisanje srečamo Slovenci v Trstu predvsem pri ljudeh, ki so do nas sovražno nastrojeni. Italijanski politiki so veliko bolj zmerni v svojih nastopih do političnih nasprotnikov. Pisanje B. Samse pa je pozitivno v tem, da vsaj zvemo, v kolikšni meri podpira matica Slovence
Zadnjič sem svoje razmišljanje končala z opozorilom na Priročnik za dobro slovenščino Janeza Gradišnika SLOVENSKO - ANGLEŠKO, ki je izšla pred kratkim pri celjski Mohorjevi družbi. Pri listanju po knjigi se nehote ustavim pri besedi vikend. V prijaznem namigu na moje pisanje omenja to besedo neka bralka Katoliškega glasa in jo tudi duhovito utemeljuje. Gradišnik pa tako: VIKEND - slovensko KONEC TEDNA, POČITNIŠKA HIŠICA, ODDIH.
Proti rabi besede vikend, spačenke iz angleške week-end, sem pisala že cele članke. Kaj naj mislimo o besedi, ki se rabi v treh tako različnih pomenih? Da bi potem o kom morali reči, da vsak vikend preživi v svojem vikendu?
Ta primer obubožanja slovenskega jezika spada v vrsto neštetih primerov, ki se jih niti ne zavedamo. Tej ohlapnosti botrujejo različni vplivi jezikovnega značaja, a tudi čudni manjvrednostni občutki.
Uporabljajmo besede, ki zvene na videz učeno, ker se bomo tako tudi mi zdeli bolj učeni. Kako po nepotrebnem iščemo v izražanju besede, ki so nam tuje. Od vedno so v nemilosti naše none in nonoti in se raje pačimo z babicami in dedki, ki pri nas ne morejo in ne morejo dobiti
v Italiji. Ob tem se samo vsiljuje vprašanje, kako je v preteklosti urejala to podporo SKGZ, ki je bila glavni prejemnik te podpore, če »se je ta v absolutnih številkah in glede na to namenjeni odstotek narodnega dohodka drastično zmanjšala«, kot pravi B. Samsa (PD 18.11.93). Medtem je začela prispevati za našo manjšino tudi italijanska država.
Ob koncu le še nekaj pripomb na račun Samsovega pisanja. Partizanska preteklost neke osebe ni še garancija za strpnost in demokratično mišljenje. Kar se tiče besednjaka, ki ga je uporabil Sekretar za Slovence po svetu Zunanjega ministrstva (PD
17.11.93), ob katerem se B. Samsa tako zgraža, pa zaključujem s trditvijo, ki jo uporablja Martin Gruden (Pd 17.11.93) glede nastopa ministra Janše na ljubljanski televiziji: »Sicer pa, kdor išče, ta najde!«
Nadja Magajna
★
Gospod urednik,
ne maram polemike, rada bi se samo »skašljala«, kakor pravimo. Predpostavljam, da sem verna in sem vedno skušala, čeprav z nemajhno žrtvijo, uskladiti svoj zakon in svoje maternistvo z naukom Cerkve. Večina oseb (ali strank), ki zagovarjajo splav, se poslužujejo tega argumenta kot orodje in orožje proti Cerkvi, proti papežu. Po njihovem mnenju papež, škofje in duhovniki so osebe brez srca in ne razumejo življenja, skratka so nesodobni. Splav je pridno zagovarjal tudi naš Primorski dnevnik, zagovarjal kontracepcijska sredstva kot znak modernosti in naprednosti. Sedaj pa
domovinske pravice. Babica celo izpodriva resnično babico, bolničarko, ki pomaga pri porodih, in jo vedno pogosteje nadomešča v vsakdanji rabi italijanska levatrice.
Slovenski pesnik Ivan Minatti uporablja v enem izmed svojih prevodov knjig za otroke besedo bacek, ki našim otrokom nič ne pomeni in je ni v knjižni rabi, vendar pomeni nekaterim slovenskim otrokom jagnje, majhno ovčko, ki jim jo je hotel predstaviti v najbolj domači obliki. Naši otroci pa se morajo celo noni odpovedovati! Narejenost v takih izbirah vodi tudi v nenaravno izražanje, saj se nekaterim še vedno zdi pravilno naglaševati učiteljica, da ne govorim o izgovarjanju samoglasnikov, ki morajo za nekatere zveneti čimdlje od domače govorice. Pomislimo samo na samostalnik srce, ki zveni v narečju srcje (z ozkim e kot v knjižni rabi), v učeni izgovorjavi nekaterih pa srce (z žaljivo širokim e).
Kako pa ste se počutili sedaj ob lihih in sodih številih? Za marsikoga je bilo dobro, da je lahko obvestila slišal v italijanščini, saj je le tako zvedel, da gre pravzaprav za parna in neparna števila, ki nam zvenijo le malo bolj domače. S tem pa ne mislim zanikati vrednosti rabe pridevnikov lih in sod, ki seveda pomenita, kar ni na pare in kar je na pare.
točimo krokodilove solze o denata-liteti Slovencev, tu v zamejstvu in v Sloveniji. Skratka obžalujejo, kar so sami prej priporočali.
Mislim pa, da obstaja razlika med vernimi (mislim na tiste, ki so vredni tega imena, torej redno hodijo v cerkev, prejemajo zakramente in skušajo živeti po božji besedi) in laiki, ki zagovarjajo splav, čeprav niso samo oni. Laiki hočejo odpraviti zlo in trpljenje na svetu s tem, da se znebijo tistih, ki bi trpeli ali trpijo. Torej, po njihovem mnenju: otroci bi trpeli, zato naj se ne rodijo. Tako ne bo nadaljnjih skrbi.
Verni pa si prisvajajo to skrb in iščejo vzroke ali razloge zla na svetu, da bi ga odpravili.
Na svetu ne obstajajo sirotišnice, bolnišnice, hiše za sprejem mater v težavah, bolnišnice za gobavce in nalezljive bolezni, ki bi jih odprli komunisti, zeleni, socialisti, fašisti, radikalci in sploh tisti, ki priporočajo splav. Kakor tudi ne vidimo teh ljudi tam, kjer je velika revščina, umazanija, obup.
Tu pa vidimo duhovnike, redovnike in redovnice, ki »ne razumejo, kaj je materinstvo, ne razumejo, kaj je življenje, so brez srca in nesodobni...«
In to naj bi bili napredni ljudje? Bog jih razsvetli!
Priporočamo knjižni dar
Goriške Mohorjeve družbe
za leto 1994
--------------BESEDA	BRALCEM
Odnosi matica - zamejstvo
Ali res nimamo več perspektiv?
4
goriške novice
KATOLIŠKI GLAS
'SS
Župnik Ivan Delpin
Volili bomo dekane
V goriški škofiji je deset dekanij, med temi sta dve slovenski, in sicer štandreška in devinska. Po zadnjem koncilu dekanov ne imenuje več škof, temveč jih volijo duhovniki. To pot bodo dekane volili tudi člani župnijskih pastoralnih svetov in ne več samo duhovniki. Volitve bodo v prvi polovici decembra. Voli se pa tako, da člani volilnega telesa predlagajo tri kandidate, izmed katerih nadškof izbere enega za dekana. Vsi dekani so tudi člani škofijskega pastoralnega sveta.
Simpozij Evropa in narodne manjšine
V Gorici potekajo zadnje priprave na dvodnevni simpozij o problemih Evrope in narodnih manjšin, ki bo prihodnji petek, 26., in soboto, 27. t.m., v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, in ki ga prireja Svet slovenskih organizacij. Naj tu zabeležimo še nekaj novih elementov glede poteka in prijavljenih predavateljev.
Poleg imen, ki smo jih že objavili, nastopa še nekaj drugih sodelavcev simpozija. Tako prof. p. Viktor Papež iz univerze Antonianum v Rimu, ki bo v petek, 26. nov. govoril o temi Spoštovanje manjšin kot temelj miru. Nadalje mag. Vera Klopčič in prof. Janez Stergar iz Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ki bosta spregovorila o Zaščiti manjšin v luči evropskih dokumentov.
Na okrogli mizi, ki je na sporedu v soboto, 27. t.m., pa bosta poleg drugih političnih predstavnikov (imena smo že objavili) nastopila še bivši slovenski državni poslanec v avstrijskem parlamentu Karel Smolle in predsednik Italijanske unije v Istri
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Helmut Peschina
Boš že videla
Igra Mira Sardoč, režija Jože Babič
V ponedeljek, 29. novembra, ob 20.30
ABONMA RED A
v torek,	30. novembra, ob 20.30
ABONMA RED B v Katoliškem domu v GORICI
Ponovitev v Kulturnem domu v Trstu
V petek,	3. decembra, ob 20.30
ABONMA RED F
Maurizio Tremul. Možen pa je med tem še pristop kakega drugega evropskega poslanca manjšin v Evropi.
Poleg predavanj in poročil ter diskusije je na sporedu v petek zvečer tudi kulturni program, ki bo vsaj delno prikazal udeležencem izsek iz kulturnega delovanja in zgodovine posebej goriških Slovencev. Tako bo na sporedu predstavitev TV filma o Lojzetu Bratužu in goriški polpretekli zgodovini.
Poleg tega bo nastopil mešani zbor Hrast iz Doberdoba.
ZAHVALA
Lepo je potekalo praznovanje nedelje hvaležnice po naših vaseh. Letošnja revnejša letina ni zadržala slovenskega kmeta od svoje lepe verske navade. Ponosno je stal ob svojem bogato in okusno okrašenem vozu z raznimi poljskimi pridelki na trgu pred župno cerkvijo v znamenje, še več kot dejanje, hvaležnosti Bogu za prejete dobrote zemlje, katerih je bil deležen tudi zavod sv. Družine in sicer po sledečih velikodušnih dobrotnikih:
- Društvo »SABOTIN« v sklopu Štmavra, Pevme, Podgore, Placute...,
- Rupa, Peč, Štandrež, Sovodnje, Plešivo. Vsem dragim prijateljem in dobrotnikom
stoteren »BOG POVRNI!«
Gradnikovi Večeri 93
Pretekli teden so bili na gradu Dobrovo letošnji Gradnikovi večeri. V četrtek je bil prvi večer, ko so bili na sporedu samospevi na besedilo Gradnikovih pesmi, ki jih je uglasbil primorski skladatelj, prof. Štefan Mauri, doma iz Avč pri Kanalu. Maurijev opus obsega skladbe za ženske, moške in mešane zbore, vokalno instrumentalna dela na profana in sakralna besedila. Izvajalci Maurijevih samospevov so bili: Tanja Kuštrin, sopran, Jože Kores, tenor, Marko Kobal, bariton, Zdravko Perger, bariton, Juan Vasle, bas, pri klavirju prof. Hubert Bergant, kontrabas pa David Šuligoj.
Grad Dobrovo je verjetno najprimernejši prostor za tovrstne prireditve. Dvorana v prvem nadstropju je bila polno zasedena z izbranim in pozornim občinstvom. Skoraj poldrugo uro dolg program Gradnikovih pesmi, ki so bile na sporedu, nam je odprl pogled v Gradnikovo poezijo,
ki odseva njegovo globinsko razmišljanje o človekovi usodi nasploh in posebej še na tem slednjem koncu slovenske zemlje. Glasba, s katero je besedilo skladatelj Mauri izrazil, je še bolj prepričljivo prikazala vsebino pesnikove poezije.
Zelo učinkovito so izvajalci podali vse samospeve in vsi so pohvale vredni, saj je Maurijeva glasba povsem neobičajna in se le navidezno opira na tradicionalne dosežke: Mauri pri svojem ustvarjanju ne išče lahkih efektov, temveč smotrno gradi svojo glasbeno govorico. Prisotni so zbrano in prizadeto poslušali izvajanje in tudi to je dokaz, da je Maurijeva glasba prišla do srca poslušalcev. Prav bi bilo, da bi večer samospevov Š. Maurija še kje ponovili in bi tako tudi širša primorska javnost spoznala svojega skladatelja, ki je bil le preveč let zapostavljen in premalo upoštevan. Lepo bi bilo tudi, če bi prišlo do izvedbe kake Maurijeve sakralne skladbe, ki bi bila za nas vse prava novost.
S.J.
Simpozij o novi evangelizaciji v Gorici
Rimsko vodstvo je poverilo jezuitom v Gorici kot posebno nalogo delo za zbližanje med slovenskim in italijanskim svetom, posebno mladim. V ta namen prirejajo različna srečanja, ki naj bi zlasti mlade pripravila k bolj osebnemu poglabljanju duhovnega življenja. Pri tem se poslužujejo tudi ignacijanskih duhovnih vaj. Da overovijo te izkušnje, načrtujejo poseben simpozij, ki bo v Gorici v centru Stella Matutina od 5. do 8. decembra. Na programu so številni referati, med temi sta tudi p. Bratine in p. Rupnika.
ŠIRI KATOLIŠKI GLAS
v
Steverjan
V nedeljo, 14. novembra, je šte-verjanska farna skupnost obhajala zahvalnico. Dan je potekal v prijetnem krščanskem in prazničnem vzdušju s pestrim celodnevnim programom. V jutranjih urah seje vrstilo češčenje Najsvetejšega in slovesna maša z darovanjem domačih pridelkov, dobrot, kruha in vina ter blagoslov poljskih in motornih vozil. V popoldanskih urah smo se spet zbrali v domači cerkvi, najprej mladina pri češčenju in nato vsi skupaj pri večernicah za končni blagoslov. Za tem se je popoldan nadaljeval v župnijskem domu, kjer je organiziralo društvo oz. mladinski krožek nagrajevanje športnega tedna. Sledila je spevoigra Svojeglavček, ki jo je zaigral Oder 90. Vesela družba seje ob zaključku kulturnega programa pomaknila v spodnje prostore doma, kjer je z okusno večerjo in briško kapljico praznovala sv. Martina.
Tako gre zahvala g. župniku Antonu Lazarju, duhovniku Vinku La-pajneju, ravnatelju malega semenišča in škofijske gimnazije v Vipavi, društvu, Odru 90, ženam in vsem tistim, ki so pripomogli, da smo lepo praznovali zahvalno nedeljo.
Naslednjo nedeljo, 21. nov., ko Cerkev praznuje Kristusa kralja, pa je števerjanska mladina pripravila mladinsko mašo. Sodelovala je s petjem ob spremljavi kitar Mihaela in Simona ter z branjem. Za to priložnost so se resno pripravili z vajami in njihov trud je bil tudi poplačan. Vsem lepa hvala.
H.A.
17. nov. je v Pliskovici na Krasu umrl dolgoletni župnik Ivan Delpin. V petek, 19. nov., smo ga položili v domačo kraško zemljo, v grob predhodnikov g. Pelicona in Abrama. Prav tam blizu čaka vstajenje njegova mama Riharda, dočim je oče v večnosti že od 1. 1907.
Pogreb z mašo je vodil ob somaševanju veliko sobratov pokojnika koprski škof msgr. Metod Pirih ob asistenci gen. vikarja msgr. R. Pod-bersiča, dekana msgr. F. Krapeža in V. Žerjala. Na koru-podiču so prepevali združeni mešani zbori iz Pliskovice, Velikega Dola in Gabrovice ter še kdo. Bili so povečini sami mladi ljudje, prav kakor njihova pevo-vodkinja. Petje je bilo zelo ubrano, saj je pokojni župnik sam dolga leta vadil in ljubil zbore ter dovršeno cerkveno petje v vseh treh omenjenih vaseh.
Med homilijo je g. škof prikazal življenjsko pot župnika Delpina. Posebej je pudaril njegovo zgledno duhovniško življenje, molitev zlasti za vse svoje farane, ki jih je v dolgoletni bolezni in potem popolni slepoti vsakega posebej z rožnim vencem priporočal Bogu in Mariji. Bil je mož zelo široke razgledanosti, kulture (celo pesnil je) in odličen govornik ter katehet. Pomagal je kar dvema duhovnikoma iz župnije do oltarja: redovniku in škofijskemu. Zahvalil se je njegovi sestrični ge. Mariji, ki mu je vse življenje stala ob strani kot skrbna gospodinja in mu celo brala brevir in tisk. Zahvalil se je tudi drugi sestrični, ki je večkrat prihajala na pomoč, posebno po smrti dobre mame. Umrl je v visoki starosti 88 let kot starosta duhovnikov koprske škofije, čeprav ni bil nikoli prav trdnega zdravja. Od teh je prebil v Pliskovici kar 56 let.
Rodil se je v Podgori 25. marca 1905. Za duhovnika je bil posvečen v Vidmu 26.3.1932. Kar 61 let je bil torej duhovnik in biseromašnik. Prvo službeno postojanko je prebil kot kaplan v Cerknem. Nato je bil 4 leta za župnika na Otlici (v slovenski Sibiriji). Od 1937 pa skozi v Pliskovici.
Ob koncu maše se je od njega poslovil še njegov dolgoletni sobrat v Gospodovem vinogradu, komenski dekan msgr. Franc Krapež. Z njemu lastnim darom govora je prikazal delo in trpljenje ali ljubezen pokojnika do svojih ljudi, tudi z misijoni. Mlad mož, g. Bortolato, se je od njega poslovil v imenu župljanov vseh vasi, kjer je g. Delpin pastiroval. Ker je bila na pogrebu zares velika množica ljudi, je prišla do polnega izraza hvaležnost vseh do svojega duhovnika. Viljem Žerjal je prinesel pozdrav z Goriške. Zahvalil se mu je za zbuditev poklica, tudi v imenu rojaka iz Kosovelj, Sreča Šušterčiča, ki kot misijonar deluje že polnih 41 let v Boliviji. Zahvalil se mu je za zgled očarljive ljubezni do Besede, zlasti
pri evharističnem slavju, v Sv. pismu in tisku ter za zgled ustvarjalne povezanosti med duhovniki.
Omeniti je treba, da mu begunstvo v Avstriji med 1. svetovno vojno, kjer je na Dunaju obiskoval nemško gimnazijo, ni prineslo samo gorja, ker je prav z znanjem nemščine rešil vasi pred najhujšim v 2. svetovni vojni. Sam je pa izkusil grdo ravnanje s strani nemške wehrmachtovske sol-dateske, ko mu je oficir najprej ustrelil krasnega volčjaka, njega pa nato vrgel kot psa z oklepnika. Ljudje so cenili njegovo zavzetost in toplo ljubezen zanje. Nepozabna so slavja v počastitev mater in tudi očetov na njihov skupni praznik, ko je znal že pred 2. svetovno vojno lepo in moderno pripraviti take slovesnosti. Ogromno je dal ljudem, ne samo otrokom in mladim, s poukom tudi materinščine kar v cerkvi in v majhni župnijski sobi. Srečanje z njim je bilo vedno praznik, ker je s svojimi pesmimi, s petjem ter s posebno naravno in sproščeno ljubeznijo do Matere božje in slovenske knjige, delil iz svojega notranjega zaklada. Vsak totalitarizem ga je peklil, kakor vse njegove sosedske sobrate in vse druge primorske duhovnike pred vojno, med njo in še potem. Doživel je tudi ponižujoče »razgovore« po celodnevnem čakanju na oholost oblastnikov.
Toda vse to je po njegovem spadalo v slavo križa.	V.Ž.
Stanko Stanič, stoletnica rojstva
Dne 20. novembra je minilo sto let od rojstva Stanka Staniča, ki se je rodil na Cesti pri Vipavskem Križu. Bil je župnik v Podgori in nazadnje v Štandrežu, kjer je umrl 29. okt. 1955. V našem tedniku smo mu dolžni spomin, ker je bil urednik KG od leta 1950 do smrti. Poleg odgovornosti za naš časopis je bil tudi njegov urednik in paginator. Vsak teden je v tiskarni sedel in ukazoval stavcem: »To gre kot uvodnik, to na drugo stran, to z mastnimi črkami, to kurziv itd.« Bili so časi, ko so stavili naslove še na roko. Stanko Stanič se je na tiskarstvo spoznal, ker je bil predsednik KTD in je že imel izkušnje s tiskanjem knjig in brošur. In pa rad je to delal, z veseljem in izvedenostjo. Poleg tega je svoje uredniško delo opravljal brezplačno, za božji Ion in za dobro našega ljudstva. Pet letnikov KG nosi pečat njegove osebnosti. Po njegovi smrti je prevzel odgovorno uredništvo msgr. Franc Močnik.
O pokojnem St. Staniču je dr. Anton Kacin zapisal: »Bil je široko razgledan mož z nenavadnim kulturnim obzorjem. Pri vsem tem pa je bil absolutno brezkompromisen, kadar je šlo za jasnost v načelih.« Tega se je držal tudi kot urednik KG.
V nedeljo, 28. novembra, v Katoliškem domu ob 16. uri
Božji vitez na slovenski zemlji
Odrska lepljenka o A. M. Slomšku.
Pokrovitelj Goriška pokrajina
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ v Furlaniji-Julijski krajini
Za mir med narodni - spoštovanje manjšin
Mednarodni simpozij
Evropa in narodne manjšine na pragu tretjega tisočletja
Gorica, 26. - 27. nov. 1993 Dvorana Pokrajinskega sveta
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je dne 15. novembra v Rimu zapustil dragi brat in stric
msgr. Slavko Bavdaž
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu, predvsem gori-škemu nadškofu msgr. Antonu Vitalu Bommarcu in koprskemu škofu msgr. Metodu Pirihu, ki sta vodila pogrebno bogoslužje, nato predstavniku državnega tajništva sv. očeta in številnim duhovnikom s te in one strani meje, kakor tudi sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so želeli biti prisotni pri bogoslužnem slo.esu.	bra, Ftanci| neSak| Barbara
Tamara, Kristijana in Tomi z družinami
Gorica, Trst, Videm, 25.11.1993
Cecilij a uka 1993
Andrej Kosič v Katoliški knjigarni
Prejšnji petek so v prostorih Katoliške knjigarne odprli razstavo akvarelov priznanega slikarja Andreja Kosiča. Nastala je na pobudo Katoliške knjigarne in v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete, da bi počastili 60-letnico znanega goriškega ustvarjalca.
Slovesnost se je pričela z nastopom tria centra Emil Komel (Ana Černič - prečna flauta, Verena Čev-dek - čelo, Peter Gus - violina), nato je predsednik Zveze dr. Damjan Paulin pozdravil prisotne in čestital jubilantu. Spregovorila sta še likovna kritika dr. Ivan Sedej in prof. Joško Vetrih, ki sta navzočim predstavila slikarja in njegovo delo.
Kosič se nam predstavlja kot zrel slikar, ki je prerasel tehnična vprašanja in se zato lahko osredotoči na likovno vsebino. Le kdor Kosiča dobro pozna in sledi njegovemu ustvarjanju, bo zasledil v njegovih delih komaj opazen premik v iskanju novih barvnih sozvočji, v interpretaciji narave in tipičnih arhitektonskih detajlov, kolon in portalov. Barvna paleta postaja nežnejša in mehkejša, akvarelne barve prosojnejše. Prevladujejo
motivi, ki so slikarju še vedno najbolj pri srcu. Kraška pokrajina v izrazito jesenskem razpoloženju, izmaličeno grmovje rdečega ruja, kraški kamni in drevesa, ki jih bur-ja brije. Všeč so mu jesenske barve, predvsem rdeča in zlatorumena in vsi odtenki. Všeč so mu orumeneli listi, všeč so mu spremembe v naravi, všeč mu je kraški svet. O vsem tem nam v svojih slikah tudi Kosič pripoveduje.
Poleg akvarelov, v katerih je že pravi mojster, ima Kosič razstavljene tudi osnutke vitraž, med katerimi tudi tiste za cerkev v Rupi.
Razstava, ki je vredna ogleda, bo odprta do 30. novembra.
ž-l
Zborovska pesem je med Slovenci od vedno zelo priljubljena in brez nje si le težko predstavljamo slovensko kulturno prireditev. Od nekdanjih »besed« in ljudskih taborov z mogočno in navdušeno domoljubno pesmijo do salonskega samospeva na komornih koncertih ali dvospeva in četverospeva z lirično in lahko tudi solzavo vsebino - vse to je naša pesem zlasti v preteklosti in polpreteklosti pomenila. In prav zato je danes še posebno živa in draga tista zborovska pesem, ki je spremljala naš narod skozi viharne in tudi srečne trenutke njegove dolge zgodovine. Še vedno je aktualna in sporočilna, še vedno je »doživljaj, ki ostane v duši neizbrisljiv«, kot lepo pravi o pesmi in melodiji naš veliki Cankar.
In tak praznik zborovske pesmi je predvsem vsako leto revija Ceciljan-ka, ki jo prireja Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in je letos doživela že svojo 35. izdajo.
Cecilijanka se je odvijala v dvorani Katoliškega doma v Gorici v dneh 20. in 21. novembra. Oba večera, na soboto in nedeljo, je dvorano napolnilo res lepo število ljubiteljev petja in glasbe in tako prav na vigilijo praznika sv. Cecilije, zavetnice glasbe, to najlepše počastilo. Skupno je nastopilo 21 pevskih zborov iz Goriške, Tržaške, bližnje Slovenije in Koroške. Kot gost je sodeloval tudi italijanski zbor iz Tržiča. Letos pa žal ni bilo pevcev iz Beneške Slovenije in Kanalske doline.
Revije se je udeležilo tudi več uglednih gostov oz. predstavnikov oblasti in javnega življenja. Tako gen. konzul Republike Slovenije Jože Šušmelj in konzul Tomaž Pavšič. Brzojavno je Cecilijanko pozdravil goriški pokrajinski odbornik za kulturo Lovisoni. Prav tako predstavniki kulturnega in političnega življenja slovenske manjšine. Predstavnik ZKO Slovenije Močnik je nato izročil Zvezi priznanje za širjenje
Birma pri Sv. Ivanu
V nedeljo, 14. nov. 1993, je v bogato okrašeni cerkvi sv. Ivana prejelo zakrament sv. birme trinajst goriških mladincev. Zadržanega g. nadškofa je nadomestil škofov vikar za Slovence g. Oskar Simčič in nam ob somaševanju msgr. Močnika in g. Žbogarja podelil sv. birmo. Med darovanjem so birmanci prinesli na oltar kmečke pridelke in se tako zahvalili Bogu za prejete darove, saj se je ta dan obhajala tudi zahvalnica.
Ob prejemu zakramenta sv. Duha se birmanci zahvaljujemo Kristini Bednarich in Ivanu Brescianiju za dvoletno pripravo, g. Žbogarju in msgr. Močniku za bogoslužje, predvsem pa g. Oskarju Simčiču za podelitev zakramenta. Topla zahvala tudi pevcem za prijetno petje.
Bogdan Podveršič
OBVESTILA
Višja medicinska sestra iz obmejnega območja v Sloveniji nudi zdravstveno nego in oskrbo. Skrbela bi lahko za eno osebo, za zakonca ali za več oseb. Ponudbe vsak dan od 12. do 15. ure na tel.: 0038665/62697.
Širši odbor Zveze slovenske katoliške prosvete se bo sestal v ponedeljek, 29. novembra, ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici.
Romanje v Lurd z UN1TALS1 bo v letu 1994 od 1. do 7. julija.
-4 - v
^ A JS
rv-
slovenske kulture. V odmoru pa je predsednik Odbora Katoliškega doma Marjan Markežič obrazložil prenovitvena dela v Katoliškem domu in se obrnil na vse rojake za velikodušno pomoč. Predsednik ZSKP dr. Damjan Paulin (v nedeljo) in podpredsednica dr. Marilka Koršič Čo-tar (v soboto) sta v svojih uvodnih pozdravnih besedah podčrtala pomen revije, ki je letos posvečena stoletnici rojstva primorske skladateljice Brede Šček, ki je med obema vojnama delovala tudi na Goriškem.
Na Cecilijanki so sodelovali naslednji pevski zbori: v soboto mešani zbor Jazbine (dir. Z. Klanjšček), mešani zbor Podgora (M. Špacapan), mešani zbor Lojze Bratuž (S. Jericijo), Mirko Filej (Z. Klanjšček), mešani zbor Topničar, Trnovo (J. Rijavec), mešani zbor Bilj e-Orehovlje-Miren (A. Budin), mešani zbor Aris iz Tržiča (L. Di Piero), mešani zbor O. Župančič iz Štandre-ža (M. Rustja), skupina Akord, Podgora (M. Špacapan), mešani zbor Rupa-Peč (Z. Klanjšček). V nedeljo pa so nastopili moški zbor Štmaver (G. Devetak), pevska skupina Jezero iz Doberdoba (P. Rutar-Valič), mešani zbor Štandrež (T. Zavadlav), fantovski oktet Dornberk (L. Vodopivec), dekliški zbor Alenka iz Šte-verjana (A. Černič), moški zbor Fantje izpod Grmade (I. Kralj), mešani zbor J. Petelin-Gallus iz Celovca (J. Ropitz), moški zbor Novi sv.
Na Sv. Gori v zimskem času med tednom ni sv. maše v popoldanskih urah, pač pa ostane vsako nedeljo in praznik ob 16. uri tudi v zimskem času.
Župnija sv. Andreja v Štandrežu vabi na praznovanje župnijskega zavetnika v nedeljo, 28. novembra. Sv. maše: ob 8.30 - slovenska, ob 9.30 italijanska, ob 10.30 slovesna. Maševal in govoril bo g. Bogomil Brecelj, župnik v Nabrežini. Pel bo domači pevski zbor pod vodstvom Tici-jane Zavadlav, na orglah bo spremljal Silvan Zavadlal.
V cerkvi sv. Ignacija na Travniku bo v petek, 26. novembra, ob 20.15 Srečanje goriških zborov ob prazniku sv. Cecilije. Nastopili bodo sledeči zbori: S. Igna-zio, Podgora, M. Filej, Ars Musiča, C.A. Seghizzi, Štandrež, 1 Madrigalisti in Monte Sabotino.
V spomin na drago mamo Amalijo Vatovec - Černigoj daruje MCB 50.000; L.Š. 50.000 lir.
Anton iz Trsta (E. Race), mešani zbor Hrast iz Doberdoba (H. Lavrenčič), dekliški zbor Devin (H. Antonič) in mešani zbor F.B. Sedej iz Števerjana (B. Kralj). Napovedovala sta člana Odra ’90 Katja Sfiligoj in Jan Leopoli.
Na sporedu posameznih zborov so bile po tri skladbe raznih avtorjev, v glavnem slovenskih, pa tudi drugih priznanih skladateljev od renesanse do klasike in moderne. (Morda bi kazalo izogibati se priredbam zelo znanih velikih del, ki ne morejo vedno najbolje uspeti!). Posebej je letos bil poudarek na glasbenem ustvarjanju Brede Ščekove, katere skladbe so zapeli razni zbori. Kdo pa je bila B. Šcek? Ni tu mesto za oris njenega življenja in dela, vendar le za kratko misel o njenem pomenu, vzeto s koncertnega lista, kjer piše med drugim: »Kako danes ocenjujemo skladbe Brede Šcek?... Navada je, da nekateri zbori vnesejo v svoj program zborovske revije vsaj po eno pesem avtorja, ki mu je revija posvečena... Danes naši zbori na žalost ne izvajajo veliko del primorske skladateljice. Morda se njene skladbe še največ pojejo na naših korih, saj je prav njena cerkvena produkcija najbolj številna in poznana... Vsekakor so pesmi pevne, melodične, doživete.«
Kaj naj zelo na kratko zabeležimo o pevskih nastopih samih? Da so se nastopajoči zbori na splošno potrudili, je jasno. Seveda niso umetniški rezultati pri vseh enaki. Pri marsikaterem bo treba še veliko truda in študija za večje dosežke. Drugi spet so pokazali že večjo vpetost in so zato uspehi vidnejši. Le nekateri so že precej dobri ansambli, ki s še nadaljnjim delom marsikaj obetajo za bodočnost. Vsekakor je Cecilijanka dokazala, da je še vedno uspešna množična pevska revija in kot taka naj tudi nadaljuje svoje poslanstvo!
ab
DAROVI
Olga daruje za misijonarje na Madagaskarju 150.000 lir.
Za cerkev na Sv. Gori: N.N. Podgora
100.000 lir.
Za slov. misijonarje: N.N. Podgora
50.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda v Domju: ob obletnici smrti predrage Ivanke Furlanove daruje Sonja Stubel 50.000 lir.
Ob 5. obletnici smrti Štefana Marušiča, žena Marija se ga spominja vedno z enako ljubeznijo in daruje za sovodenj-sko župnišče 100.000, za cerkev v Gabr-jah 50.000, za Katoliški glas 50.000, za sovodenjske skavte 50.000 in za sovo-denjske krvodajalce 50.000 lir (skupaj
300.000 lir).
Za cerkev Sv. Ivana-GO: M. Čargo
200.000 lir.
V spomin na pok. brata msgr. Vladislava Bavdaža: daruje brat Franci Bavdaž: za Sv. Goro, za cerkev v Solkanu, za cerkev Sv. Ivana v Gorici, za cerkev v Pevmi, za Zavod sv. Družine, za Ka-
toliški dom, za slov. Karitas in za slov. misijonarje po svetu po 200.000 lir (skupaj 1.600.000 lir).
Za cerkev na Peči: sestrične in bratranci Peteani in Paoletti - P. 46, namesto cvetja na grob Lavrete Malič 350.000; Milena Malič, namesto cvetja na grob Lavrete Malič-Covi 50.000; Ida Malič v isti namen 50.000; Rudolf Malič v isti namen 50.000; družini Kovic in Perkon v isti namen 50.000; Viktorija Masten v isti namen 30.000; Stanko, Bojana in Elvira Malič - Sovodnje, v isti namen 50.000; družini Čevdek in Paravano - P. 4, v isti namen 50.000; teta Tina, Venče in Dorina z družino, v isti namen 150.000; bratje Vitko, Danilo, Romano in sestra Marija Čevdek, v isti namen 120.000 lir.
Za novi zvon: Milena Malič-Jalmico
50.000 lir.
Za cerkev v Rupi: N.N. 50.000; N.N. za novi Križev pot 50.000 lir.
Za kotalkarje na Peči: Stanko, Bojana in Elvira Malič-Sovodnje, namesto cvetja na grob Lavrete 50.000; družini Čevdek in Paravano - P. 4, isti namen
50.000 lir.
Za »Našo družino« - Oznanila: Nada Čevdek 5.000; Milka Černič 10.000 lir.
Za misijon p. Kosa: N.N. Vrh 50.000; N.N. Vrh 50.000; N.N. Vrh 50.000 lir.
Za sovodenjsko cerkev ob praznovanju sv. Martina: Mara Uršič 500.000; Rozalija Pelicon 300.000; G.G. 200.000;
N.N. 100.000; N.N. 25.000 lir.
N.N. daruje za s. Zoro Škerlj
1.000.000 iz za slovenske misijonarje
1.000.000 lir (skupaj 2.000.000 lir).
Za slov. duhovnijo v Gorici: v spomin
na pok. Maksa Rakuščka daruje žena Jožica 200.000 lir.
Za slovensko CARITAS: Ob prvi obletnici smrti sestre Anice in ob četrti obletnici smrti sestre Zore sestra Mira
100.000 lir.
Za barvna okna v Bazovici: družina Jenakova v spomin matere Silvije
200.000 in sorodniki 100.000, Stana Ka-lo v spomin matere Ade 35.000, družina Purič v spomin očeta Hermana 25.000, Nada Debenjak v spomin matere Marije
50.000, N.N. 50.000, Angela v spomin pok. Mihalič in Križmančič 50.000, Eda v spomin matere Marije Žagar 100.000, Dora Živic ob obletnici matere Marije
300.000.
Za nagrobni spomenik Ubalda Vrabca v Rodiku: Dora 200.000 in Marijan Živic v spomin matere Škrlavaj Lojzke
50.000.
Za begunce v Ljubljani: udeleženci Slomškove proslave 200.000.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu
ob 2. obletnici odhoda Nadje Dolenc -Žerjal NN. v hvaležen spomin 100.000 lir.
SCGV »Emil Komel«	GLASBENA	MATICA
GORICA
vljudno vabita na koncert
Trideset let z orglami
prof. Huberta Berganta
Praetorius, Pachelbel, Bach, Reger, Eben, Sofianopulo, Vierne, Haselboch
Stolna cerkev v Gorici, četrtek, 2. decembra 1993, ob 20.30
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij vabi na
predstavitev Koledarja 1994 in knjižne zbirke
v sredo, 1. decembra ob 18. uri, v Katoliški knjigarni v Gorici.
Miklavževanje
Društvo Jadro prireja v torek, 7. decembra 1993, ob 18. uri, tradicionalno veselo miklavževanje v rojanski dvorani v Selcah.
Ob priliki bodo sprejeli sv. Miklavža otroci iz vrtca in šole v Romjanu. Sodelovali bodo tudi mladi Slovenskega kulturnega društva I. Gruden iz Nabrežine.
Vabljeni mali in veliki!
KATOLIŠKA KNJIGARNA in SKPD »MIRKO FILEJ« vabita na odprtje razstave
Davida Faganela
v petek, 3. decembra 1993, ob 18. uri, v galeriji Katoliške knjigarne, Travnik.
Govorila bosta Pavle Gregorc in Joško Vetrih
Slovenski	zastopniki	v	občinskih
V Trstu
Stojan Spetič (5880 glasov) kot županski kandidat, Peter Močnik (1323 preferenčnih glasov), Igor Dolenc (749 glasov), Andrej Berdon (372), v primeru zmage kandidata Illyja.
V Devinu-Nabrežini
10 slovenskih zastopnikov
Izidi upravnih volitev na Tržaškem
Na Tržaškem so se v glavnem uresničila predvidevanja glede zmage demokratičnih koalicij, odprtih sodobnim težnjam državljanov, in kar je za naše razmere posebnega pomena, naravnane na narodnostno sožitje in sodelovanje. To velja še posebej glede občin Devin-Nabrežina in Milje, kjer sta prepričljivo prevladali takšni koaliciji pod nazivom »Skupaj za Devin-Nabrežino« oziroma »Skupaj za Milje«. V teh dveh koalicijah s slovenskimi in italijanskimi kandidati so se prepoznali volivci obeh delov nekdanje komunistične
Andrej Berdon
Volivci so spregovorili
Izidi nedeljskih upravnih volitev, ki so zaobjele nad 11 milijonov italijanskih volivcev, so nedvomno potrdili razkroj strankarsko-politič-nega sistema, temelječega ves povojni čas na tradicionalnih strankah leve sredine, ki so več ali manj uspevale ohranjati zadosten konsenz volivcev, da so lahko vladale v državi. Kot smo videli, so si ta konsenz zagotavljale ne samo s svojimi ideološkimi programi (zlasti v času hladne vojne med Vzhodom in Zahodom) in zunanjo ameriško podporo, temveč tudi z vsestranskimi ugodnostmi posameznim pristašem ter javnim in zasebnim ustanovam, ki so jim usluge vračale v obliki znatnih finančnih podpor v okviru dogovorjenega podkupninskega sistema.
Razumljivo je, da volivci niso mogli ostati ravnodušni ali prizanesljivi do tega, kar so doslej pokazala razkritja sodnih oblasti. Prav nedeljske volitve 21. novembra so bile prva večja priložnost, da pokažejo svoje razpoloženje. Bivše vladne stranke, zlasti največji DC in PSI, so torej bile pod najmočnejšim udarom. Nedeljske volitve so zadale odločilen udarec stranki Krščanske demokracije, ki se je tudi sicer začela prenavljati, a jo je zadnja volilna preizkušnja zajela nekje na pol poti svojega bolečega prenavljanja. Na njen račun, socialistov pa tudi socialdemokratov, so se okoristile skrajna desnica (misovci), Demokratična stranka levice kot ena od naslednic bivše KPI in novo radikalno gibanje Severne lige. Tako so se izoblikovali trije politični poli, ki imajo med sabo malo skupnega, zato bo v prihodnjem obdobju težko vladati v Italiji. Mnogo odvisi od sestave novega italijanskega parlamenta, ki bi moral iziti iz volitev prihodnjo pomlad. Danes kot danes soglasno ugotavljajo politični komentatorji, ni več tako imenovanega političnega centra, ki ga je nekako poosebljala Krščanska demokracija, ki je tudi glavni poraženec nedeljskih volitev. Do parlamentarnih volitev ima še nekaj časa, da pohiti s svojo notranjo prenovo in se predstavi volivcem z verodostojnim obrazom.
a.t.	Martin	Brecelj
GLASOVI DANI POSAMEZNIM LISTAM
partije (Demokratična stranka levice in Stranka komunistične prenove), zelenih, republikancev, dela socialistov in Slovenske skupnosti. Kot je razvidno iz razpredelnic, sta si ti dve volilni koaliciji na osnovi novega večinskega sistema zagotovili dve tretjini občinskih svetovalcev in župana, vse ostale nastopajoče liste so si porazdelile ostalo tretjino mandatov.
V novi občinski svet občine Devin-Nabrežina so bili tako izvoljeni naslednji svetovalci. Na Listi »Skupaj za Devin-Nabrežino«: Dario Pertot, Danilo Antoni, Martin Brecelj, Maja Lapornik, Giuliano Goat, Franc Fabec, Ivan Širca, Vera Tuta Ban,
DSL (Demokratična stranka levice):	12.375	glasov ali	10,41%
KD (Krščanska demokracija)	17.024	glasov ali	14,33%
ZT (Zavezništvo za Trst)	12.094	glasov ali	10,18%
SKP (Stranka komunistične prenove):	6.553	glasov ali	5,51%
ZES (Evropska socialistična zveza):	1.379	glasov ali	1,16%
SL (Severna liga)	29.937	glasov ali	25,19%
LK (Ljudski kristjani)	4.632	glasov ali	3,67%
UPOKOJENCI	2.884	glasov ali	2,43%
NZ (Nacionalno zavezništvo)	15.199	glasov ali	12,79%
LISTA ZA TRST	15.284	glasov ali	12,86%
CU (Centristična unija)	1.749	glasov ali	1,47 %
V Miljah
Marko Šavron (118 glasov) zastopnik SSk
IZIDI OBČINSKIH VOLITEV V DEVINU - NABREŽINI
LISTA	GLASOVI	%	ŠTEVILO SVETOVALCEV
INSIEME-SKUPAJ	2531	41,88	12 (vključno župan)
ARIA NUOVA	1725	28,55	3
LEGA NORD	930	15,39	1
CITTADINI	857	14,18	1
Marko Šavron
Bruno Tomasetig, Massimo Verone-se in Helena Leghissa ter seveda župan Giorgio Depangher.
Na listi Severne lige je bil izvoljen Raimondo Carli, na listi »Cittadini« (Državljani) je bila izvoljena Tiziana Ferluga, na listi »Aria nuova« (Novo ozračje) Franco Buttazzoni, Vinicio Scapin in Giorgia Biagi.
Prav tako je lista »Skupaj za Milje« izvolila štirinajst občinskih svetovalcev, med temi župana v osebi univerzitetnega profesorja Sergia Mila. Na tej listi se je odlično uveljavil kandidat Slovenske skupnosti mladi Marko Šavron, ki je na četrtem mestu po prejetih preferencah (prejel jih je namreč 138).
Zadovoljstvo stranke Slovenske skupnosti
Kot znano, se je stranka Slovenske skupnosti zaradi novih volilnih pravil, ki so neugodna za manjše stranke, morala odpovedati nastopu z lastno listo in znakom. Da bi kljub temu izvolila svoje predstavnike, se je povezala v ustrezne koalicije: v občini Devin-Nabrežina z listo Skupaj-Insieme, prav tako z listo Skupaj za Milje v občini Milje, v tržaški občini pa je s svojimi kandidati sodelovala na listi Alleanza per Trieste (Zavezništvo za Trst), s katerim je v ta namen sklenila politični dogovor.
Lista Zavezništvo za Trst je odločno podpirala županskega kandidata Riccarda Illyja, ki se je uspešno prebil v balotažo, in to s kar 8% prednosti pred kandidatom Liste za Trst Staffierijem. Oba kandidata SSk, to se pravi dr. Peter Močnik in dr. Andrej Berdon, sta še odlično uveljavila, saj je Močnik prejel kar 1292 osebnih preferenc, začetniški Berdon pa 368 osebnih glasov. Glede na to, da je Močnik prejel največ glasov na listi Zavezništva, bo gotovo izvoljen v novi občinski svet. Če bo na balo-tažnih volitvah 5. decembra zmagal županski kandidat llly, pa ima odlične možnosti, da bo izvoljen tudi Berdon. V tem primeru bi SSk prvič v zgodovini imela dva občinska svetovalca v Trstu.
Glede večinskega sistema v tržaški občini moramo namreč vedeti, da bodo izvoljeni občinski svetovalci in župan znani šele na osnovi balotaž-nih volitev 5. decembra. Zmagovita koalicija bo prejela 60% mandatov, vse ostale liste pa 40% mandatov.
Da ponovimo: v primeru zmage
IZIDI OBČINSKIH VOLITEV V MILJAH
LISTA	GLASOVI	%	ŠTEVILO SVETOVALCEV
SKUPAJ ZA MILJE	3795	42,35	14 (vključno župan)
L’UNIONE	3153	35,18	5
LEGA NORD	2014	22,47	2
GLASOVI DANI ŽUPANSKIM KANDIDATOM
Riccardo Illy:	59.931	glasov ali	39,84%
Giulio Staffieri:	47.892	glasov ali	31,84%
Federica Seganti:	33.607	glasov ali	22,34%
Stojan Spetič:	5.880	glasov ali	3,91%
G. Lo Cuoco:	1.696	glasov ali	1,13%
Ladi Minin:	1.409	glasov ali	0,94%
kandidata za župana Illyja, bodo liste, ki ga podpirajo, prejele 24 svetovalcev (10 svetovalcev KD, 7 svetovalcev Zavezništvo za Trst in 7 svetovalcev DSL). V primeru, da kandidat Illy ne zmaga, bo lista Zavezništvo prejela le dva svetovalca (na osnovi preferenčnih glasov bi eden od teh bil dr. Močnik).
Navodila volivcem za balotažne volitve tržaškega župana
v NEDELJO, 5. DECEMBRA
Na volišče se predstavite z volilnim potrdilom, ki ste ga prejeli s potrdilom za volitve minulega 21. novembra. V roke boste prejeli eno samo glasovnico, na kateri bosta dva pravokotnika. V vsakem pravokotniku sta že natisnjena priimek in ime kandidata za tržaškega župana. Pod pra-votnikom bodo znaki strank, s katerimi je vsak kandidat formalno povezan.
Pravilno glasujemo tako, da prečrtamo pravokotnik z imenom kandidata, za katerega smo se odločili glasovati.
občine nad 15 tisoč prebivalcev. V teh občinah je potrebno za izvolitev župana 51% glasov. Če noben kandidat ne doseže tega odstotka, se volitve ponovijo čez dve nedelji med dvema kandidatoma, ki sta v prvem krogu prejela največ glasov. V našem primeru bo torej prihodnjega 5. decembra balotaža med županskima kandidatoma Riccardom Illyjem (ki je v nedeljo zbral 39,8% glasov) in Giuliom Staffierijem (ki je v nedeljo zbral 31.8% glasov).
Zahvala Petra Močnika
RICCARDO ILLY
V nobenem primeru ne smemo prečrtati znaka ali znakov strank, ki so se povezale s posameznim kandidatom. Glasovnica s prečrtanim znakom stranke je neveljavna.
Izidi volitev v tržaški občini
Tudi v tržaški občini se je volilo po novem večinskem sistemu, ki velja za
Iz srca se zahvaljujem volivcem, ki so mi v tako veliki meri izkazali svoje zaupanje. Potrudil se bom z vsemi svojimi močmi, da jih ne bom razočaral.
Boj pa še ni s tem končan, saj nas čaka še balotaža med kandidatoma za župana Illyem in Staffierijem. Zato toplo pozivam in vabim vse svoje volilce in slovenske volilce na splošno, da 5. decembra gredo vsi skupaj na volišča in da tam prekrižajo ime Riccardo llly. Na ta način bo naše mesto končno dobilo prijateljsko vodstvo, odprto modernim izzivom in sožitju.
Če bo bodočnost v našo korist, bo predvsem odvisno od nas.
SSk o slovenski šoli
Ob nedavnem obisku poslanca Union Valdotaine Luciana Caverija v Trstu so ga predstavniki Slovenske skupnosti, pa tudi tajnica Sindikata slovenske šole Živka Marc in član Vsedržavnega sveta za javno šolstvo Josip Pečenko seznanili z nekaterimi perečimi vprašanji našega šolstva. Tako so ga opozorili na položaj v devinsko-nabrežinski občini kot na zaplete, do katerih prihaja zaradi napačnega tolmačenja varčevalnih ukrepov v Italiji in zamud v šolski upravi.
Na podlagi gradiva Šolske komisije SSk je posl. Caveri sestavil dve parlamentarni vprašanji. Naslovljeni sta na rimsko vlado. Prvo govori o odrekanju rednih dohodkov zamejskim šolnikom, ki so dosegli štipendije za izpopolnjevanje v Sloveniji na podlagi kulturnih sporazumov iz let 1964 in 1968. Varčevalni ukrepi jasno izvzemajo mednarodne sporazume, v Sloveniji poleg tega še naprej spoštujejo dosedanjo prakso v odnosu do italijanskih šolnikov, ki se izpopolnjujejo v matični državi Italiji, zato gre za očitno zgrešeno potezo šolskih oblasti, ki le zapleta odnose na meji in škodi manjšinskemu šolstvu.
Drugo parlamentarno vprašanje pa poziva oblasti, naj kljub zamudam in varčevalnim ukrepom izpeljejo natečaj za stalnost učiteljev ter tako krijejo prazna mesta na slovenskih šolah ter ublažijo brezposelnost.
Iz delovanja SKK
Oktobra meseca je Slovenski kulturni klub v ulici Donizetti, 3 zopet odprl svoja vrata mladim višješolcem in akademikom, ki se med šolskim letom vsako soboto ob 18.30 zbirajo tam na svojih sestankih.
Prvo srečanje je bilo tako posvečeno informaciji za nove člane, saj so jim odborniki preko fotografske razstave (ki sta jo pripravili Nataša Zubalič in Francesca Simoni), video-ankete (ki jo je pripravil Štefan Pahor) in kratke predstavitve prikazali »Kaj je Slovenski kulturni klub«. Sledila sta družabnost in ples, ki sta mlade zadržala v Klubu do pozne večerne ure.
9. oktobra so se klubovci hitro odzvali na aktualne krvave dogodke v Moskvi in medse povabili časnikarja Stojana Spetiča, ki je predaval na omenjeno temo.
Teden kasneje so si mladi ogledali film, 23. oktobra pa je bilo na vrsti srečanje s tremi mladimi umetniki iz Argentine (o tem poročamo posebej v rubriki Slovenija v svetu).
Zadnji sestanek v mesecu je bil posvečen »Spominu na Mateja Bora«. Njegovo življenje in umetniško pot je zelo nazorno prikazala prof. Nada Pertot. Pred kratkim preminulemu pesniku pa so se z recitalom, ki ga je pripravila prof. Lučka Susič, poklonili tudi člani gledališkega krožka SKK Mitja Petaros, Manica Maver, Tomaž Susič, Nadja Roncel-li, Nataša Zubalič, Miha Mozetič in Mirjam Čermelj.
Na prvem srečanju v mesecu novembru sta bila gosta Kluba prof. Nadja Pahor Verri, ki je mladim predstavila svojo knjigo »Oltre il fi-lo«, ki govori o taborišču v Gonarsu, in gospod Ado Lapornik, bivši interniranec v omenjenem taborišču.
V soboto, 13. novembra, so se člani SSK sestali, da bi izvolili nov odbor. Na občnem zboru so najprej poročali posamezni člani odbora, ki so opravljali svoj mandat v šolskem letu 1992/93. Nato so sledile volitve članov novega odbora. Nataša Zubalič je bila ponovno izvoljena za predsednico, podpredsedniško funkcijo pa bo opravljala Francesca Simoni. Tajnica bo Maša Pregare, blagajničarka pa Alenka Giugovaz. Mesto novega revizorja bo prevzel Ivan Hrovatin, funkcijo arhivarja pa bosta opravljali Raffaella Petronio in Valentina Bembi. Odgovorna za tisk bo Jadranka Cergol, za reklamo na šolah pa Katarina Fisher in Marija Krapež. Po občnem zboru sta se ločeno sestala novi odbor in t.i. senatorski svet, ki ga sestavljajo člani kluba, ki so že zapustili višje šole, da bi načrtovali bodoče delovanje. Sobotno srečanje pa se je nadaljevalo z veselim martinovanjem. Jadranka Cergol in Breda Susič
P. La Grua v Trstu
V nedeljo, 28. t.m., bo v prostorih velesejma 12. srečanje skupin »Prenova v Svetem Duhu« za Julijsko Benečijo od 9. do 18. ure.
Somaševanje bo vodil škof msgr. L. Bellomi; P. Matteo La Grua in laik Salvatore Martinez bosta govorila na temo. Srečanje je odprto vsem.
Bazovica
Dne 21. novembra so se v Bazovici kot vsako leto spomnili rojstne obletnice plemenitega Slovenca, A. M. Slomška. S prijazno prireditvijo, v kateri so se predstavili bazovski otroci in dijakinje slovenskega tržaškega pedagoškega liceja, so se poklonili njegovemu spominu in zaslugam. Žal, zaradi vremenskih neprilik, ni bilo prisotnih gostov iz Ponikve na Štajerskem, ki pa so se pridružili praznovanju v daljšem pismu župnika gospoda Miha Hermana. Uvodno misel, je prebral Aleksander Mužina, ki je program tudi povezoval.
Najprej so se predstavile dijakinje pedagoškega liceja »A. M. Slomšek«, ki so v sestavljenki predstavile Slomškovo življenje, delo in okoliščine, v katerih je delal.
Otroški zbor »Slomšek« je pod vodstvom Davida Žerjala, zapel 3 pesmi, od katerih sta bili dve Slomškovi. Vmes so se zvrstile recitacije otrok: prebrali so nekaj Slomškovih pesmi, polnih preprostega navdušenja ob lepih trenutkih življenja in bogatih z življenjsko modrostjo.
Zbor je na klavirju spremljala gdč. Zobec.
Pred zaključkom je gospod župnik M. Živic pokazal še nekaj diapozitiv o krajih okrog Sloma in Maribora, o cerkvah, kjer je Slomšek
župnikoval, ter o odkritju spomenika zaslužnemu cerkvenemu predstojniku, kateremu gre zasluga za obnovitev slovenskega jezika ob severovzhodni slovenski meji.
Iz dvorane smo odšli z upanjem, da bodo končno le upoštevane utemeljitve, da si mariborski škof A. M. Slomšek res zasluži mesto med blaženimi.
Ivanki Furlan v spomin ob 10. obletnici smrti
Bilo je točno pred desetimi leti. Mogočno zvonjenje je veličastno odmevalo med številno množico, ki se je zbrala na trgu Sv. Petra v Rimu, da se udeleži proglasitve k svetnikom zavetnika naše kapele v Domju pri Trstu, p. Leopolda Bogdana Mandiča, apostola ekumenizma. Ta dan je bil zadnji Tvoj slovesni praznik, ki si ga vsa žareča praznovala med nami, saj si bila vneta častilka in zbirateljica prispevkov za kapelo svetega Leopolda in Vzhodni dom. Preteklo je le nekaj tednov in si v vsej tihoti odšla.
Tvoja želja je bila že od rane mladosti, da bi delala, molila, prepevala v božjo čast, obiskovala stare in onemogle. Ljubila si predvsem slovenski narod in naravo. Seveda pa je bila Tvoja največja ljubezen Bog, kateremu si podarila vse svoje zmožnosti brez pridržkov.
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda ni do danes našlo Tebi vredne naslednice. A Ti, Ivanka, nas nisi zapustila. Čutimo Tvojo bližino in pomoč.
ACM - Trst
Katoliški glas bomo izboljšali tudi s Tvojo pomočjo!
Škrat št. 8
Zopet je med nami glasilo Sklada Mitja Čuk Škrat, in sicer njegova osma številka. Prvi prispevek je posvečen šoli. Jasna Merku v njem poudarja pomen ustvarjalnosti pri šolskem delu. Najboljši začetek je ustvarjalni začetek, kot sicer pravi sam naslov članka. Daljši prispevek izpod peresa Viljema Ščuke obravnava problem izgorelosti delavcev v službah pomoči (učiteljev, vzgojiteljev, socialnih in zdravstvenih delavcev, policistov itd.). Izgorelost se pojavi, ko delavci omenjenih kategorij presežejo mejo osebne zdržljivosti pri opravljanju svojih nalog. Članek se ustavi pri vzrokih in simptomih izgorelosti, tako telesnih kot duševnih, ter poroča tudi o možnostih ukrepanja. V nadaljevanju zasledimo poročilo Martine Ozbič o dveh novih revijah s področja defektologije — Drugače drugačen in Defek-tologica slovenica —, ki sta izšli v Ljubljani marca in aprila t.l. Za rubriko Vaja in zabava je Mario Čač nanizal nekaj vaj za izboljšanje spretnosti. Zadnja stran, ki je običajno namenjena Skladu Mitja Čuk, pa prinaša zapis Valentine, bivše obiskovalke Sklada, ki je sedaj žal ni več med nami. Spis je sicer kratek in preprost, opisuje pa življenje in delovanje na Skladu, kjer človek doživi
veliko lepih in zanimivih stvari, predvsem pa najde prijateljstvo in družbo, ki sta mu prej manjkali.
OBVESTILA
Marijin dom pri Sv. Ivanu, ul. Bran-desia 27. V nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri, bosta nastopila Livij Bogateč in Miranda Caharija s svojim veselim Srečanjem. Vabljeni.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV v Trstu vabi na
ZBOROVSKO REVIJO
in na slavnost ob sklepu praznovanj ob 30-letnici delovanja, ki bosta v nedeljo, 28. novembra 1993, ob 16. uri, v Kulturnem domu v Trstu.
Na Dunaju živeči in v slovenščini in nemščini pišoči slovenski rojak Lev Detela nadaljuje s svojo razvejano posredniško dejavnostjo. Kot kritik pri na Dunaju v nemščini izhajajočem tedniku za politiko, gospodarstvo, kulturo in vero DIE FURCHE je med drugim predstavil širši javnosti nemške prevode del slovenskih avtorjev, na primer roman Andreja Capudra »Bič in vrtavka« (20. maj 1993), antologijo literature koroških Slovencev »Utrip kril mojih misli« (25. februarja 1993), še prej pa je razčlenil kritični spominski roman Igorja Torkarja »Umiranje na obroke« (5. novembra 1992) in nova v nemščini dostopna dela Draga Jančarja »Galjot« in »Spomini na Jugoslavijo«. V istem časopisu je pisal o Janku Messnerju, Danetu Zajcu, o dramah Dušana Jovanoviča, Gregorja Strniše in Rudija Šeliga, o položaju pesništva avstrijskih narodnih manjšin, o posledicah vojne v Sloveniji za kulturo tega prostora in podobno. O tem občasno poroča tudi na avstrijskem radiu. Istočasno predstavlja v DIE FURCHE dela drugih avtorjev iz nekdanje Jugoslavije, če izidejo v nemških prevodih, na primer Bosanca Dževada Karaha-sana, Srba Dragana Velikiča, Hrvatov Nedjelka Fabria in Slavka Mihaliča, ter poroča o posebnih usodah, na primer o spominih na Koroškem rojene Ljudmile Misotič.
Piše o pomembnejših posredniških kulturnih dogodkih in srečanjih, na primer o nagradah v Vilenici in o mednarodnih pisateljskih pogovorih v Brezah na Koroškem. O teh dogodkih poroča med drugim tudi na straneh luksemburškega dnevnika LUXEMBURGER WORT. Tu piše tudi o problematiki narodnih manjšin, 24. septembra 1992 pa je ta dnevnik objavil predavanje Leva Detela o kulturni problematiki Balkana in Srednje Evrope v krizi, s katerim je pisatelj nastopil lansko leto na mednarodnem srečanju v Brezah.
Po vojni za Slovenijo v letu 1991 je Lev Detela o dogodkih, ki jih je osebno doživel v Ljubljani, Mariboru in drugod na terenu, v nemščini napisal dnevnik. Ta je izšel v tedniku Die Furche, v miinchenski reviji Criticon pa tudi v literarni reviji LOG na Dunaju.
V tem periodiku za mednarodno literaturo, ki ga na Dunaju izdaja Lev Detela z Wolfgangom Mayer -
V ponedeljek, 29. nov., bo prva konferenca za versko izobrazbo devinskega dekanata v pastoralnem letu 1993/94. Na sporedu je važno predavanje Karla Bolčine o bistvu liturgije-bogočastja s pogledom v zgodovino in sedanje življenje. Konference bodo v župnijski dvorani v Nabrežini ob 20. uri z razgovorom, au-diovisivi in družabnostjo. Vabljeni so vsi, ki želijo poglobiti versko znanje v luči Sv. pisma in novega katekizma.
V petek, 3. decembra 1993, bo v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 20.00 uri Posvet o športni medicini, ki ga ob 10-letnici delovanja Športno medicinske ambulante prirejata Slovensko zdravniško društvo Trst in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji.
Slomškov dom v Bazovici se zahvaljuje dijakinjam učiteljišča A.M. Slomška, ponikovskemu župniku Hermanu Mihi, pevovodji Davidu Žerjalu in Aleksandru Mužini za sodelovanju pri Slomškovi proslavi.
Konigom v nemškem jeziku štirikrat na leto, je poleg Detelovih poročil o dvojezičnih in medkulturnih dogodkih in ocen novih knjig natisnjeno veliko nemških prevodov izvirne literature avtorjev iz Slovenije in iz najrazličnejših držav sveta. V petinpetdeseti številki letnika 1992 je poleg tega objavljen Detelov esej (referat s pisateljskega srečanja v Brezah) o krizi kulture na Balkanu, v šestinpetdeseti številki pa Detelova obsežna predstavitev tisočletnih slovensko-nemških stikov, o čemer je avtor predaval leta 1991 v Celovcu in v Bratislavi. V devetinpetdesetem zvezku (letnik 1993) je natisnjeno Detelovo kulturno pismo iz Furlanije o dogodkih na dvojezičnem področju iz zadnjega časa. Zanimivi so tudi nekateri prispevki drugih slovenskih avtoric in avtorjev, na primer zapis o vlogi ženske v slovenski literaturi izpod peresa Milene Merlak. Vzporedno z revijo izdaja uredništvo posebno knjižno zbirko LOG-BUCHER. Kot petnajsti zvezek bo konec leta skupaj z ljubljansko založbo Luxuria izšla petjezična (slovensko-nemško-angleško-francosko-španska) zbirka aforizmov »Bumerangi« v Ljubljani živečega pisatelja Ivana Cimermana.
V Celovcu so podelili peto Einspielerjevo nagrado
V Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma celovške Mohorjeve sta v petek, 12. novembra, KKZ in NSKS podelila peto Einspielerjevo nagrado, ki jo je tokrat dobil prof. Philipp Rauscher, že več kot 25 let deželni tajnik Katoliške prosvete. Priznanje je namenjeno prijateljem koroških Slovencev, ki se trudijo za boljše medsebojne odnose, prijateljstvo in razumevanje. Prireditve, ki jo je pevsko olepšala družina Zwitter iz Zahomca v Ziljski dolini (kjer je v neposredni bližini doma tudi nagrajenec), se je udeležilo lepo število gostov, prva dva prejemnika tovrstne nagrade, generalni vikar in škofijski kancler ter generalni konzul Slovenije. Spregovorila sta predsednik Krščanske kulturne zveze in tajnik Katoliške akcije, ki je z izbranimi besedami orisal na-grajenčevo delo. Nagrado — Einspielerjev portret in plateko - sta izročila predsednik KKZ in podpredsednik NSKS.
R.B.
ZAHVALA
Naša nepozabna mama, nona in pranona
Alojzija Sosič vd. Škerlavaj
je preminila.
Po pogrebu, ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre g. Zvonetu Štrublju za občutene poslovilne besede in g. Jožetu Sraki ter MePZ Sv. Jernej za lepo petje pri pogrebni maši.
Opčine, Melbourne, 22. novembra 1993	Svojci
IZ SLOVEHSKE KOROŠKE
Dejavnost Leva Detela v nemškem jeziku
Poslednje slovo od msgr. Vladislava Bavdaža v Vatikanu
V cerkvi sv. Ane v Vatikanu so se rimski Slovenci in drugi poslovili od prelata Vladislava Bavdaža, ki ga je nebeški Oče poklical k sebi v ponedeljek, 15. novembra.
Pokojni ni bil znan širši javnosti. Dejansko pa je mnogo let služboval pri Apostolskem sedežu in bil za svoje zvesto in modro delo zelo cenjen.
Mašo zadušnico je vodil substitut za splošne zadeve v Vatikanskem državnem tajništvu nadškof Giovan-ni Battista Re, somaševali pa so še trije drugi škofje, ki so zaposleni pri Apostolskem sedežu (Monterisi, Bertagna, De Andrea), rektor Slove-nika prelat Maksimilijan Jezernik in še nekaj duhovnikov. Prisostvoval je tudi dr. Štefan Falež, veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu, ter več redovnic in drugih prijateljev pokojnega prelata. S petjem, delno tudi slovenskih pesmi, so spremljali bogoslužje duhovniki iz Slovenika.
V poslovilnem govoru med mašo je nadškof Re med drugim dejal, da se ljubeče spominjamo msgr. Bavdaža in dolgih let, ki jih je posvetil službi Cerkvi, najprej v Kongregaciji za duhovnike, od leta 1970 pa v Vatikanskem državnem tajništvu. Omenil je njegovo življenjsko pot najprej kot podravnatelj in profesor filozofije v goriškem bogoslovnem semenišču, od leta 1950 pa v službi pri Apostolskem sedežu.
V SLUŽBI APOSTOLSKEGA
SEDEŽA
O tem najdaljšem obdobju njegovega življenja je nadškof Re dejal: »Bil je vedno marljiv in pripravljen pri izpolnjevanju nalog, ki so mu bile poverjene. V Vatikanskem državnem tajništvu se je postopno vedno bolj posvetil zadevam pravne narave in tako uveljavil svoje izredno strokovno znanje. Msgr. Bavdaž se je vedno odlikoval po svoji točnosti in prizadevnosti, s katero je zadeve, ki so mu bile poverjene, preučeval v globino. Če je neko zadevo preučil, se je bilo možno mirno zanesti,
Msgr. Vladislav Bavdaž pri sv. očetu
da je bila izčrpno preučena in da je bil odgovor modro premišljen.
Ko se spominjamo njegove skrbne in iskrene prizadevnosti, se mu iz srca zahvaljujemo za vse, kar je izpolnil v svojem službovanju, največkrat neopaznem, a tako pomembnem pred Bogom.«
Nadškof je še dodal: »Čeprav je bil v Rimu že veliko let, je z domotožjem mislil na svojo rodno deželo in svoj narod in trpel zaradi tolikih sedanjih in preteklih preizkušenj ljudstva, na katerega je bilo njegovo srce vedno navezano.
»Msgr. Bavdaž nam je zapustil zgled vdanosti v božjo voljo in nam še naprej govori, da je v življenju bistveno goreče živeti evangeljske blagre tam, kjer nas je Gospod hotel imeti, v izpolnjevanju naloge, ki nam je poverjena, tudi če je neznatna in nepoznana. Evangeljski blagri niso bili samo predmet njegovega oznanjevanja, ampak tudi navdih njegovega življenja.«
Ob koncu je substitut Vatikanskega državnega tajništva nadškof Re poudaril še njegovo iskreno pobožnost do božje Matere Marije ter njegovo veliko spoštovanje do kardinala Stepinca, mučenca zaradi vere in pastoralne dolžnosti, ter zagotovil, da ga bomo ohranili v ljubečem in hvaležnem spominu vse do dneva, ko se bomo z njim ponovno sestali za vedno.
Slovo v Gorici
Msgr. Bavdaža so potem v petek, 19. nov., prepeljali v Gorico, kjer je bila pogrebna maša v stolnici ob 11. uri. Somaševanje je vodil nadškof p. A.V. Bommarco skupaj s škofom M. Pirihom in kakimi 40 sobrati. Med mašo se je od pokojnika poslovil nadškof Bommarco, homilijo je pa imel škof Pirih. Poudaril je pokojnikovo služenje Cerkvi, ki sicer ni brez napak, ker je v njej tudi človeški element: »Če bi kdo rekel: Sprejel bom pričevanje Cerkve, kadar se bo izkazala popolna in brez madeža, bo moral čakati do sodnega dne, kajti šele takrat bo Cerkev popolnoma čista in sveta. Mi vsi, ki smo njeni sinovi in hčere, moramo biti njeni pričevalci za sedanji čas,« je poudaril škof Pirih.
Na koru so peli združeni pevci in pevke pod vodstvom Z.Klanjščka, na orgle pa je spremljal H. Sre-bernič.
Ob koncu maše je dr. O. Simčič prebral sožalne brzojavke, ki so jih poslali: sv. oče Janez Pavel II., nadškof Re v imenu državnega tajništva ter apostolski nuncij v Sloveniji Pier Luigi Celata.
Po maši so pokojnika prepeljali na pokopališče v Pevmi, kjer so pokopani njegovi starši in sestra Olga.
Bog mu bodi bogat plačnik.
V soboto, 27, novembra 1993, ob 15, uri
VABI CENJENE ČLANE IN STRANKE NA
ODPRTJE NOVE PODRUŽNICE V RONKAH
KMEČKO OBRTNA HRANILNICA Doberdob
Radio Trst A
BANČNA SEKCIJA SDGZ
ŠTUDIJSKE ŠTIPENDIJE ZA UNIVERZITETNE ABSOLVENTE
Bančna sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju je, v okviru svojega »Paketa stimulacijskih posegov«, razpisala 3 (tri) študijske štipendije v višini 5 milijonov lir za slovenske univerzitetne absolvente iz Furlanije - Julijske krajine, za sledeče naslove:
a) za diplomske naloge iz pravno-ekonomske smeri, pri čemer imajo prednost naloge s poudarkom na bančno tematiko;
b) kot prispevek za stroške podiplomskega študija, magistrskih tečajev ipd., pri čemer imajo prednost izpopolnjevalni tečaji za poklice, kot so občinski tajnik, sodnik ipd.
Vsi interesenti morajo predložiti do 30. novembra 1993 ustrezno prošjo z osebnimi podatki, z izidi univerzitetnega študija, z izvodom diplomske naloge oziroma z vso potrebno dokumentacijo glede podiplomskega študija na naslov: Deželna bančna sekcija pri SDGZ, ul. Cicerone 8, 34133 Trst. Za morebitne informacije je na razpolago tajništvo sekcije na istem naslovu (tel. 040-362949).
Katoliški glas dobite v Sloveniji:
Ljubljana:	na	Mačkovi 6
Maribor:	ul.	V. Kraigerja 2
Nova Gorica: v cerkvi Kristusa Odrešenika
Šport
Odbojka - Moška C2 liga
3. kolo
Pizzeria Al Golosone Trst - Olympia CDR 1:3 (15:12, 7:15, 9:15, 12:15)
01ympia: Terpin A., J. in S., Vogrič A. in M., Petejan, Maraž, Bensa, Komjanc, Povše, Devetak.
01ympia je na gostovanju v Trstu dosegla prvo zmago tega prvenstva; končno je zaigrala bolj zagrizeno in motivirano, tako da ji par točk ni moglo uiti.
Po slabi igri iz prvih dveh tekem je trener Petejan nekoliko spremenil postavo, da bi omogočil napadalcem večjo prostost; kakor zgleda, seje poteza obrestovala, saj je bila v soboto igra Goričanov bolj zanesljiva. V napadu sta se izkazala tako Janez Terpin kot Mauro Maraž, ki sta imela visok odstotek zmagovitih udarcev.
Po prvem setu, ki so ga gostje malo nerodno izgubili, saj so bili večji del časa v vodstvu, je bila igra stalno v rokah slovenske ekipe. Nasprotnika je prekašala praktično v vseh elementih igre, le blok ji je še delal nekaj težav. 01ympia pa je igrala predvsem bolj požrtvovalno, tako da je tudi v obrambi imela večji uspeh. Drugi in tretji niz so naši osvojili brez večjih težav, saj je nasprotnik delal točke v glavnem le ob napakah naših. Le v četrtem nizu je bilo napeto, ko so Tržačani iz 6:12 zmanjšali zaostanek na 12:14, na srečo pa več niso zmogli, tako da so Goričani zasluženo slavili.
Po prvem paru točk čaka zdaj 01ym-pio spet težavna naloga, saj se bo pomerila z močno ekipo iz Povoletta; če bo zaigrala še bolje kot v soboto, je zmaga za naše gotovo dosegljiva.
Igor Povše
Poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00,
14.00,	17.00, 19.00.
Spored od 28. novembra do 4. decembra 1993
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu.
9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji.
10.00 Mladinski oder: »Pig Paul«. 10.30 Slovenska lahka glasba. 11.00 Za smeh in dobro voljo. 11.30 Filmi na ekranih.
11.45 Vera in naš čas. 12.00 Obzornik. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Dante Ali-ghieri: »Božanska komedija: Pekel«.
15.00 Krajevne stvarnosti. 15.30 Šport in glasba. 17.00 Z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: dr. Branko Agneletto. 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga. Prežihov Voranc: »Ajdovo strnišče«. 10.30 Inter-mezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Ceci-lijanka ’93. 13.50 Orkestralna glasba.
14.10 Otroški kotiček: »Profesor Ficko in gospod Packo«. 14.30 Potpuri. 15.00 Panta rei. 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Niti raj niti pekel -Amerika.
Torek: 8.10 Svojo poslednjo voljo pri zdravi in čisti pameti izrekam. 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga. 10.30 In-termezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Cicilijanka ’93. 13.20 Glasba po željah.
14.10 Aktualnosti. 16.00 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.05 Dante Alighieri: »Božanska komedija: Pekel«.
Sreda: 8.10 Obzornik. 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga. 10.30 Inter-mezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Ceci-lijanka ’93. 13.20 Na goriškem valu.
15.00 Made in Italy. 15.30 Mladi val.
17.10 Mi in glasba. 18.00 Tiho tiho, davno davno.
Četrtek: 8.10 Tisoč let naših prednikov. 8.30 Revival. 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga. 10.30 Intermezzo.
11.45 Okrogla miza. 12.45 Cecilijanka ’93. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Kulturne diagonale: Galerija likovnih ustvarjalnosti. 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda.
Petek: 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda. 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga. 10.30 Intermezzo. 11.45 Okrogla miza. 12.45 Cecilijanka’93. 13.20 Orkestralna glasba. 13.30 Za smeh in dobro voljo. 13.45 Narodnozabavna glasba. 14.10 Otroški kotiček: »Draga babica...« 14.30 Od Milj do Devina. 15.00 Nekaj minut z... 15.30 Mladi val. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 8.40 Revival. 9.00 Tomo Česen: »Med nebom in zemljo«. 9.20 Potpuri. 10.10 Koncert v repentabrski cerkvi. 12.00 »Ta rozajan-ski glas« - oddaja iz Rezije. 12.45 Glasnik Kanalske doline. 13.20 Glasba po željah. 14.10 Nediški zvon. 15.00 »Ena se tebi je želja spolnila«. 16.00 Odkritje Amerike. 16.25 Glasba za vse okuse.
17.10 Mi in glasba. 18.00 Mala scena. Janez Povše: »Za plačilo ti prinašam slovo«.
KATOLIŠKI GLAS Tednik
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katoliškega glasa« je izšla 2. februarja 1949 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Glavni in odgovorni urednik:
Dušan Jakomin Izdaja: Zadruga Goriška Mohorjeva Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.l. 00480890318 Tiska: Tiskarna Budin Riva Piazzutta, 18 - Gorizia
Letna naročnina: Italija	50.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta 95.000 Oglasi in osmrtnice: za vsak mm višine v širini enega stolpca 1000 lir, k temu dodati 19% IVA
Član
ZDRUŽENJE ITALIJANSKEGA 'Jgjf'	PERIODIČNEGA TISKA
ZVEZA ITALIJANSKIH KATOLIŠKIH TEDNIKOV