St. 9. JV£»x»it>oi?, dne 2?. marca 1911, Tečaj XLY fohaja nri. četrtek in valja s pottnino vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K, Naročnina za Nemčijo 5 K. za drage izvtmaTOtrfUki a«i«la 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se poSilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja- v Maribora -List se S/fl» TMIa eakovnega draStva« dobivajo list brez posebne naročnine, - Posamez* listi stanejo 10 rfn« ~ Urednico:^orofikTc^U fitev.T-" Bok^i se ne^jo _ . cesta fitev. 5, vsprejema naročnino, inserate ln reklamacije. " K» inaarate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 sliu, za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InseratI se sprejemaj« do sreda zjutraj, m Ne. zaprte reklamacije so poStnine proste, Gospodarski polom liberalcev. Polom liberalne Glavne posojilnice v Ljubljani, pri katerem ni samo celjska Zadružna Zveza soudeležena, ampak tudi soodgovorna, je v javnosti na dnevnem redu. Temu se ne more niliče čuditi, ki ve, rta znaša nepokriti primanjkljaj omenjene posojilnice po lastni izjavi okoli 1,200.000 K, v istini pa še mnogo več. S tem polomom pride neštevilno ljudi v gospodarsko nesrečo, ljudi, ki so kot odborniki sokrivci, a še več takih ljudi, ki kot vlagatelji in deležniki o sleparskem delovanju liberalne posojilnice niso popolnoma nič vedeli. Nemški in nemškutarski listi izrabljajo ta žalosten slučaj z očividnim namenom, da bi zanesli med ljudstvo nezaupnost proti vsem slovenskim denarnim zavodom. To je brezvestno in hudobno počenjanje. Vsak zavod se vodi samostalno, zato se ima njegova zanesljivost ali nezanesljivost presojati le po tem, kakšni so ljudje, ki sodelujejo pri denarnem zavod,u. In v tem oziru se ni treba našim posojilnicam z nemškimi in nemškutarskimi denarnimi zavodi bati prav nobenega primera. Mirno lahko rečemo, da so naše posojilnice, vsaj v kolikor pridejo posojilnice katoliške ljudske stranke v poŠtev, najmanj toliko varne in zanesljive, kakor nemške in nemškutarske. Nasprotno med Nemci, posebno pa med nemškutarji, se nahajajo možje, katerim naše ljudstvo zaradi njihovega lahkomiselnega življenskega naziranja v nobenem oziru ne more zaupati. Le dva slučaja, ki sta se zgodila med Nemci v naši sredini, hočemo navesti. Vsem nam je še znano, kako se je delalo pri bivši šentlenarski nemški posojilnici. Kradlo in sleparilo se je, kolikor se je clalo, in možje, ki bi bili morali nadzorovati poslovanje nemške posojilnice, te svoje dolžnosti kratkomalo niso izpolnjevali. Ce pa je kdo že pozabil na ta slučaj v St. Lenartu v Slov. gor., onemu pa pokličemo v spomin slučaj, ki se je zgodil lani med Nemci v Celovcu. Tam so oškodovali Nemci posojilnice kakor sedaj slovenski liberalci v Ljubljani, za več milijonov. Že po tem stoji, da nimajo Nemci in nemškutarji prav nobene pravice terjati, da izkazuje njim naše ljudstvo v denarnih zadevali kako posebno zaupljivost. Slovenskim liberalcem pa tudi ne moremo prizanesli, da bi jim ob tem žalostnem slučaju ne povedali polne resnice. Pri njih se sedaj kaznuje, kar so leta in leta grešili proti nam. Obrekovali, sumničili in napadali so neprenehoma naše zadružništvo, da bi mu vzeli pri ljudstvu zaupanje. Toda ravno v ljub- ljanskem slučaju se je pokazala, vsa grdoba liberalnega značaja. Ce se je tu in tam pri par naših posojilnicah zgodila kaka majhna nerednost, vedno so bili naši zadružni in politični voditelji takoj na mestu ter so z lastnim denarjem popravili, kar je bilo zavoženega. Nikdar ni trpelo ljudstvo niti vinarja. Celo pri slučaju Laško in Marenberg niso bili nedolžni poso-jilničarji niti z vinarjem prizadeti. Popolnoma drugače ravnajo sedaj liberalci. Kakor podgane bežijo liberalni voditelji na vse strani, nobeden noče žrtvovati niti vinarja, ampak celo škodo naj nosi nedolžno, a veliko Število deležnikov in vlagateljev. Tako daleč sega ta beg liberalnih glav, da so se zadnjo nedeljo videli liberalni deležniki in vlagatelji v Ljubljani prisiljeni, prositi voditelja naše stranke, dr. Susteršiča, naj jim pomaga, ker so jih liberalni voditelji zapustili. Slučaj liberalnega gospodarskega poloma v Ljubljani je na ta način najjasneje pokazal, da liberalcem v denarnem oziru ni popolnoma nič zaupati. Ce zraven še enkrat omenimo, da je za ljubljanski polom soodgovorna Zadružna Zveza celjskih liberalcev,, potem nam ni treba pozivati našega ljudstva, naj bo v posojilničnem občevanju z liberalci zelo, zelo previdno. Posojilnice, ki so pri Zadružni Zvezi v Celju, pa bodo ravnale že z tozirom na potreben ugled pri našem ljudstvu najpametnejše, ako prej ko slej izstopijo iz te organizacije. A tudi naši pristaši morajo iz žalostnega slučaja v Ljubljani povzeti potrebne nauke. Prvi nauk je, da izbirajo v vodstvo posojilnic najpoštenejše može. Vsak ozir na sorodstvo ali prijateljstvo je neodpust-Ijiv. Drugi nauk je, da poslujejo posojilnice po navodilih, ki jih imajo zabeležene v pravilih in ki jih dobivajo od osrednjih zadružnih odborov. Delovanja naj se udeležuje celo načelstvo, nikdar se naj ne izroči vse denarno poslovanje samo eni osebi; nadzorstvo pa naj ne bode samo na papirju, ampak naj resno in redno izvršuje svojo nadzorovalno oblast. Potem se ni bati, tla bi se pripetila kje enaka nesreča, kakor sedaj pri liberalcih v Ljubljani. 'oiifičnl ogled. — Cesar je dne 23. februarja pri dvornem plesu v Budimpešti od vseh avstrijskih državnih poslancev nagovoril le dr. SusterŠiČa in pohvalil delovanje kranjskega deželnega zbora. Kakor znano, je ta v zadnjem zasedanju sprejel posojilni zakon za izboljšanje kmečkih posestev in za povzdigo zadružništva. Nenavadno veliko pozornost je vzbudilo v političnih krogih, da je nagovoril cesar izključno le voditelja katoliškega slovenskega ljudstva, dr. SusterŠiČa, kar se smatra splošno velikega političnega pomena. Nekateri hočejo vedeti, da je hotel cesar dr. SusterŠiČa odlikovati posebno pred Cehi, ki so ga zadnji Čas toliko napadali in še pred kratkim pisali, da je dr. Su-steršič zaradi svoje politike padel v nemilost pri cesarju. Sedaj so ti češki preroki pred celim svetom o-smešeni. — V avstrijski delegaciji, ki zboruje sedaj v Budimpešti, so minoli teden obravnavali proračun zunanjega ministrstva. Liberalni 5n s socialdemokraški delegatje se seveda niso mogli zdržati, da bi ne napadali katoliške cerkve in njenega poglavarja. Eden bi rad, da bi šel tudi naš cesar "letos k italijanskemu kralju obhajat lOletnico, ko se je vzela papežu njegova država; drugemu ni bilo prav, da ima naš cesar tudi pri papežu svojega zastopnika; tretji pa je glodal ob tem, da prisegajo duhovniki na sv. evangelij, da, bodo oznanjevali pravo Kristusovo vero. Kake skrbi pač delajo liberalnim glavam katoliške zadeve. — V seji dne 24. m. m. je govoril slovenski delegat Fon, ki je zlasti pobijal italijanske zahteve in dosegel s svojim govorom lep uspeh. Dne 25. m. m. pa Je govoril slovenski delegat dr. ŠusterŠič, ki je zopet jasno osvetlil razmerje Avstrije do Italije. Dejal ja da zveza z Italijo, kateri vsi Avstrijci želimo, da bi bila kolikor mogoče trdna, ne sme niti najmanj vplivati na našo notranje politične razmere. Nadalje je odbijal napade na sv. stolico in izražal upanje, cta. bo prišlo enkrat med katoliškim in liberalnim taborom v Italiji do kompromisa, potem šele se bo moglo govoriti o popolnem zedinjenju Italije. — V Trstu so državni uradniki in nastavljen-ci ustavili pasivno resistenco, prednq'še je vlada krepko posegla vmes. Videli so, da ljudstvo ne odobruje njihovega neumnega, postopanj». in da pričakuje od svojih uslužbencev boljšega vedenja, kadar se potegujejo za povišanje svojih plač. Vlada je začela nemarne uradnike strogo nadzorovati in nekatere je celo prestavila. Imela pa je že tudi pripravljeno vojaštvo, ki bi oskrbovalo brzojavne in železnične posle v Trstu. Da bi vlada pokazala večkrat resno voljo, bilo bi v Avstriji mnogokaj boljše. — Srbija. Italijanski liberalni listi so izredno veseli, da je prišel srbski kralj Peter na protipapež-fca slavlja v Rim. List Messagero piše, da je kralj Peter vladar čez 10 milijonov katoličanov. V istini pa je ravno v Srbiji katoliška cerkev bolj preganjana kakor kjerbodi drugod na Balkanu. V Srbiji prebiva samo okoli 6000 katolikov, katerim se niti ne dovoli, da bi si sezidali cerkev. Srbija je edina država v Evropi, ki nima nobene organizacije katoliške PODLISTEK. Materino oko. (Slika iz življenja. Prevel Starcgorski.) (Konec.) ščinkovec je pel zopet na drevesu. Na vrhu streho je čepela mačka in poslušala, kaj se v podstrešju godi.. Perilni jerbas je bil potegnjen od enega konca, do drugega. Zaboj se je odprl in zopet urno zaprl. Zraven se Je pa pevalo z jasnim, čistim glasom, da je pistal ščinkovec nemiren. IzprevidevŠi, da on ne zna tako krasno pevati, zleti na sosedov vrt. . . ..Ta je vsa drugačna, kakor so druge," si misli mati, ki je sedela na vrtu pod senco dreves i in pokušala pesem dekleta. — „Kako je moj Benedikt hitro spoznal, da je ta najboljša za njegovo mater . . . To je lopo od njega, da mi je to jsoslal!" In kakor bi se ji tožilo po nji, zakliče: „Jagnjenka!" „Tukaj sem že!" se odzove dekle od zgoraj. „Jagnjenka, Jagnjenka!" začne mati zopet klicati in se veselo nasmehne, ko pride dekle iz hiše s škafom v roki. „Pusti škaf in pridi sem!," reče mati. ..Saj ni treba vedno delati... ti mala . . . meni se zdi, da mi nekaj manjka, ako tebe ni pri meni!" „Meni tudi nekaj m a n j k a," reče dekle io postavi škaf na stran ter beži k materi. „Ne, na to stran!" reče ta. „Moje desno uho ne sliši dobro ... Reci mi, ali moj Benedikt zna, da ti tako lepo poješ? . . . Saj mi Še niti povedala nisi, kako sta se našla?" „Naključje naju je spravilo skupaj," reče Jagnjenka smehljaje in se prime za srce. „Kako naključje?" vpraša mati. „Tako, tako, kakor se ljudje spoznavajo," reče, ter prime mater za roko . . ." „Ti govoriš vedno ravno na pol, da ne vem, kaj pomeni ... Pa le govori, kakor hočeš. Meni je vse ljubo, kar slišim od svojega Benedikta... Seveda tam na Dunaju, tam je mnogo ljudi in marsikateri je kakor kaplja v morju. Kdo ga pozna, kdo vpraša zanj — ti praviš, da tam mrgoli ljudi sem in tje, kakor v kakem mravljišču." „Seveda! In če eden tako, kakor jaz, pride iz tega mravljišča, se mu zdi, kakor če v sobi obstoji ura. Vse Je tiho, kakor v grobu in še spati ne more... „Tako — z a t o si v prvem času tako malo spala? Meni pa mir tako dobro de!" reče mati.....Ali kaj ti je? . . . 'Jagnjenka! . . . Zakaj me ne poslušaš kaj vidiš?" Jagnjenka strmi v daljavo in rudečica ji zaliva lica. „Se ti toži po domu, ljubo dete?" vpraša skrbno mati: „Kaj Je?" Jagnjenka Še ne more govoriti. Njeno oko postane vlažno... # „Kaj Je?" vpraša zopet mati. ..Nič, nič — takoj govorim dalje," reče Jagnjenka. „To je že tako. Na Dunaju mi je tudi večkrat tako prišio; — govorjenje je potem pomagalo, posebno, ko sem moji materi vse povedala.!" „Kaj si povedala?" „No . . ." Jagnjenka se prime za srcr^ — vendar se opogumi in začne od radosti govoriti vse sorte. Od čas» do časa je pogledovala na vrtna vratica, kjer se je ravno prikazal mlad potnik. Pravilaje, kako se je zaljubila v mladega moža, ki je mislila noč in dan nanj, ter čutila strah, skrb, radost in Bog ve kaj vse, ter že ni vedela, kaj naj počne ... On jo je potem poslal k njegovi materi, imela je ravno tak vrt — in potem..; in potem . .. „Kaj potem? Ti čuden otrok! . . ." „Potem je — prišel mlad mož in poslušal, kaj bo rekla mati,— kako bo njeno oko, ko sedaj..." „Saj ne morem nič zvedeti iz tebe?" „Ako jaz —" Jagnjenka prime roko matere in poklekne tresoč se pred njo. — „Ako jaz sedaj rečem: „Mati, jaz sem ga našla, po katerem hrepeni moje srce — Benedikta ali nobenega! Brez n j e g a n e morem živeti!" „Dekle!" vsklikne mati — „ali slišim prav? Ali te razumem?... Kateri Benedikt?" „Ta, mati!" — vsklikne Jagnjenka in skoči pokoncu, ter s krikom in jokom poleti k Benediktu in se mu vrže okrog vratu. „Oh! ... M o j s i n!" vsklikne mati in mu hoče nasproti, vendar ne more od presenečenja in radosti nikamor z mesta. „Mati!" zakliče Benedikt in njegov glas se trese. Potom pristopi z dekletom bližje in oba poklekneta pred mater. Benedikt reče: „Mamica, je to prava, katero je našel Vaš Be-« nedikt?" cerkve. V celi Srbiji živita samo dva duhovnika, in ta dva sta kapelana pri avstrijskem poslaništvu v Bolgradu. To razmere vlečejo liberalce tako k Srbom, Slovanska vzajemnost pri njih ne pride v poštev. — Italija dela na vse kriplje, da bi letos, ko slavi -tOletnico svojega obstanka, prišlo mnogo evropskih vladarjev v Rim in se udeležilo v to svrho uprizorjenih slavnosti. Kraljevina Italija se je ustanovila pred 40 leti s tem, da je sedanja kraljevska rodbina ugrabila papežu njegove dežele ter ga zaprla v Vati-fttkri. Sv. Očeta bi seveda žalostilo, ako bi prišel letos kateri izmed katoliških vladarjev v Rim slavit ropa, ki se je izvršil na njegovem imetju. Zato je dal tudi vsem katoliškim vladarjem naznaniti, da bi jih ne sprejel, ako bi prišel kedo na slavlje italijanskih roparjev. Prostozidarji in liberalci pa delajo sedaj seveda z vsemi silami, da bi se vendar pokazal tudi kateri katoliški vladar v Rimu, in dal tako vsem slabim katoličanom zgled upora in žalitve proti sv. Očetu. Tudi sicer se bobna v liberalnih listih, naj ljudje letos pridno obiskujejo italijanske slavnosti v Rimu. Med državnimi poslanci se dela na to, da bi se v velikem Številu in skupno peljali v Rim. Liberalni poslanci so seveda polni navdušenja za to vožnjo. Izmed evropskih vladarjev je bil dosedaj samo srbski kralj Peter v Rimu, ki pa ni katoličan. Nemški cesar, čeravno protestant, baje tudi ne bo šel, ampak samo njegov sin prestolonaslednik. — Vojsklne nevarnosti. Na Kitajskem so nemiri na dnevnem redu. Nahujskano ljudstvo se pripravlja zoper tujce. Sedaj je prišla še kuga, ki je pomorila že na stotisoče ljudi. Kitajska pomeni nevarnost za Evropo. Zato ni čuda, da je prišla nenadoma v svet novica, da so Rusi, Francozi in Angleži vdrli v Kitajsko, in da bo tudi Japonec zasedel del Mandžurije. Za sedaj so ta poročila prenagljena, vendar je gotovo, da se oblasti pripravljajo, da zasedejo Kitajsko in si jo razdele. -- Tudi Turška ima hude čase. V Arabiji še vedno divja vstaja in Turki doživljajo poraz za porazom. Dne 27. februarja so se vojaki baterije, ki je bila namenjena v Jemen nad uporne A-rabce, uprli, ter se niso hoteli vkrcati na ladjo za prevoz preko Bospora. Zborno poveljstvo je ukazalo pehoti, obkoliti Jildiz-Kiosk, da kaznuje upornike ter Je obvestilo prebivalstvo, naj se ne boji, ako čuje ponoči strele. — V ognju je tudi Portugalska, Na severu se je uprlo prebivalstvo sedanji vladi. V, cestnih bojih je bil ranjen tudi en minister,. Razne novice. * Duhovska vest. Župnijo Lembah je dobil gospod Andrej Bračič, dosedaj župnik pri Sv. Ožbaltu, Iz šole. Za definitivnega učitelja ,na ljudski šoli pri Sv. Petru pod Svetimi gorami je imenovan prov. učitelj istotam Franc Levstik. Prestavljen je okrajni pomožni učitelj Avgust Cajnko iz Grobminga kot de-finitivni učitelj in Šolski vodja na ljudsko šolo v Zu-sem. Marija Tuma, definitivna učiteljica v ,Cadramu, je prestavljena na ljudsko Šolo v Makole. — Meščanski učitelj Franc Lukas, ki je bil nastavljen kot,vad-niški učitelj na dekliški meščanski Šoli v Ptuju, je prestavljen v Krems na Nižje-Avstrijskem. Iz pošte. Pri poŠti Sv. Barbara v Halozah se je nastavil s 1.. III. 1911 poštni sel, ki bo imel svojo službo razdeljeno v dva okoliša. V prvi okoliš spadajo kraji Gruškovec, Brezovec, Kokošak, Bori in Dolane; v drugega pa Gradiše, Slatina, Veliki in pa Mali O kič, Sv. Elizabeta, Paradiž, Meje in Medrib-nik. Pisma in druge poštne pošiljatve bo poštni sel raznašal v vsak okoliš po dvakrat na teden. V krajih Gruškovec, Brezove, Bori, Gradiše in Sv. Elizabeta se bodo postavili poštni nabiralniki. Od južne železnice. Prestavljeni so: pristav 0-ton Mayer iz Ptuja v Maribor; Karel Olbrich, uradn. aspirant iz St. Lovrenca v Slov. Bistrico; asistent Anton Janicek iz Pragerskega v Ponikvo; pristav Leopold Hofer iz Celja v Matzleinsdorf; Rudolf Kotnik, prov. asistent iz Trienta v Celje; asistent Alojzij Gruber iz Celja v Ptuj; asistent Franc Ermaco-ra iz Rimskih Toplic v Celje; uradni aspirant Ivan Klega iz Polfing-Brunna v Rimske Toplice. Za železnico Polzela—Kamnik. V pondeljek dne 20. m. m. se je vršil v Kranju manifestačni shod za železnico Polzela—Motnik—Kamnik—Kranj—Loka— Žiri, ki je bil izvanredno dobro obiskan. Zbralo se je do 700 ljudi iz vseh interesiranih občin. Govorila sta dekan Koblar in poslanec Demšar. Sprejeti sta bili sledeči resoluciji: 1. Današnji javni shod v Kranju poživlja glavni železniški odbor v Ljubljani, da vztraja pri svojem prvem sklepu, da se trasira železnica Polzela—Kamjiik—Kranj—Škofa Loka— Žiri ter itela na to z vsem svojim vplivom, da se kakor hitro mogoče ta projekt uresniči. — 2. Današnji shod v Kranju opozarja železniško ministrstvo na gospodarsko važen pomen železniške proge Polzela—Kamnik —Kranj—Skofja Loka in nje podaljšanje na državno „Na celem svetu najboljša," vsklikne mati in njeno oko so zasveti od radosti. „Sedaj vem Šele zagotovo!" vsklikne Benedikt od veselja in objame Jagnjenko. Mati pa blagoslovi svoja otroka. In jaz rečem, njima in vsakemu, kateri uboga svojo vest — o k o m a t e r i n o. Naj sladko teko vama leta življenja, naj zdravje in sreča nad vama bedi, med trnje bodeče — med križe trpljenja, veselje in radost Bog večni sadi. železnico proti Trstu ter stavi upanje, da bo dalo železniško ministrstvo tej železniški zvezi prednost pred vsakim drugim načrtom. * Slovencev na Spodnjem Štajerskem je okoli 420 tisoč. Prebivalstva je okrog 471.000. Sleparili so Nemci pri ljudskem Štetju strahovito ter gotovo več tisoč Slovencev ukradli, ali tuintam se je gotovo tudi dokaj Slovencev prostovoljno ali iz kakih obzirov vpisalo za Nemce. Ljudsko Štetje na Spodnjem Štajerskem kaže mal prirastek, vidi pa se v njem silen odtok prebivalstva na Srednje in Gornje Štajersko, kjer je industrija doma. * O ljudskem štetju. Po začasno določenem štetju ljudi naraslo je prebivalstvo političnega okraja Bruck ob Muri za 22%. — Okraj Bruck je imel leta 1900 36.256 prebivalcev, koncem 1910 pa 44.683. Leta 1880 se je naštelo v tem okraju 30.872 ljudi. Torej v 30. letih je narastlo prebivalstvo za 13.811 ljudi. V teh Številkah ni iskati pomnoženja domačinov, ampak naseljevanje tujcev povodom razvijajočo se industrije, V Kapfenbergu, kjer se nahaja tovarna jeklenih priprav in orožarna tvrdke Bohler et Co., potem žičarna tvrdke Felten et Co- je bilo leta 1880 3294 ljudi, letos so jih našteli 10.355; leta 1900 le 5968. Slovencev živi ali životari v tem političnem okraju 6000, toda na papir jih ne bo prišlo 60. — Kmečke občine imajo vedno manj prebivalstva. St. Ilgen pri Aflenzu (Jablanca) ima letos za 88 prebivalcev manj kot leta 1900, akoravno ima tovarnar pl. Lengg več hiš v tej občini, kjer pribivajo njegovi, večinoma tuji delavci. Na Gornjem Štajerskem so vasi, ki imajo le enega ali dva posestnika. Krieglachgraben jo Štel svoječasno 32 kmečkih posestev, sedaj pa je le en „k met" baron Senel. V Ljubljani je začela dne 25. februarja poslovati hranilnica kmečkih občin. Svoje uradne prostore ima v Zadružni zvezi. * K rimsko-katoliški cerkvi je pristopilo na Angleškem preteklo leto 1910 okoli 7000 oseb. Pozornost je vzbudilo, ko sta prestopila angleška duhovnika Cooks in Hinde. Cooks, nečak uglednega markiza Salisburg, je svojemu protestantskemu Škofu naznanil, da veruje v pričujočnost Kristusovo v sv. ReŠ-njem Telesu. Skof mu je odgovoril, da mu ne bo omejeval njegove osebne svobode v verskem naziranju, samo da ne sme javno častiti presv. ReŠnjega Telesa. Nato je naznanil Cooks svoj izstop iz protestantske in pristop k rimsko-katoliški cerkvi. Pridružil se mu je tovariš duhovnik Hinde. Pri nas pa po mestih pulile glave zapeljanih nemških mladeničev obračajo hrbet katoliški cerkvi ter lete za protestantovskimi pastorji, ne iz verskega prepričanja, ampak iz političnih nagibov. * Prevelika ljubezen. Odkar imamo skozi 50 let štajerski deželni zbor, so v njem vladajoči Nemci vedno gospodarsko in •prosvetno zanemarjali slovenski narod. Nikdar se niso spomnili, da je treba skrbeti za Spodnji Stajer v enaki meri, kot za Srednji in Gornji Stajer. Ko pa je lani ravno vsled tega zanemarjanja izbruhnila slovenska obstrukcija, našli so naenkrat Nemci v svojem srcu neizmerno ljubezen do Slovencev. Sedaj hočejo Slovencem vse narediti. Njihovi agitatorji hodijo okoli ter pripovedujejo, da bi Nemci sedaj prenovili Slovencem vse vinograde, zgradili vse potrebne ceste, jim uravnali reke in potoke, jim podpirali zadružništvo in povzdignili živinorejo. Kajpada Linhart in drugi Štajercijanci to lahko obetajo, ker jim ni treba tega storiti, kar obetajo. Ako bi bili merodajni Nemci istega mnenja, bi gotovo tudi naši poslanci ne imeli gluhih ušes. Toda oni vedo, da bi se za nas nič ne storilo, če opilste obstruk-cijo, kakor se ni nič storilo pred obstrukcijo. Sedaj, ko gre Nemcem voda v grlo, kažejo veliko ljubezen do Slovencev. Ce jih potegnemo iz vode, bodo zopet stari grešniki. Zagotovilo, da se bodo res poboljšali, nam morajo dati drugi i ljudje kakor so spodnještajerski nemškutarji. Kako postopajo mesarji proti kmetu-živinorej-cu. Na živinskem semnju v Gradcu dne 23. februarja je imel neki nemški kmet dva para dobro rejenih volov. Ker kmet ni hotel pristati na ceno, ki mu jo je ponujal neki mesar, so vsi ostali mesarji in mešetarji nekako bojkotirali dotičnega kmeta in mu niso hoteli kupiti volov. Tako postopajo kmečki neprijate-lji in razni mešetarji proti živinorejcem. Diktirati hočejo cene živini in si polniti žepe z dobičkom. Da se reši naš živinorejec mnogih pijavk, ki ga izsesavajo, je nujno potrebno, da on potom zadruge za vnovčeva-nje živine spravi isto na graški ali dunajski trg ter je tako sam deležen dobička, ki so ga dosedaj imeli razni mešetarji. Pomanjkanje živinozdravnikov se na Spodnjem Štajerskem čuti vedno bolj. Posebno v letošnji zimi, ko je izbruhnila kuga-slinovka, bi bilo pač želeti, da bi imel vsaj vsak sodni okraj svojega živinozdravni-ka. Skoda, da se tako malo naših dijakov posveti ve-, terinarskim študijam. Dolžnost vlade, posebej poljedelskega ministrstva bi bila, da pospešuje pomnožite v slušateljev višjih veterinarskih Šol s Štipendijami in drugimi odredbami. * Liberalci v škripcih. Sedaj, ko se nahajajo liberalci vsled poloma njihove Glavne posojilnice v Ljubljani v velikih škripcih, posebno celjski, ker ima njihova Zadružna Zveza tamkaj spravljenega 300.000 kron denarja, bi bilo liberalcem seveda zelo ljubo, da bi ljudstvo ne opozarjali, kako se pri njih gospodari. Tudi o zavoženem gospodarstvu v Zvezi slovenskih posojilnio» ki je plačevala liberalne liste, bi naj molčali. Zadnje seveda posebno želi celjska posojilnica v „Narodnem Domu", ki ima tudi pri Zvezi slovenskih posojilnic še precej denarja. Ni čudno torej» da sti}}) dobili ta-le popravek: „V smislu par. 19. tiskovnega zakona zahtevava, da ponatisnete sledeči popravek: Ni res, kakor se trdi v Štev. 7. od 16. svečana na 2. strani med raznimi novicami pod naslovom: „Liberalci v škripcih", da sva poslala uredništvu pismo, v katerem prosiva, naj ne piše ničesar o slabih razmerah v nekaterih posojilnicah. Res je marveč samo to, da sva kot člana ravnateljstva podpisala pismo posojilnice v Celju, ki je poslala enaka pisma vsem slov. političnim časopisom in v katerih povdarja, da nafei narodni nasprotniki izkoriščajo položaj ter napeljujejo tok denarja z osebno agitacijo in anonimnim dopisovanjem v svoje zavode, da bi bilo v interesu vs e h slovenskih denarnih zavodov, da bi vse slovensko časopisje pomirjevalno uplivalo in ponehalo s Škodljivim gospodarskim bojem in napadi na slovenske denarne zavode in gospodarske naprave, naj bodo že klerikalni, liberalni ali nadstrankarski, ako se smejo sploh slovenski denarni zavodi tako imenovati. Z odličnim spoštovanjem udani dr. Juro Hrašovec, dr. Jos. Sernec, — —Kaj sta gg. doktorja s tem popravila, nam ni razumljivo. Razmere v obeh celjskih Zvezah se s takimi popravki prav ni5 ne zbotjBajo, in za to bi naj skrbela pred vsem imenovana gospoda! * Predavanja o sadjereji. G. Fr, Praprojtnik, nadučitelj v Mozirju, bode v postnem času na različnih krajih predaval o sadjereji. Prvo predavanje bode dne 5. marca pri Sv. Frančišku in se vsi, ki se za tako velevažno stroko kmetijstva zanimajo, vabijo, da se tega predavanja v prav obilnem Številu udeleže. Konkurz Glavne posojilnice. V petek, dne 24. m m. sta bila aretirana v Ljubljani bivši načelnik Glavne posojilnice dr. Hudnik in bivši ravnatelj celjske Zadružne Zveze, Jošt, kakor poročajo listi, j^Joštkot revizor vedel za dr. Hudnikove mahinacije in špekulacije ter mu je celo pripomogel do posojil pri Štajerskih denarnih zavodih. ' Baje bo prišlo v sodno preiskavo še več članov nadzorni štva. „Narodna" žrtev „narodne" žrtve. V. Spindler, urednik Narodnega Lista" v Celju je te dni prestal v zaporih okrožnega sodišča v Celju petdnevno kazen, ki mu je bila prisojena radi grdega in lažnjive-ga hujskanja v pokojnem „Nar. Dnevniku" o priliki „iuboja" v Vrbji pri Žalcu. Sodišča so njegovo prošnjo za pomiloščenje v koš dala. Šulferajn je dobil zadnji čas mnogo dohodkov od raznih pustnih prireditev in veselic. Tako je" podružnica šulferajna na Pragerskem poslala Šulferaj-nu 100 K kot čisti dobiček plesnega venčka, podružnica v Ptuju pa je izkazala 50 K kot prispevek' od gledališke predstave. Koliko pa je naših društev že pridobilo prispevkov za „Slov. Stražo"? Mariborski okra]. Za porotnike so bili dne 23. februarja izžrebani za I. porotno zasedanje v mariborski okrožni sod-niji: Glavni porotniki: Jožef Družovec, hišni posestnik; Anton Fabian, kavarnar; Franc Gert, medičar; Jurij Heumayer, krojač; Jožef Jutras, trgovec z lesom; vsi iz mesta Maribor. Iz mariborskega okrajnega glavarstva: Kari Kirbisch, tovarnar pri Sveti Trojici v Slov. gor; Ernst Savernik, pek in krčmar pri Sv. Trojici v Slov. gor; Jožef Hornicky, posestnik pri St. Ilju v Slov. gor.; Jožef Wresner, gostilničar na Pesnici; Franc Pahernik, mesar in gostilničar pri Zgornji Sv. Kungoti; Ignacij Amon, posestnik in gostilničar pri Sv. Martinu; Janez Ferk., gostilničar na Pesnici; Franc MarkuŠ, posestnik na Ranči; Alojzij Gornik, posestnik na Vosku; Matevž Zupančič, hišni posestnik v Studencih pri Mariboru; Franc Lebe, župan in gostilničar v Pivoli; Albert Wornig, gostilničar na Pobrežju pri Mariboru; Mihael Sabathy, posestnik na Rottenbergu; Jožef Holn-thaner star., župan v Gor. Radvanju; Avgust Lob-nig, posestnik v Sp. Radvanju; Janez Vehovar, pos. in lesni trgovec v Sp. Ložnici. Iz mesta Ptuj: Kaš-par Berghaus, mesar; Franc Hojnik', trgovec; Viktor Kodella, mizarski mojster; Hugo Heller, trgovec; A. Masten, hišni posestnik; Alojzij Muhitseh, trgovec. Iz okrajnega glavarstva Ptuj: Anton Goljat, posestnik v Cirkovcali; Franc Bauraan, trgovec v Ormožu; Alojzij Saleg, medičar v Ormožu; Jurij Polanec, posestnik v Središču. Iz okrajnega glavarstva Ljutomer: Jurij Brumen, posestnik v Biserjanili; Franc Gorič-ki, posestnik v Cakovi; Osvald Honigman, tovarnar v Ljutomeru. Iz okrajnega glavarstva Slovenji Gradec: Martin Cmork, posestnik v Marenbergu; Jožef Petrun, hišni posestnik in mesar v Ribnici. Nadomestni porotniki: Jožef Nekrep, stavbeni podjetnik; Jožef Peyer, kamnoseški mojster; Franc RoŠanc, gostilničar; Jožef Schamesberger, trgovec s sirom; A-lojzij Schnideritsch, trgovec; Jožef Stauder, vinski trgovec; Jožef Tscheligi, hišni posestnik in lastuik Žganjarije, vsi iz Maribora. m Selnica. Ravno je zakrilo solnce svoj obraz v meglo, kakor da bi hotelo zaplakati, ko smo dne 25. m. m. položili k večnemu počitku nepozabnega Antona Krojsa, ali bolje rečeno, očeta Gregorja; saj ga je s tem imenom klicala cela Dravska dolina. Zares za-plakala je cela selniška župnija, ko je govoril preč. g. stolni župnik Fr. Moravec rajnemu v slovo. Ce si je kdo, tako si je rajni v polni meri zaslužil to prekrasno ime oče; saj ni bilo menda reveža v fari, kateremu rajni ne bi bil pomagal. — Ni še potihnilo žalovanje, že smo stali v ponedeljek pri drugem odprtem grobu; položili smo namreč v hladno žemljico „starega Hajda". — TO sta bila dva najvzglednejša in najpobožnejša moža našo župnije. Gotovo sta' dobil a obilno plačilo nad zvezdami. m Gradišče. Odgovor na dopisnico iz Celovca. Sicer ta liberalna pokveka ni vredna prostora v Vašem cenj. listo. Vendar bi si želela, da mi dopisnik dopisnice razloži uganjko., kako da sc more ¡srniraj hlinili okrog „klerikalcev" in celo z veseljem sprejemati, kar so mu delile in mu še delijo dobroti ji ve „klerikalne" roke, ker mu vendar klerikalizem drugače tako globoko leži v želodcu. Tudi letak mu je na poti, katerega je prinesel „Domoljub" za prilogo in ki •Se bil resničen; seveda resnica bode v oči. Pač pa bi .sotovo bolj ugajali lažnjivi liberalni letaki. Dopisniku z zajčjim srcem, kateri ni imel toliko poštenja in korajže v svojem zajčjem srcu, da bi sc bil podpisal, je zelo nevšeč samo on del tega letaka ter me povprašuje, če bodem letake nosila. Zaradi letakov naj se dopisnik omenjene dopisnice prime sam za svoj dolg nos, kateri mu je zrastel o tako slavni zmagi dr, Ver-.stovšeka čez brado. V volilnem času je nosil najprej cele zavoje lažnjivih letakov proti g. dr. Verstovšeku. Nadalje se sumniči in pravi, oziroma piše, Če bodem tolažila nemčurje zaradi dopisa v „Slov. Gospodarju", "kateri je označil ljudsko štetje nekaterih oseb v Gradišču. Izjavljam, da jaz nisem tega pisala. Slavno uredništvo „Slov. Gospodarja" lahko potrdi. (Potrjujemo. Op. ur.) Pa samo toliko je dobro, da se ovrže-¿0 dopisnikove laži, katere pa seveda naši okoličani že tako davno poznajo. Liberalno revče si je mislilo, me s to dopisnico zelo razjeziti, pa se je dopisnik s svojo zajčjo naravo zelo zmotil. Bi pač moral biti zelo nespameten, kdor bi se brigal za napade človeka, katerega so tramovi polomljene liberalne stranke tako grdo po glavi udarili, da so mu možgane Čisto •zmešali. V potrdilo pa, da me njegovi napadi ne bodejo odvrnili nikdar od mojega prepričanja, mu povem, da bom od sedaj Še bolj skrbela, da se bodejo moji že prebrani listi skrbno razdeljevali, kakor je „Slov. Gospodar", „Straža", „Domoljub", pa. tudi „Naš Dom", ki se tudi nahaja pod mojo streho. Potem se pa le'jezi liberalna pokveka s svojo zajčjo naravo, pa toliko se varuj, da te od jeze ne zadene srčna kap. Skoda bi bilo, ker potem ne bi bilo človeka, ki bi mi delal tako zabavo s svojimi neotesanostmi, ka-Ivi >• jih je zmožen dopisnik omenjene dopisnice. Sicer pa naj bo dotičnik prepričan, da mi je pač daleč prenizko, se sporekati s strankarjem polomljene stranke. Enkrat za vselej bodi ta odgovor: Kaj to mene briga, če osel riga, Jul. Gril, p. d. Hekerlca. m Sv. Križ pri Mariboru. Zelo lep in srečen dan lahko zopet zabeleži tukajšnje Bralno društvo z •zadnjo nedeljo, ko je priredilo tako zanimivo pustno veselico. Lepo število gostov od blizu in od daleč se je odzvalo odborovemu vabilu k udeležbi, pa jim gotovo tudi ni žal za to, pač pa je lahko vsakomur žal, kdor jc zamudil to tako prisrčno zabavo. Saj je vsled sigurnega nastopa igralcev in igralk, kakor tudi pevskega zbora, med celo prireditvijo vladalo najboljše razpoloženje. Zato pa navzoče občinstvo tudi ni šte-dilo z izražanjem zaslužene pohvale in priznanja. Po mladinskih zvezah, ki so se ustanovile lansko leto v našem bralnem društvu, je prišlo v društvo novo življenje. Da bi se pač vsi Križevčani, zlasti mladeniči m mladenke, z vedno večjo vnemo oklepali prekorist-noga Izobraževalnega društva, se radi posluževali društvene knjižnice in vselej tudi radi posegali vse društvene prireditve; kako blagodejno bo to brez-dvomno uplivalo na razvoj tukajšnjega dobrega prebivalstva v nravstvenem, pa tudi v gmotnem oziru! Zato pa vsakdo, kdor še ni ud društva, pri prihodnjem občnem zboru, ki se v kratkem vrši, naj se zanesljivo prijavi! m Hoče. Veselo je bilo zadnjo nedeljo v Ho-čah. Bralno društvo je priredilo veselico. Fantje so igrali zanimivo igro „Novi zvon na, Krtinah" ali Srečna sprava". Vsi so svoje naloge dobro rešili. Najbolj jo je pogodil berač Cotelj (Fr, Lebe), ki je vzbudil veliko smeha. Čast vsem igralcem. Nastopil je tudi mešan zbor in zapel dve k tej igri primerni pesmici: „Večernica" in „Hišica očetova". F. Ajdič je pa lepo prednaŠal „Kmečki hiši" (S. Gregorčič), Udeležba je bila po večernicali velika, Še večja zvečer. In prav tako. Pridite zopet! Prijetno se boste kratkočasili, blažili srce, za svoj materni jezik se navduševali. Glava ne bo bolana in žep ne bo imel velike škode. Torej na svidenje! Živijo! Št. Ilj v Slov. gor. Siidmarka je kupila v Cirk-ivci posestvo gostilničarke Tisclder za 40.000 k. Tudi prejšhja posestnica je bila Nemka. Na Stori gori pa jc kupila Siidmarka posestvo R, Rotterja. Obe posestvi sta bili nemška last in Slovenci s tem kupom pravzaprav nič ne izgubimo. Št. llj v Slovenskih' goricah. Zadnje dni prejšnjega tedna je umrl v Sclnvanbergu na Srednjem Štajerskem gospod Ludvik Celcer v 20. letu svoje starosti. Pred časom se je prehladil in neizprosna sušica mu je sedaj pretrgala nit življenja. Ranjki je bil vrl narodnjak iz znane Celcerjeve družine, brat sedanjega gospodarja gospoda Konrada. N. v m. p.! Ostalim naše sožalje! m Jarenina. V Četrtek, dne 23. t. m. so našli tik železnice mrtvega človeka z razbito glavo. Sluti so, da je bil železniški delavec, ki so je hotel znabiti voziti brez voznega listka, je skočil iz vlaka in se ponesrečil. Na rop ni misliti, ker se jc našlo pri njem • nekaj denarja, m Sv. Jakob v Slov. gor. V ponedeljek, dne 27. lebruarja je umrl na posledicah inlluence g. Alojzij Bračko, velepos. in obč. odbornik v Gornjem Dolu. Rajni je bil v starosti 00 let. Bil je mož staro slovenske korenine. N. v m. p.! m Sv. Lenart v Slov. gor. Volitve. C. kr. notar Stupica na begu. Dne 21. svečana 1011 je bilo. Tega dneva ne bomo nikdar pozabili. Živahno gibanje nastane po celem trgu. Velikanska razburjenost nii nasprotni strani. Dimnikarji, ključavničarji, nočni čuvaji, policaji, rotovški portirji itd. |dirjajo gor in dol. Posilinemškim kandidatom se tresejo hlačke, Na županovih gotovih durih pribita tablica kaže celi dan „zasedeno". • Vseh nasprotnikov oči gledajo obupno na notarjevo hišo. Nek tujec vpraša tržana: „Kaj pa je danes, da se tako boječe ozirate?" Tržan odgovori: „Bissens, wenn uns der edelmutige Notar nicht hilft, seima verloren. Jetzt hama schon i42, um 2 geehts los und der Notar brennt noch nicht? durch." Točno ob 'A2. uro zdrči mimo nas voz, ki je prišel iz Solakove hiše, postoji pred notarjevo hišo, vrata se odpro in notar Stupica se odpelje. Kaj pa pravi k temu njegova vest? Kako sodi slovensko ljudstvo in vesoljni narod, o tem ne more niti trenotek dvomiti. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Tukaj so se poročili dne 13. svečana Ignac Roškar in Ana Kuko-vec, pa Jakob Roškar in Alojzija Kukovec. Ženina brata, po domače Kolarova, nevesti sestri, po domače Žvorčove, vsi udje Marijine družbe. Znamenita je bila gostija tudi v tem oziru, ker so bili navzoči med svati tudi štirje gg. župani. Novoporoeencem obilo sreče in blagoslova! m Makole. Tukajšnja prireditev v nedeljo se je izborno obnesla. Ne vemo, koga bi bolj občudovali, a-li igralce, ki so svoje šaljive vloge izvrstno igrali, ali krasno petje, ki nas je navdalo z največjim občudovanjem. m T in je. Veselica, katero je priredilo naše Bralno društvo, je prav dobro uspela in je donesla 47 K Čistega dobička. Bog plati vsem, ki so k veselici s svojim sodelovanjem ali z blagohotnimi darili za srečolov, kaj pripomogli! m Za „Slov. Stražo" se je nabralo na gostiji Mihaela Repnik v Creäojevru pri Slov. Bistrici 14 K- Prisrčra h ala! m Sv. Križ pri Msjihom. T:.kajinio bralno društvo priredi v nedeljo, 12 marca po sv. maši v hiši J. Maček, na Šobru 8 svoj redni občni zbor z običajnim vsgoredom. Nastopi tudi govornik iz Maribora. Med odmori poje mešani zbor K prav mnogišie»iloi cdeležbi vse uda in prijatelje našega bralnega društva najuljudneje vabi odbor. Pfujski okraj Ptuj. Očka Ornig je zopet v svoji očetovski skrbi protestantom oskrbel za dne 26. februarja cerkveno opravilo. Ce se Slovenec vpiše pri ljudskem Štetju kot Slovenec, je to izzivanje in hujskarija, če se ustvarjajo v naših krajih verska nasprotstva, jo to hvalevredno narodno delo. p Hujskačem v odgovor. Z veliko slastjo, kakor lačen pes mastno kost, so pograbili ti-le, nam peklensko prijazni listi „Slovenčevo" prenagljeno notico, da sta imenovana za župnika č, g. vikar Pšunder in č. g. kaplan Jager v Ptuju, in sicer prvi za župnika pri Mali Nedelji, drugi za župnika v Lembahu. Resnica pa. je, da g. Pšunder sploh ni prosil za župnijo Mala Nedelja, ki je bila razpisana do 17. januarja, torej po kanoničnem pravu tudi ni mogel biti imenovan tamošnjim župnikom. G, Jager je zares prosil za župnijo Lembali. in sicer že 7. decembra lanskega le-ia; bo li župnijo tudi dobil ali ne, do sedaj še hi odločeno. „Slovencev" dopisnik torej ni bil dovolj poučen: laž pa je, kar je naredil iz „Sloveneeve" prenagljene notice „resnicoljubni ptujski dopisnik nemških listov, da sta namreč oba duhovnika prestavljena za kazen in da je preČ. Škofijstvo ustreglo s tem željam političnega društva v Ptuju. Dopisnik namreč ne ve ali noče vedeti, da se župniki ne nastavljajo kar čez noč, kakor „StajerČevi" uredniki, ampak da se zahteva za to postavna doba; čas za prošnjo za obe župniji pa je potekel že davno, predno je Čutilo nemško politično ¡društvo v Ptuju v sebi potrebo po nepo-stavni resoluciji. Ptujski vsenemci so tedaj zopet za eno blamažo bogatejši, njihov resnicoljubni dopisnik pa si je iztekel nov iavorov venec za svoje laži in svoja obrekovanja. p Polenšak. Žalostno so zapeli zvonovi na Po-Jenšaku dne 26. svečana. Preselil se je iz solzne doline v kraj miru priden gos od ar in delavec Franc Pluško iz Preroda, Pred par dnevi mu je umrla mati, zdaj pa že tudi on. Rajni je bil skrben gospodar. N. v m. p.! p Hlaponci pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Dne 15. februarja t. 1. smo se udeležili v obilnem številu važnega gospodarskega shoda pri veleposestniku in občinskem predstojniku gospodu Segula v Hlapon-cih, na katerem shodu je daleč na okrog kot dobro poznani in vclezaslužni, za blagor kmečkega napredka pri živinoreji vnet deželni živinorejski nadzornik g. 'Jelovšek predaval o svinjereji v prav prijaznih besedah, ter nam natanko razkazal celo na novo postavljeno Segulovo stavbo svinjakov, kar smo veselo in z občudovanjem vsi zborovale! vzeli na znanje. G. Jelovšek nam je vse raztolmačil, zakaj morajo biti hlevi ravno tako, in ne drugače urejeni, kar smo seveda vsi zborovalci za dobro spoznali, ter je g. Segula in njegovo blago soprogo posebno pohvalil, da sta postavila tako moderne svinjske hleve, ki služijo obenem tudi živini v zdravje. K)b tej priliki nam jo tudi gosp. živinorejski nadzornik Jelovšek razkazal brzoparilnik „Alfa", ki si ga je g. Segula prejšnjo jesen naročil, ter nam istega prav toplo priporočil in omenil, da jo kuhanje svinjske hrane v navadnih kotlih potrata drv in kuga za svinje. Omeniti moram, da smo so na tem shodu zbrali od vseh vetrov, in sicer: Iz Murskega polja, iz središke okrajine, od Velike Nedelje, iz Luč, Solčavskih planin, Ljutomera, Pet-rovč v Savinjski dolini, Sv. Jakoba v Slov. gor., iz raznih ptujskih pokrajin, Št, llja v Šaleški dolini itd.: Tudi v hiši nam je g, Jelovšek v našo korist marsikaj poučnega o živinoreji povedal. Za tem se je oglasil še k besedi najstarejši tukajšnji zborovalec, gosp. Franc Pevec, veleposestnik od Sv. Tomaža, pri Ormožu, ki je v prijaznih besedah orisal delovanje gospoda. JelovŠeka v prid slovenskemu kmetu. Ob koncu je nastopil vzoren kmetovalec g. Vičanski Škerlec od Velike Nedelje, ter nam v jedrnatih in poljudnih besedah razložil, da preden se lotimo stavbe novih in vzornih hlevov ter si nabavimo boljšo pasmo živine, nam je sveta dolžnost, si pripraviti dovolj in dobro krme, ter nas je prav po bratov,sko poučil, kako si naj naše malovredne travnike izboljšamo, oziroma prenovimo. Zaključil je zborovanje z naslednjimi besedami: „Vse, kar smo danes slišali, učimo druge, storimo sebi in svoji živini v korist, drugim v vzgled in v spomin, današnjemu dnevu." p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Gospod urednik, poznate brenceljna? Žalostno, a žalibog resnično je» da hoče našemu narodnemu prebivalstvu tukajšnj« tare zapovedovati privandranec, usnjar Rebernak. To-je brencelj pri nas. Le poslušajte, kaj si je izmislil ta brencelj ? Ne meneč so za mnenje in želje faranov, hoče on, vsegamogočnož, vpeljati na naši šoli izključno nemški poučevalni jezik. Ker pa je tukajšnje uči-teljstvo prenarodno in po brenceljevem mnenju tudi premalo vešče velevažne nemščine, zato je sklenil v svoji mogočnosti: proč s temi učitelji, nemški morajo priti! Tako bo, se je hvalil o večih prilikah. Da je edino-]e nemščina potrebna, za nas, hoče dokazati s tem, da učenci naše šole ne morejo vstopiti v srednje Šole! Grda laž! Koliko dijakov je imela in ima Še naša fara; veš li enega, ti vsevedni Jurij, ki radi nemščine ni bil sprejet in ni dovršil srednje Šole? Nam kaj takega ni znano. Mi Slovenci smo, hvala Bogu, toliko prebrisane glave, da nam učenje tega jezika ne dela bogve kakšnih preglavic! Ce je pri nemč.urjih drugače, napiši na njih rovaš! Mislim vsaj, da Rebernak, kateremu je edino zveličavni je-kih nemški, in s katerim se pobalia ob vsaki priliki in nepriliki, ne govori iz gole ljubezni do slovenskega jezika v stavku večkrat kar oba jezika naenkrat, n. pr.: „Nace, si vidu, wie hot die mačka tiča. ge-fress'n?" — Vidite g. urednik, to je prava ljubezen do materinega in občevalnega jezika?! Kar oba naenkrat! Tu res ni zamere na nobeni strani!? Torej, predragi Jurij, kako radi bi ti ustregli mi Lovrcn-čani, a ni mogoče. Iz te moke ne bo kruha. Ce znajo tvoji otroci premalo nemščine, poučuj jih sam, saj znaš tako izvrstno; naši otroci se naj poučujejo tudi zanaprej le v materinem jeziku. Nemščina se naj poučuje, le kakor dozdaj, v postavni meri. Pa da bi se vzgojevali naši otroci za nemčurje, tega ne; to premislimo drugim. To je želja nas pravičnih faranov, in to si zapomni, spoštovani gospod Jurij? P Sv. Janž na Dravskem polju. Sedaj, ko ira-ja v deželnem zboru komaj skozi eno leto obstrukcijaT nas hujskajo štajercijanci in ž njimi v najboljšem prijateljstvu slogaški liberalci, da so le slovenski poslanci krivi, da se ne regulira Drava. Ljudje božji l Letos je ravno 50 let, odkar imamo v Gradcu štajerski deželni zbor. Ali ni bilo v teh 50 letih dovolj časa., da bi nam regulirali Nemci naše reke? Zakaj pa tega niso storili? Kdo bo pa štajercijancem verjel, da nam hočejo sedaj v 51. letu naenkrat vse dati? Krave bi se morale smejati tistemu, ki bi bil tako lahkoveren! Ti ljudje le hujskajo proti našim poslancem, ker so ravno zoper te nemške krivice započeli v Gradcu obstrukcijski boj. Deželni odbor, oziroma nemški odbornik Link, še do danes ni hotel predložiti deželnemu zboru zakona, s katerim bi se omogočilo ! izplačevanje za dovoljene državne podpore za regulacijo. Zakaj pa nam nemškutarji tega ne povedo? Nadalje je vsem znano, da ravno nemška vlada ni hotela dovoliti državne podpore za most pri Dupljeku, Čeprav so slovenski poslanci v proračunskem odseku deželnega zbora zidavo lega mosta toplo podpirali. Dovoliti pa Nemci niso hoteli te podpore, ker se gre za slovenske kraje. Proti taki vladi na deželi in na Dunaju je edino-le opravičen brezobziren boj. Tega vodijo naši poslanci, in nemškutarji postavljajo stvari na glavo, kadar hujskajo proti našim poslancem. Nemški poslanci so nam vedno nasprotovali, zato naj štajercijanci pokličejo najprej svoje poslance na odgovor. Saj mora vsak trezen človek uvideti, da slovenski poslanci ne bodo delali proti svojim volilcem. Nasprotno lahko hodijo le zlobni nemškutarji in šnopsarski Štajercijanci, p Sv. Barbara v Halozah, Nek dobro znan do-pisun od Sv. Barbare v Halozah mlati v neki zadnji številki „Nar. Lista" po našem Slov, kat. izobr. društvu, češ, da je v razvalinah, ter v nebesa,povzdiguje liberalen „Naprej!" Pravi tudi, da je laž, da bi tnk. ivjiteljstvo prepovedalo otrokom v Šoli pozdrav: „Hvaljen bodi .Jezus Kristus!", ampak resnica na tem je le. da se je ta pozdrav opustil pri menjavanju učitelj— stva v razredih. Dopisun tudi trobi med svet, da je predsednik „Napreja!", Franc Jurgec, so najbolj prizadeval, da ste obe tomboli dobro uspeli. Dalje se napada predsednik tuk. podpornega društva, g. baron Kiibeck, ker ni imel po mnenju dopisunčka pri obč. zboru tega društva za „Naprej" nobenega priznanja, ker je temu društvu daroval 75 K od čistega dohodka. pač pa se je zahvalil g. župniku Vogrinu za darovanih 7 K! Na to odgovarjamo: Tega, da bi bilo naše Kat. izobr. društvo v razvalinah, dopisun sam ne verjame, ker prizna, da bi naše društvo (srčni fantje) vrgli „Naprej" skoraj na tla, le to je rešilo liberalce. da ni „Naprej" v razvalinah, da so vrnilt Stran 4. KtVOVÎÇ?vSK V MIKI'i »î}a m 2 marc« lfllL našim ¡fantom udnino tej- jih izključili od glasovanja radi „mladoletnosti", a „mladoletne" učiteljice pa so smole glasovati. DopisunČek, ako meniš, da je naše društvo v razvalinah, ti povem na uho, da šteje naše društvo nad 100 članov, in naš občni zbor je bil petkrat bolj obiskan, nego vaš. Zakaj so je opustil v naši šoli stari krščanski pozdrav: ^Hvaljen bodi Jezus Kristus!", nam dopisunček ne pove. Predsednik „Napreja", Franc Jurgec, ima pač velike obveznosti do šole in učiteljstva, vzrok za to pozna njegov fantek, kateremu je g. nadučitelj Ant. Ogorelec kot tajnik tukajšnje posojilnice nehote moral podariti nekaj čez 100 K! Predsedniku „Napreja" pa svetujemo, da si naj drugikrat, ko se bode vršil občni zbor podpornega društva, da privezati na glavo tablico z napisom: „Naprej" je daroval podpornemu društvu 75 K!", da bode g. baron Kiibeck na njega pozoren in se mu ' lahko posebej zahvali za dar. Da se je zahvalil župniku, je Čisto naravno, ker je župnika poznal, a predsednik „Napreja" se mu ni predstavil. Sicer jo župnik daroval več lani za uboge šolarje, kakor vsi učitelji in „Naprej" skupaj, kajti razun 7 K (sicer kot u-gtanovni ud, ki je plačal 20 K, nima glasom društvenih pravil do društva nobene dolžnosti), je dal občini 25 ubogih šolarjev, kar stane nad 180 K! Župnikova dolžnost pa ni, da bi po podpornem društvu podpiral uboge Šolske otroke, ker sam bolje pozna svoje uboge Župijane ter jih lahko naravnost podpira. Bodi Še tudi omenjeno, da „Naprej" ni bil lani ud Družbe sv. Mohorja, kar je jako značilno za njega. Med novimi odborniki „Napreja" pa so taki možje, o katerih govori javnost jako nečastne reči, sicer so pa tudi taki, ki šo kakor dvorezen nož, radi bi bili naši, a liberalnega jarma po uplivu gotovih gospie se pa tudi nočejo otresti. p Črna gora pri Ptuju. V „Slovencu" sem bral o novih napravah v Stoprcah. Mislil sem, da imajo v Stoprcah električno Žago in mogoče tudi električno razsvetljavo. Hajd torej palico v roke in torbo na. ramo in proti Hamrom.. Ko pridem na Hamre, vidim vse prenovljeno, stolp z bakrom krit in jabolko pozlačeno. Kjer je stal stari mlin in žaga, stoji" sedaj turbina, katera ima moči za 75 konjskih sil in bode gnala dve električni žagi. Nova žaga bode že 15. marca začela les, ki so ga prihranili menihi, mesariti. Postavilo se bode tudi poslopje, v katerem se bode paril les. Ko sem si ogledoval te naprave, so se mi lepi slovenski ino in svinje, biža ima dve sobi, d>e kuhinji, k!et, ee preda za 4000 kron. Naslov je v upravništvu tega lista. 118 Vabilo na XIX. redni obča! zbor Posojilnice v Gor. Radgoni, reg zadruge z neo;n. zavezo, ki se bode vršil due 16. marca 1911 dopoidne cb 9. nri v posojilmčni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo n&cfilstva. 2 Porodilo rajonskega pregledovale«. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 19 ¡0 in razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načel siva in n čnns-kih piegledovalcev. 5 Sorememba pravil. t>. Suiajncsti. V Gor. Rodgoni5 dne 28. februarja 1911, 183 Načelstro. Pojasnila o inseratili daje apravni&vct usaso tistim, ki priložijo vprašan a »narok© t& 10 vinarje?. Loterijske številke, Dne 25. februarja 1911. Trst . . 26 25 81 11 Line . . 19 52 88 7 83 16 Poročilo o sejmu mlade In zaklane živine na Dunaju dne 23 februarja 1911. Prignalo se je na sejem 4831 telet, 3138 svinj, 134 ovc 1334 jagiijet. Prodajala so se teleta prve vrste po 140 do 160 vin., srednja in slabša po ioo do 136 vin., izjemoma do 170 vin. Svinjo dobro re-jene po 132 do 144 vin., srednje in slabie po 110 do 130 vin , ovce I. vrste po 120 do 128 vin., srednje in slabše po 9o do 112 vin., jsgcje-la po 14 do 45 K par. Tendenca : Na današnjem sejmu je bilo 612 telet. več nego na zadnjem sjmu. Teleta jir.e vrste so se morala prodajati z» 6 do 10 vin, srednja in slabša teleta za 12 do 20 vin. ceneje. I)vce in jagnjeta so se prodajala po cenali zadnjega tedna. Poročilo o sejmu goveje živine v Gradcu dna 24. feb. 1911. Prignalo se je 207 volav, 84 bikov, 125 trav in 5 telet Cene s; bile ca 'OO kg žive teže s>«lece: pitani voii po 94 do 100 K, srednje debeli 82 d> 92 K. suhi 72 do bO K, pitaie krave 72 do 84 K, srednje debele 58 do 70 K, suhe 52 do 58 K, biki tO do 98 K izvoalo se je 00 komadov, in sicer na Zgor. Štajersko 48 komudov, Niž. Avstrijsko 7 komadov, v Trst 55 k' madov. Tendenca: Pr gnalo se je 6 komadov več, kot prejšnji teden. lUdi uradnega naloga je prirejanje sejmov plemenske živine ladi kuge—slmovko v raznih štajerskih okrajih, prepovedano , Pcročro o sejmu zeikne živine v Gradcu 24. februarja 1911. Pripeljalo se skop o 682 telet, 2'79 svinj. Cene so bile za 100kg: Mlad trgovski pomočn k, vojaščine prost, izurjen v mešani stroki, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi svojo složbo spremeniti. Naslov pove upravništvo. 122 Malo posestvo, i oslopje je zidano, tik velike ceste, blizu cerkve iu mesta, je sposobno za vsakega o-bnnika ali penzijonista, se iz proste roke po c?ni proda. Drugo se irve pri Antoniji Drozg ta Spod. Hajdinu pri Ptuja.___101 Deklica, stara 17 let, s krščanske hiše, x dobrimi spričevali v vsakem ozira, želi ni.dol,evati po;;k v šivanju pri šivilji za gosposka dila v mestu Naj obrt pripravno Vpraša se „Alte Beiqieiie" v Mar i bo; u. S8 V n-jfia se (k, e?entnelno proda dobroidoča usnjanj» z vsem v ds-lu naksiftjočm s* usnjsm v krajs, v katerem se teli k» kož v d>ra.v;jišt.vu. 101 Ž!>nitnR peEndba. Fant 30 let eter, p.išten in trezen, popolnoma \t&& kmetijstva, kojega gofpod.r-stvo in premožni;« ima vr-onost do 14 t:s.ič kron, se žeJi zaročit c. dekletoD\, ki bi imela d j 3 tisoč kron dotej vdova cd 30 do 40 li»t ni igkljrrena. Z» tajnost s« jamči. Ni sit v pove n&ravništva tega lista.__110 16l6tna deklic; ž«li pri dobro izuijmi šivilji vstopiti kat Ui Mika z vso oskrbo. Niilov pov» u-pravništvo. 115 Kannosik Frpno Koban, p-.e} A. Horvat v Ba^em pri Mi/ibotu sa priponi* t-lav. ohčiust.n v i«, dil/ivo v njegovo stroko spsdajo-čih d-1 po zrlo niiki f:em 113 Iščem mlin z dvema aii s tremi tečaji v najem, aii ga pa kupim. Naslov pove upravnišivo tega lista. 163 Močnega učenca vzame n» 8 leta slikarski in bar.ars i moj-ter takoj. A. Bratkovič, Pobrežje 308 pri Mariboru. 179 Lepo kmečko posestvo ležeče V, ure od pesniške postaje ali 1 uro od Maribora, obstoječe iz 18 o »-lov. 9 oralov travnika, 3 oralov sadonostii:- a, 4 oralov njiv, 2 oa-la g z ia, se ¡ roda po znižan ceni. Več pove Janez Welt, Pobrež-je št. 280 pri Mariboru. 102 Jako lepo posestro be proda, lepa lega,- pripravno »>. vsakega gospoda kot letovišče, sli sa i .-.ron®-g* gospodarja, »rovidiraso 14'/» o-laiov, 20 mmnt od kolodvon: ia trga, 5 minut od glavne ceste, 4*/i oralov travnftov, 4 cr«le ijiv, 80!i sadnih dreves, brajd«, vrt, 800 stžniev viccgr>da (pol'v:a* novi nsstd), vse v najboljšem roda iu dos>2i> gnojeno. 6 orak-v gozd», lepa gosposka hiši, daret prostorov, podstrešje, kiei in brara gospodarsko poslopje, h ram ia hlev, hlevi za prašiče, praha kuhinja ia anšiiaiea za sadje, listnica vse z ope.feo krito ia v pajboljšna stanj o. Pripravni gospodarski stru-js, iu-ker: centrifiga za adeko, pvrilnik, elacioreznica, mita, rea-ni:s. za peso, stroj za prtnje pese, krompirja itif. Več bi izve pri Franjo 1'očkaj, Šsisrje pri Jol.Bh Sp. Štajersko. 61a Na pr. ds J je lepa isiriletn* žre-bič» kostMijevo bar e, 166 cm visoki, okrogli ga taksa, t?r modnih nog, sposobna za kakega gospoda Ncs.ov v u.iraviuttvu. lig V župnije se sprejme hlapec h konjem. Kje, pove tapiav. 154 Priden biapec ali majar, 36 let star, ožonjen, oba zdrava in močna ter d> lavna čloteka, iččeta slu-ktie za majarja pri kaki grajštini ali na ilrugein veieposestvu, nastopi se takoj ali po dogovoru, ker sem spreten v trm delu, ker že več let opruvliam ta posel kot majar. Se lahko dokaže s spričevalom. Našlo? v Ujirav. " 106 Želim svojo 20 letno hčerko, ki prcvztise ^0 tisoč sodni sko cea-jenr vrednosti, s poštenim ter iz-uij«uim kn etom, t i govor m ali nilmarjem, k bi im 1 uekaj gotovi» e cmožiti Ponudbe pol Šifro "Viiascin 14" na upr&vništvo. 107 V Vrl ju pri Žalcu je na prodaj dobro urejeno gos odarstvo. Nekaj pese;tva je zasajenega tudi s hmeljem. Novo zidana hiša je pripravna za vgakršno obrt. Natančnejša jioiasnila daie g. Lovro Ših, nad-učitelj v Teharjih, p. Štoie. 146 Prav lfpa priložnost. Prodam pod roko svoje lepo posestvo, ki leži na solnčni legi, lep aidoncsnik, poslopje, hlevi goveji in svinjski, Lisa zidana, vse v dobrem stanu, zraven spada tudi bosta, kupec ki bo ogledni, se mu bo prav dopad-lo, ker je blizu železniške postaje Grobelno in tudi blizu cerkve. Naslov: Jožef Odet, flatinovec št. 21 Groielno. 143 Na prodaj je na deželi dobro Moča gostilna, s Celo koncesijo, k.v kor tudi tobačno trsfiko, v lepem kraju blizu cerkve S . Lenarta pri Vel. N dtlji v onnoškem okraju. Zraven so tudi lepe njive, lep s»-donosnik, da so lahko napravi do 10 polovnjakov jabolčnice, približno 6 rral iv lesa in lep vinograd v najboljšem stanu za rodi».. Proda se vsi akupaj ali pa tudi narazen po nizki ceni zaradi preselitve. Več se izve pri lastniku A. Slodnjaku v Podgorcih pri Vel. Nedi iji. 139 Sprejne se pošten, zanesljiv in močon hltpec. Delo je hišno, vrtno in pojsko. Mesečna plača 16 K. Naslov se izve v uprav. 142 H «a, edina zra'.e:i no e tovarn?, zelo pripravna za milo gostilno in trgovino, okoli 3 oral? rodov njive, ura on mesta in železnice, se zaradi bolezni takoj proda. Ceoa 9 <00 K, vknjižbe 2000 K. Ponudbe na „št. 168" v Slov. Bistrici, post« l-estan e. 141 SBuž&e išče absolventinja trgovskega tečaja, ki je vešča tudi strojepisja in nekoliko stenografiie, v kaki pisarni ali tudi prodajal"!. Ponudile s? pros jo pod „A. V." na ujjravniJt-^ o SI G. " 140 l?če se k dvema deklicama v sta-josti 4'/» in 1'/» leii, zdrava in prijazna vr-narica ali precej izobražena prstunja, ki rada igra z otroci. Ponudbe s pogoji pos e ie-s ante „Marija" Celje. 153 Posestvo, na katerem se lshko redi do 5 glav živine, z njivo, lep sadonnsnik, se pr.dela do 15 po-lovnjakov mošta, ob iioroški železnici, pol ure od posuje, se po ceni proda. Naslov v npravništvu. 135 Žabica, 11 mesecev slara. barve E sensctiimmel, za pl me sposobna močne pos'ave im.m na prodnj. Ona po dogov tu. Albert Stopor-ko, kmet, Brezje p: i Studenicah. 134 Amerikanske podltge ima na prodaj do 8n.00a Kip.. Port. in druge Jernej Mikolič, Ži-tale pri Rogatcu. Oeoa po d g- voru 1S1 llrailitii4 sc sprejme pri Iv. Kleinšek, steklar v Mariboru, Koroške ulice št. 17. Ima prosto vse oskrb. 130 Trsi« na predodj<>tja takoj proda. Lsp uspeh zagotovljen tsr ni p.itrebao velikega napitali. Naslov pri upntvništsu. Ii9 Dobro idoči neiatnl mlin na valčke, na m. čoni in stalni vodi, samostojna pi kama s stanov., nova vila g 4 so .aini, 2 kuhinji, goipodirsko poslopje, l"p sadonosnikj stra niško in vrtno fiemijiAft», okroglo 3 orali, na Spodnjem Šttjer anoga lcnii jiod lahkimi pogoji. Obeh deželnih jezikov zmožen, z vsemi del', znana in priprosta želita nastop takoj. Naslov pove upravništvo lista. 173 H sa v Pohrežju, Franstanden-strasse 136, z 2 sobama in prostorom, primernim za vsako trgovino, s perilno kuhinjo, s injski in goveji lile s skednjem, lep sadonos-nik in vrt za zelemavo, z 1 in pol orala njive, ki se ds porabiti za stavbiičs, solnčno ležeče, so p> ceni proda. Vpri n se pri g. VV»g-ner, Sp. Pobrežj« štev. 117 pri Maribora. 174 Ti-govira t meianim blag-im v Mii-rsborski okolici, tik pileg cerkve in šole, se da takoj v na.era ; vrednost blaga ¿000 K. Ponudbe pod „Narodna trgovina, ca urodniiitvo Slov. Gospodarju. 177 - - •^ Svetovno mojstrstvo v judustriji ur končno osvojeno vsled prevzetja edine prodaje »em v stanu za samo K 4'90 ponuditi elegantno posebno ploščato ameiik 14 kar. duble zlato švic. žepno liro. Ista ima 36 ur idečo anker kolesje s premirano znamko „Speci sa" in je el« ktričnim potom prevlečena s pristnim zlatom. Jamstvo za točen tek 4 leta. 1 komad K 4 90, 2 komada K 9-30. Vsaki uri se pridene zastonj tino pozlačena verižica. Brez rizika, ker je dovoljena zamenja-vaoz. se denar vrne. E. Holzer, Krakov, Stradom 18/107. Zahvala. Povodom smrti naše Ijabe seske, oz. tete, gospodične Marije Peško posestnice v Vrlja se rajtopleje zahvaljujemo č. g. prav. Schrsincr-ja za obisk v bolezni, 6. g. Iv?nu Jantfiču, d. g. Sehreiner-jn, č. g. dr. Jehartn, 6. g. Pečnaka za veličasten sprevod, Marijini dražbi, ki ee je tako številno udeležila pogreba, kakor tadi vsem, ki so od blinu in daleč prihite'i, da sprejmejo blago rajnku k večnemu počitku našo srčno zahvalo. Vrbje, 26. februarja 1911. 184 Ž&lajcči ostali. Zalivala. Povodom prerane smrti naše nepozabne mstere, oziroma soproge Apollonia Plohi, ki me je dne 12. Feb. 1911 zapustila z majhnimi otroriči po dolgotrajni b.ilezai v 4-i letu svoje starosti. Hvale blagim sorodnikom, prijateljem in prijateljicam, kateri sa žrtvovali stroške v dalui Gradec, in so darovali krasne nagrobne vence, presrčna zahvala vsem za spremljanje naše nepozabljene matere, soproge k večnemu počitku. Bodi ji žemljica labka Nova vas, drie 19. Feb. 1911. Žalujoči ostali. 14» Pozor! 50 000 parov čevljev 4 pari čeiljov samo za 8 kron. Več to arn mi je vsled tega, ker so prišle vplačila« točke, naročilo, razp^čati večjo množino čevljev, pod valno ceno. Prodam torej isakomur 2 para mož kih. in 2 para ženskih čižem, usnje ru-javo ali črno, galoširano, zelo ele^ gantna najno eiša fasona. Velikost }» številki. Vsi štirj; [¡ari stanejo Bami) 8 kron, če se vzame 8 parov, samo 15 kron. Ha'.pošilja se po povzetju. J. Zweig, raniiosilial-nica črevljev, krukov štv. 88—1 i9. Zamenjava dovoljena ali se vrne denar. 1G7 Malo lepo posestvo je na pr. daj blizu mesta Maribora in blizu šole, je lepa z dana hiša, zidani hlevi, studenec pri hiši, je le» saderognik, vrt za zelenjavo, veliko brajd, dve njivi, velik travnik s sladko krmo in les. Več se izve pri lastnika samemu v Poberžih, štv. 62. pri Maribora, ker proda se la za adi bolezni gospodarja. 182 Malo posestvo je na prodaj v Župniji Marija ¡snežna pri Cmureku. Sadonosn k, njive, mali vinog-ad, travnik, gozd, skupaj 8 oralov ; potem: gospodarsko poslopje s stiskalnico in svinjski hlevi. Proda s» radi bolehiiosti; izve se pri Ig. aci-ju Strnad istotam ISt Kazn-njam, da imam dobro p tane prašiče in prašiče za p odal Kdor želi kupiti, uai se oglasi pri ia-t-nikn Antonu KiKza.ru, posestniku pri Sv. Jakouu v Slov. gor. št. 15. 176 Seme pravega kašeljskega zelja, pro-dsje Ig. Mre na, v Zg. Kašlju pošta D. M. v Polju po K. 1 ¿0 bh 20 gramov. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisem ke znamke. Pohvalna priznanja mojih do-Bedijnili odjemalce* so na razpolago. 158 Suhe c etlice za cerkve, oziroma kape'e, izdeluje Uršula Brauneker pri Sv Mat'da'eni, Pobrežka c st* št. 1. Manbor. 15» Dfkle. 18 — 20 let stara, mirua in spra liiva, ki zna nekaj šivati, in ima veselje do dela v sobi, se takoj sprejme na letno mesto. V-prsšati je tivba gospo Karolino Schvvarschn g. v Ieposest. v Miji-pergu pri Ptuju. 161 Pridnega miviarsknga učenca sprejme triko i Lovro Kračič, mizarska obrt z električno silo. Preval-", Koroško. 162 Mala pcsrslvo se proda, meri o-koli 4 orale dobre iu rodovite z-m-lje, rediti se more 3 svinje i» ena krava, rast? 3 polovnjake vin», 4 4 Zalivala. Povodom prebr.dke i.'gabe našega preljubega Antona Krois grstilničarja in releposestnika ▼ Selnici ob Dr. se zahvaljajemo veleč g. etolnema župnika Morav-cu za vod-tvo pogreba m krasni nagrobni gover, nadalje veleč, g- dr. Somreko, domačimi čž. g >8- ^ podoma, vrlim pevcem in vsem, ki so se udeležili g pogreba. Selnica ob Dravi, 1. marca 191 . Žtln ofci ostali Ges. kralj priv. vzajemna zavarovalnica proti požarni škodi v Gradcu. Oznanilo o volitvi novih društvenih poslancev. Ker je potekla Šestletna doba, za katero so bili ^ta 1905 izmed vseh društvenikov ces. kralj. priv. vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradit.' izvoljeni društveni poslanci, razpisuje društveno vodstvo sedaj novo volitev in določi 80. sušeč 1911 kot rok za oddajo glasov. Zato naj se javijo oni društveniki, kateri hočete, glasovati, vodstvu najkasneje do 16. sušca 1911; t-ozneje došlih prijav se po par. 111 društvenih pravil ne more več upoštevati. V teh prijavah mora biti natančno zaznamovan naslov volilca, Številka zavarovalne knjižice ali zavarovalnega lista, okraj in kraj, kjer so zavarovane re-M. Na podlagi pravočasnih prijav bo poslalo vodstvo društveni kom, kateri imajo volilno pravico, gla-« vne listke in izkaznice. Ti društveniki naj glasovne listke povsem izpol 'rojO, sami podpišejo, zaprejo in naj jih pošljejo naraven vodstvu. Glasovni listki, kateri niso podpisani ali zaprli, oziroma tisti, kateri dojdejo vodstvu po 80. sušcu niso veljavni. Vodstvo objavlja v naslednjem določila društve->?b pravil, ki se tičejo glasovanja, in vabi p. n, dru-Stvenike uljudno. naj se udeležijo volitve, v , § 101. , Pravica voliti društvene poslance je, ali: a) samostojna ali pa b) vkupna. § 102. Samostojno volilno pravico imajo oni društveni-«•», katerih reči so že najmanj eno leto za znesek 4000 kron, in sicer v enem volilnem okraju (par. 105) zavarovane. Društveniki imajo za zavarovalno vrednost od .4080 K do 20,000 K en glas, za zavarovalno vrednost f-m 20.000 K do 40.000 K dva glasa in za zavarovalno -. fdnost čez 40.000 K tri glasove. § 103. Oni društveniki, ki zaradi svojih premalih de-»rnih vrednosti nimajo pravice do samostojne volitve, lehko volijo skupno tako, da oddajo v enem volil-, ?m okraju za skupno zavarovalno vrednost 20.000 K en glas. § 104. Ženske, varovanci in osebe imajo enako volilno ravico kot drugi društveniki. Oni volijo po svojih pooblaščencih, po postavnih in oziroma po pravilih določenih namestnikih. § 105. Društveniki, ki imajo pravico voliti društvene po--nance za kak okraj, se dele v tri volilne okraje. V prvi volilni okraj se štejejo vsi društveniki, ki smejo glasovati in katerih zavarovalne reči so na štajerskem ali pa izven Koroške in Kranjske dežele. Ti volijo 24 društvenih poslancev. V Gradcu, dne 15. svečana 1911. V drugi volilni okraj se štejejo vsi društveniki, ki smejo glasovati in katerih zavarovane reči so na Koroškem. Ti volijo 14 društvenih poslancev. V tretji okraj se štejejo vsi društveniki, ki smejo glasovati in katerih zavarovalne reči so na Kranjskem. Ti volijo 10 društvenih poslancev. § 107. Društveniki, ki so se zavarovali v mnogih volilnih okrajih, glasujejo za vsak okraj po prej navedenih določilih in omejenjih. § 108. \ zbor voljeni morejo biti le oni društveniki, ki imajo pravico samosobno voliti. § 109. Voljeni ne morejo biti: a) oni društveniki, ki že sodelujejo pri upravi kake druge zavarovalnice proti požaru: b) uradniki društva; c) one osebe, ki so v konkurzu, ali pa oni, ki ne morejo voliti v občinski zbor. Ce se kak tak vzrok pokaže pri poslancu šele za časa njegovega poslanstva, neha to poslanstvo samo ob sebi. § 110. Vodstvo priredi volitev, jo razpiše in po uradnih deželnih listih v obeh deželnih jezikih objavi. Da se volitev lažje vrši, sme upravno svetništvo predlagati za to sposobne osebe; volilcem pa se ni treba po tem predlogu ravnati. § 111. Sodstvo spiše onim društvenikom, ki imajo pravico samostojno voliti, in ki so najmanj 14 dni pred volitvijo napovedali, da hočejo voliti, po sestavljenih volilnih imenikih volilne izkaznice, na katerih mora biti zaznamovan volilni okraj in število glasov, ter razpošlje najmanj 8 dni pred volitvijo te izkaznice in glasovne listke po poŠti. Volilci morajo glasovne listke, katere so prejeli od vodstva, povsem izpolniti, s svojo roko podpisati ter jih zavite še pred dnevom volitve naravnost vodstvu piiposlati. Glasovni listki, ki niso podpisani ali zaviti, ali pa, ki so dospeli, ko je Čas^ da se oddajo, vže pošel, se pri Štetvi glasov ne vštejejo. § 112. Društveniki, ki so se združili, da vkupno glasujejo, morajo to vodstvu naznaniti v dopisu od dotič-nih društvenikov s svojo roko podpisanem ter v istem imenovati tudi vkupnega pooblaščenca, kojemu se pošlje volitvena izkaznica, da potem on v imenu svojih pooblaščencev izpiše glasovni listek. § 114. Pri volitvah odločuje relativna večina glasov; če so glasovi naspol, tedaj pa, Če je treba, žreb. Ce kdo izmed izvoljenih ne sprejme volitve, velja za izvoljenega on, ki ima za njim največ glasov. Vodstvo ces. kr. priv. vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradcu. Zahvala. Za premnoge dokaze srčnega sožalja povodom smrti nepozabnega nam soproga, očeta oz. brata Josipa Ivačič, cerkv. ključarja, posestnika, trgovca in gost. v Stari vasi pri Vidmu, ki je po dolgi mačni bolez ni dne 22. februarja previden s sv. zakramenti v 72. letu svoje starosti v Gospodu zaspal, izrtkamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo vsem pri jateljem in znancem ki so prihiteli rajnega spremit k zadnjemu počitku. Posebno pa se zahvaljujemo veleč. gosp. dekanu Henrika Verk, kateri je vodil žalostni sprevod in rajnemu govoril slovo pri odprtem grobn, kakor tudi gosp. kaplana, dalje si. požarni brambi pod vodstvom g. Vekosl&va Žapevc, ter sploh * sem ki so se udeležili pogreba in ravno tako tistim, ki bi se ga bili radi udeležili pa jim ni bilo mogoče. Staravas—Videm, dne 24. febr. 1911. Oznanilo. Podpisani posestnik kot vinorejec pri Sv. E mi blizu Podčetrtka Matevž Strašek, naznanja, da ima čez 20 tisoč amerikanskih koreničnih divjakov na prodaj. Po nizki ceni in po dogovora. Dobe se pri njem razne vrste podlage kot od Montikole, Riparija in Portalis. Že dobro znane kot najboljše vrste za podlago za nove nasade. Imenovani je tudi pripravljen pomagati na razne načine pri amerikanskih nasadih. Naslov: Matevž Strašek, sadje-in vinorejec pri Sv. Emi, Pristova. Sp. Štaj. 165 VABILO na 169 Žalnjoča rodbina. Zahtevajte v gostilnah katoliško-na-rodne liste: Slov. Gospodar, Straža. 4. redni obeni zbor „Hranilnice in posojilnice pri Sy. Jnrjn ob Sčavnici" reg zadruge z neom. zaveso, ki se vrši v nedeljo 12. maroa t. 1. ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1910 .3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. 156 Načolstvo. Oklic. V zapuščinski zadevi po dne 25. jan. 1911 v Vojnlku umrlem žnpnikn Andreju Vodušek se bode na predlo» de diča vršila prostovoljna javna dražba premičuin kakor raznega pohištva, živiae, vozov, poljskega orodja, vina, sad ne pijače itd. v Vojniškem župniščn dne 28. februarja 1911 in naslednje dni vsakokrat ob 9. ari dop. Premičnine se prodajo le za ali nad cenilno vredno»! proti takojšnjemu plačila in odstranitvi. C. kr. okrajno sodišče v Celju odd. IV, 157 dne 18. febrmrja 1911. Vabilo k rednemu občnemu zboru ■v .-...■.• • Osrednje zadruge za vnovČenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru, reg. zadr. z om. zav. kateri se vrši v pendeljek 20 marca ob 8. ari predpold. v prostorih Kat. del. društva v Maribora, Flossergasse 4. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1910. 4. Poslovnik vnovčevalnice. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Predavanje o živinoreji. 8. Razgovoi o živinoreji in nadaljnem delovanja zadruge. Ako bi občni zbor ob 8 ari ne bil sklepčen, vrSi se ob 9, ari drag občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen pri vsakem števila navzočih članov. K obilni udeležbi vabi vse člane in živinorejce 180 načelstvo. Proda se takoj novozidana hiša, 5 minut oddaljena od Brežic, tik glavne ceste, obstoječa iz stanovanja, delavnice in gospodarskega poslopja. K hišt spada tadi eden oral njive. Natančnejša pojasnila daje ga. Antonija Zaje. 166 Prva češka za zavarovanje delniška družba na življenje "v Pragi je edini slovanski delniški zavod, ki ima dokazato n»«y nižje cene in najboljše zavarov. pogoje ter je zares v narodnih rokah. — Pojasnila o zavarovanja daje bre» plačno: 6. Fran Rakovič, urednik v Maribora, KoroSka oesta 5. 53 Izborne brzoparilnike za krmo H| IT ¡kit se najbolje na-jjflLir H ročaj o v trgov Jos. Gizel na Polzeli v Savinjski dolini, kjer je vedno tak brzoparilnik na ogled in na poskušajo Prihranitev na kariva in na časa je ogromna. — Krma 21 je mnogo boljša! Dobavlja se tudi izvrstni strešnik zakrivač iz tovarne F. P Vidic & Kornp. v Ljubljani. Ženini, * neveste, * svatje k Janko Artmanu v St. Jur ob ju*, žel. po svafovsko obleko in druge na novo nabavljene svatovske 081 potrebičine. • •••••• -i »• ■ . " . ., V-J .• " : ' • ' . Vfli", ■ - s < ' '.'< ■. ./,'-.-: V.-;-'.- J■•..■■--, ' "■ * . ■' ■ .. *r< --1-. - ■■■ ■ mmm Zaliv. Za premnoge dokaze srčnega sočutja po volom nepričakovane smrti nepozabljenega nam brata Franca uwopsaii c. in kr. topničarski stotnik v pokoja, 3 izrekamo tera potom svojo najiskrenejšo zahva'o vsem prijateljem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli rajnega spremit k zadnjemu počitku. Posebno pa se zahvaljujemo veleč. g. inpniku Antona LajnSič, kateri j a vodil žalostni sprevod, zahvaljujemo se za darovane vence, vrlim pe?kaia za nagrobnioo, sploh vsem, ki so se v tako ogromnem števila udeležili sprevoda in nam tako pomogli tešiti bridko žilojt. Vsem Bog plačaj ! Sv. Maitin pod Vurbergom, 25. februarja 1911. Simon DrorSak, brat, posest, v Gor. Dnplekn. Avg. Dvor&ak, brat v Ciglencah. Ter. Drordik, sestri, Ivana DvorSak, os&ožena A pol. Dvoršak, sestra, Kamer o. kr. paznik v p. Asa Dforšak, sestra, pri Sr. Martino. pos. v Lorm. 175 -, IIM M m P Stefan Kaufmann trgovina z železni a o 23 v Radgoni, priporoča štedilnike in vsakovrstno posodo. Naznanilo. Knpojem vsake vrste zrno in tadi les po najboljši ccni; tudi se menja z^nje z moko. Janez Špss, posestnik parne žage in mlinar v Mariboru, nasproti dfagonske kasarne. Magdalens'«o predmes'je. 150 Stampilje is kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Za spomladansko gnojenje priporočam cenjenim kmetoyaleem Tomasovo žlindro znamko 120 zvezdi, kot najboljše in najcenejše fosfor&o kislo gnsjito. Varujte se ponarejanj! Zahtevajte povsod izrečno Tomasovo žlindro znamko zvezdo. — Veletrgovina z želesnino „Merkur" Peter Majdift, Celje, prodaja izdelkov tvrdke Tho-masphosphatfabriken G. m. b. H. v Berolinu. NIov. Bistrici In celi okolici se priporoča kapujte vse Vaša potrebščine pri trgovcu AL Pinter-jii pri farni cerkvi v SI. Bistrici. On imi lepo zalogo vsakovrstnega blaga ter točno in zanesljivo postreže. Za sedajšnji pomladanski Čas prodaja tudi vsakovrstna semena, kakor: Pravo Štajersko deteljno seme, lucerno, rdečo deteljo, travno seme, peso, runkl, repno seme, semenski oves, svinjsko salato (cikorijo), korenjevo, zeljno, salalno, indivijo, redkevno seme itd. Za vinograde: gálico, tenaks, brizgalnice, škarje, motike, gumi-trake, preja ličje itd. Za travnike: Tomaževo žlindro, kajnil, kalijevo sol, travno seme, kose, vite, grablje, srpe itd. Nadalje je v zalogi Bartelnovo klajno apno, ..1»-kulus", vsakovrstni otrobi, železo, ključavnice, cement itd. Zahvala. Tem potom izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem ki so nam izkazali v dnevih žalosti tako lju-beznjivo sočutje ob priliki smrti našega moža, cz odeta, brata in svaka Jerneja Kapitler posestnika v Podgori ki je 20. t. m. ob 3. uri zjutraj previden s sv. zakramenti, po kratki mučni bolezni mimo v Gospodu zaspal. Zahvalimo se tem potom č. g. kaplanu ki so rajnega spremili od doma in č. g. župniku ki eo prišli naproti in služili sv. ma?o zadašai-co, kakor tudi pevcem ter g. M. Trlan za slovo doma, g. Earnjovšoku za krasen nagrobni govor, in vsem sosedom in znancem ki so rajnega spremljali na zadnji poti in nas telažili. Bog plati vsem. V Podgori, dne 22. februarja 1911. 171 Žalujoča žena, otroci, sestra, svak in sorodniki. Zahvala. Za številne dokaze ljubeznivega sočutja povodom prebridke izgube, ki nas je zadela z nepričakovano smrtjo naše dobre matere, babico itd. v Katarine Zitek, velep&sestnice v Bučečovcih, izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so orihiteli cd blizu in daleč lajšat nam našo pregloboko žalost med boleznijo, zlasti ob smrti ter za mnogobrojno spremstvo. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini in nadučitelju g. Cvetku za v srce segajoči nagrobni govor. Bog povrni tisočero vsem. Ljutomer—Bačečovoi, dne 22. sveč. 1911. 171 Žalujoča rodbina Ksrbova in Franc ¿itek. •"- v;«.'.-' TJÜDSKA ffRANILNICA •■nnr.T—»■»tr.-vrBiniiiTf-rtn '»r» m POSOJILNICA ¥ C£LJU registrovana zadruga v lastni hiši (Hotel „Fri belem volu") v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje fSI obrestuje iS braailne »lege po 4"r% b-ei odbitka reotr/fga davka. Spre-jema hranilne knjižice drugjh zavodov kot »loge, re da bi se oltfestovaojf prekinilo, i>ajc vložnikom na dom brezplačno |5@ brauilne nabiralnike. Sprejema p<> sejnem sklepu vloge na «ekoti ra>ua in jih oltte»fuje od dae vložitve do dne vadiga §K uraduje vsak lorek in petek dopoldne. Prošnjo le sprejemajo 10 po jaeniia se dajejo vsak dan, izvzemši prazniki', dopoldne od 8. do 13. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vplačila po poŠti se dajejo zastonj poštno-hranilnifcne položnice, štev. 924t>f> Telefon ima št. 3. 7.a brzojave zadostuje naslov. l.judaka posojilnica Celje. mmmm posojuje o« /emljisia po 5'/, d» 57«% « amortizacijo ali lire« njo. na zastavo vrednostnih listin i« na osebni kredit pod ug<-duimi pogoji. Konv«rtqje vkniižeue dolgove pri druph lavudih in '/.terjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dala brezplaino, stranka plač» le koleke oaBttoapalMiBaMiiMMnaBaij I^dajateij tn »ložnik: Katoliško tiskovno dnUtro, Odgovorni urednik : Fm Rakrvlft. Thk tiskarne »v. Ciril» v Malttoro.