STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENJSCHE FORSTZEJTSCHRJFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY L E T O 1981 • L E T N 1 K XXXIX • š T E V 1 L KA 10 p. 417- 458 Ljubljana, december 1981 VSEBI NA - INHALT- CONTENTS Marko Accetto 418 Zimska prehrana srnjadi v Dobre- poljski dolini Die Winterernahrung des Rehwildes im Tal von Dobrepolje Winter Browse of the Roe-Deer in Dobrepolje Valley Marjan Lipog lavšek 426 Obremenitev delavcev z ropotom pri spravilu lesa Larmbelastung der Arbei ter beim Ho lzrucken The noise stress affecting the workers at wood-skidding .Livan Vese l ič 435 Vpliv divjadi na obnovo jelovo- bukovih gozdov v Postojnskem gozdnogospodarskem območju Die Beeinflussung der Verji.ingung in den Tannen-Buchenwaldern der Forstdirektion Postojna durch das Wild The impact of game on the rege- neration of Fir-Beech forests in the forest management area of Postojna Milan Piskernik 451 Način določanja mikroreliefnih goz- dn ih združb Janko Kalan 455 Poškodbe tal in zemlj išč ter proble- mi njihovega varstva Ovitek fotograf iral Igor Smolej 457 Iz domače in tuje prakse T isk CGP Delo Ljub ljana Gozdarsk i vestn ik izdaja Zveza inženirjev in tehn ikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenij e Uredniški svet: Marjan Trebežnik, predsednik mgr. Boštjan Anko Branko Breznik Janez černač Rozka Debevc Hubert Dolinšek Vil jem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomil Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor : mgr. Boštjan Anko dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Ml inšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Editor in chief Marko Kmecl, dipl. inž. gozd . oec . Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljub ljana Erjavčeva cesta 15 .Liro račun - Cur. acc. 50101-678-48407 Letno izide 10 številk 1 O issues per year Letna naročnina 210 din Za ustanove in podjetja 700 din za študente 120 din in za inozemstvo 420 din Ustanovitel j ici revije sta Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira iz~ hajanje revije tud i Raziskova lna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata 'za prosveto in ku lturo (št. 421 -1/74 2 dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Foto Marijan Pfeifer Stabilizirana (nepobarvano) voščilo za zdravo in delovno leto 1982 pošiljajo bralcem Gozdarskega vestnika sodelavci revije in uredništvo. Oxf. 156.1 ZIMSKA PREHRANA SRNJADI V DOBREPOLJSKI DOLINI Marko A c ce t to (Ljubljana)* A cc et to, M.: Zimska prehrana srnjadi v Dobrepoljski dolini. Goz· darski vestnik, 39, 1981, str. 417-424. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Na osnovi sledenja srnjadi v snegu je bilo ugotovljeno, da je zimska prehrana srnjadi dokaj odvisna od stalnosti in poprečna pokrovne vrednosti rastlinskih vrst v grmovni plasti. Glede na celotno obžrtost kot tudi poprečno stopnjo obžrtosti so za zimsko prehrano najpomembnejše: Corylus ave/lana, Cornus sanguinea, C. mas, Euonymus europaea, Popu/us tremu/a ter Ouercus sessiliflora in O. tobur. Neobžrta je bila le Lonicera xylosteum. Neznatno obžrta je bila večina drevesnih vrst (Picea excelsa, Fagus sylvatica, Carpinus betulus, Tilia cordata in Befula verrucosa) kar kaže na ugodno naravno zimsko ponudbo hrane. A cc et to, M.: Winter Browse of the Roe-Deer in Dobrepolje Valley (Slovenia, YU). Gozdarski vestnik, 39, 1981, pag. 417-424. ln Slovene with summary in German. By tracing roe-deer in snow it has been found that winter browse is rather dependent on c:onstancy and average cover value of plants in the shrub layer. Considering the total browse level as well as the average browse level Cory/us ave/lana, Cornus sanguinea, G. mas, Euonymus euro- paea, Popu/us tremula, Ouercus sessilillora and O. robur are the most important species. No signs of browsing were found only on Lonicera xylosteum. Low level of browsing was registered on most tree species (Picea exoelsa, Fagus sy/vatioa, Carpinus betu/us, Tilia cordata, Betula verrucosa) which can be considered as an indicator of suflicient browse availability during the winter. Uvod Pretekla zima, bila je po trajanju in višini snežne odeje ena hujših, ni povzročila večjih poginov srnjadi. Vzroke za to najbrž lahko iščemo v tem, da si je srnjad v jesenskem času nabrala dovolj rezervnih snovi v obliki tolšč ter ugodni naravni zimski prehrani. Grmovna plast je pri tem najpomembnejša. Iz obsežne tuje in domače literature (Mottl 1957, Esser 1958, Klotzli 1965, Heptner et all. 1966, Holzhausen 1970, Wladuschewski, Jelski 1974, Voser-Huber, Nievergelt 1975, Stubbe, iorner 1977, Accetto 1979, Adamič 1980, 1981, Cederlund et all. 1980 idr.) povzemamo, da je ta od okolja do okolja dokaj različna. Splošna zakonitost, da je prehrana srnjadi odvisna tudi od prisotnosti in pokrovnosti grmovnih vrst v vsakokratnem okolju, je bila yečkrat potrjena. * Dr. M. A., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdarstvo in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 418 Prav zaradi te zakonitosti je toliko bolj pomembno, da poznamo vrste grmovne plasti, važne za zimsko prehrano srnjadi v vsakem okolju posebej. V pričujočem prispevku želim tokrat opozoriti na vrste grmovne plasti, ki so pomembne za zimsko prehrano srnjadi v Dobrepoljski dolini. Opis rastiščnih razmer Raziskava je zajela tri bolj ali manj izrazita zimovališča srnjadi v Dobrepoljski dolini:* ravninski območji jugovzhodno od Vidma (stratum 8), imenovano tudi Log in širšo okolico Ponikev (stratum C), ki ležita na nadmorski višini 430 m do 460 m, ter 50 m do 1OOm višje ležečo Plano in Vi čev hrib, del severnega dela Suhe krajine {stratum A). Celotno raziskane območje je uvrščeno v preddinarsko klimatsko območje (poprečna letna temperatura 9,2° C, poprečne letne padavine 1287 mm - Ambrus), njegovo geološko-petrografsko zgradbo pa grade pretežno jurski in kredni apnenci (Ramovž 1958 a, 1958 b). Na njih so razvita rjava tla prekrita z ilovicami, rjava nekoliko izprana tla ter pokarbonatna rjava izprana tla na apnencih (Kalan 1970). Rastlinsko odejo grade številne razvojne stopnje vegetacije, ki jih označujejo kombinacije med lesko (Corylus avel/ana), gradnom (Quercus sessiliflora), dobom (Q. robur), cerom (Q. cerris), belim gabrom (Carpinus betulus) in drugimi vrstami, katerih razvoj gre v smeri proti rastlinskim združbam Querco-Carpinetum (sensu Jato), Querco-Fagetum Košir 1962 in Hacquetio-Fagetum Košir {1956) 1962 (Košir 1979). Metoda dela Metoda dela je zasnovana na osnovi sledenja srnjadi v snegu, ter popisovanja vseh sveže obžrtih in neobžrtih rastlinskih vrst grmovne plasti na mestih njenega prehranjevanja. Pri popisovanju rastlinskih vrst sem se poslužil fitocenoloških metod ocenjevanja (stalnost, pokrovnost), obžrtost pa sem ocenjeval po stopnjah, ki so jih uporabljali tudi drugi {Aidous 1937, Perko 1981): 1 - neobžrto, 2 - neznatno obžrto; vrsta objedena do 10 °/o, poprečje 5°/o, 3 - zmerno obžrto; vrsta obžrta nad 1 O 0/o do 50 °/o, poprečje 30 °/o, 4 - močno obžrto; vrsta obžrta nad 50 °/o, poprečje 70 °/o. V vsakem stratumu sem popisal150 stojišč ali skupaj 450 stojišč. število stojišč je bilo določeno na temelju spremljanja grmovnih vrst v odvisnosti od večanja števila stojišč (tabele zaradi njihove obsežnosti izpuščam). Ugotovljeno je bilo, da se v stratumu 8 po 1 06., v stratumu A po 92. in v stratumu C po 116. stojišču ni več pojavila nobena nova vrsta, če izvzamemo nekaj grmovnih vrst stratuma C, vezanih le na malo razširjena obrečna tla Rašice. Te po stalnosti in poprečni pokrovni vrednosti nimajo večjega pomena za prehrano srnjadi v raziskanem območju. Zaradi enakosti primerjav je bilo zato izbrano v vsakem stratumu 150 stojišč. Za primerjavo podobnosti rastlinskih vrst grmovne plasti med stratumi sem uporabil Sorensenov obrazec 2 C · 1 OO 0/o). A+B * Zajeto predvsem območje LD Dobrepolje. 419 S posebnim programom za računalnik, ki ga je izdelal mag. Vlado Puhek, smo dobili spisek v ranžirni vrsti urejenih grmovnih vrst glede na celotno obžrtost kot kazalcu pomembnosti, ter glede na poprečno stopnjo obžrtosti kot kazalcu priljubljenosti grmovnih vrst v prehrani srnjadi. Z rang-korelacijskim koeficientom po Spearmannovem obrazcu sem preveril odvisnost med obžrtostjo na eni, ter stalnosrjo in poprečno pokrovno vrednostjo na drugi strani . Rezultati raziskave in razpravljanje Primerjava grmovnih vrst med stratumi, razvidna iz spodnjega pregleda, A B B 90% c 78% 71% -~ kaže na dokajšnjo podobnost. Zato smo podatke združili v en. vzorec, na osnovi katerega so dobljeni rezultati raziskave. Iz tabele 1 je razvidno, da je med ugotovljenimi 38 vrstami 37 takih, ki jih obžira srnjad. Po celotni obžrtosti, stalnosti in poprečni pokrovni vrednosti (tabela 1) je na prvem mestu leska (Corylus ave/lana) ter sodi po tem med najpomembnejše grmovne vrste v zimski prehrani srnjadi. Tej slede rdeči dren (Cornus sanguinea) graden in dob (Quercus sessiliflora, Q. robur) navadna krhlika (Rhamnus trangula), trepetlika (Popu/us tremula), dobrovita (Viburnum lantana) itd. Med najmanj obžrtimi vrstami je večina drevesnih vrst, medtem ko je bilo neobžrto le puhastolistno kosteničevje (Lonicera xytosteum). Zelo značilna in pozitivna rang-korelacijska koeficienta med obžrtostjo in stalnos'tjo [r = .820***, tt11, = ::lGl = 8.6171] ter med obžrtostjo in srednjo pokrovno vrednostjo [r = .7394***, t (rn = :JGl = 6.5896] kažeta, da je vrstni red obžrtosti dokaj odvisen od stalnosti in pokrovne vrednosti rastlinskih vrst grmovne plasti. Vrstni red priljubljenosti rastlinskih vrst v tabeli 2 je povsem drugačen. če izvzamemo vrsto navadni kloček (Staphy/ea pinnata), ugotovljen le nekajkrat v stratumu C, sodijo med najbolj priljubljene vrste: rdeči dren (Cornus sanguinea), trepetlika (Popu/us tremula), dobrovita (Viburnum lantana), navadna trdoleska (Eounymus europaea), iva (Salix caprea) ter graden in dob (Quercus sessiiiflora , Q. robur). To so vrste, ki jih srnjad pri objedanju le redko izpusti. Za nekatere izmed njih je ugotovljeno, da vsebujejo za rast in razvoj srnjadi pomembne makro- in mikro elemente ter nekatere vitamine (npr. Salix caprea), ter dokajšne količine beljakovin in vode (npr. Euonymus europaea, glej Hirsch-Reinshagen 1962, cit po Juon 1965, Conradi 1960, Juon 1963, Ueckerman 1956). Z dokaj izenačeno srednjo stopnjo obžrtosti slede vrste rumeni dren (Cornus mas), lesnika (Malus pumila), rdeča vrba (Salix purpurea), črni bezeg (Sambucus nigra), ki imajo v splošnem manjšo stalnost in srednjo pokrovno vrednost. Sledi skupina sedmih vrst razvrščenih od 13. do 19. mesta, med katerimi je tudi leska (Corylus ave/lana). Od 20. do 28. mesta je razporejena skupina vrst, ki je približno za polovico manj objedena od prejšnje. Na začelju spiska, to je med najmanj obžrtimi vrstami, je ugotovljenih 11 vrst. Večina med njimi je drevesnih vrst : beli gaber, bukev, črna jelša, lipovec, breza ter smreka (naravna in kultivirana). Prav na koncu spiska je že omenjeno puhastolistno kosteničevje. Izračunana in neznačilna rang-korelacijska koeficienta med srednjo stopnjo obžrtosti in stalnostjo [r = .0574, t(lll = ~~6) = .3452] ter med poprečno stopnjo 420 Tabela 1 Pogostnost Po- Obžrtost Stopnja obžrtosti Jakost 1 Drevesna vrsta krovnost Po pr. pojavljanja % N 1 % 1 1 2 1 3 1 4 % ~ % -- . - -- 1 Corylus ave/lana (leska) 275 61 '1 743,76 262 95,27 13 71 125 66 33,30 31 ,73 2 Cornus sanguinea (rdeči dren) 158 35,1 72,67 152 96,20 5 9 14 129 62,47 60,09 3 Quercus sessiliflora (graden). dob. (Q. robur) 142 31,6 86,35 132 92,96 10 10 24 98 57,80 53,73 4 Rhamnus frangu/a (navadna krhlika) 99 22,0 17,44 52 52,53 47 28 20 4 19,62 10.30 5 Popu/us tremu/a (trepet :ika) 44 9,8 37,11 44 100,00 o 2 6 36 61,59 61 ,59 6 Viburnum lantana (dobrovita) 38 8,4 10,16 38 100,00 o 2 3 33 63,42 63,42 7 Crataegus laevigata (navadni glog) 54 12,0 18,13 34 62,96 20 22 8 4 18,53 11,67 8 Euonymus europaea (navadna trdoleska) 38 8,4 11 ,73 34 89.47 4 1 2 31 65,74 58,82 9 Ligustrum vulgaris (kalina) 39 8,7 17,31 30 76,92 9 o 10 12 39,33 30,26 10 Tilia cordata (lipovec) 38 8,4 19,96 22 57,89 16 21 1 o 6,14 3,55 11 Carpinus betu/us (beli gaber) 35 7,8 22,67 20 57,14 15 15 5 o 11,25 6,43 12 Salix caprea (iva) 18 4,0 19,62 17 94,44 1 2 1 14 60,00 56,67 13 Acer campestre (maklen) 17 3,8 10,78 15 88,24 2 9 5 1 17,67 15,59 14 Prunus spinosa (črni trn) 18 4,0 3,67 12 66,67 6 8 4 o 13,33 8,89 15 Quercus cer ris (cer) 15 3,3 8,56 9 60,00 6 G 1 2 22,22 13,33 ..J::>. 16 Cornus mas (rumeni dren) 10 2,2 10.62 9 90,00 1 1 3 5 49,44 44,50 1\) 17 Rosa sp. (šipek) 10 2.2 7,36 9 90,00 1 3 3 3 35,00 31,50 18 Berberis vulgaris (češmin) 38 8,4 6,89 8 21,05 30 7 1 o 8,13 1,71 19 Rhamnus cathartika (čistilna krhlika) 14 3,1 3,58 8 57,14 6 5 3 o 14.38 8,21 20 Pyrus pyraster (drobnica) 9 2,0 3,47 8 88,89 1 1 5 2 36,88 32,78 21 Sambucus nigra (črni bezeg) 7 1.6 5,60 7 100,00 o 2 2 3 40,00 40,00 22 Malus sylvestris (lesnika) 7 1,6 0,16 7 100,00 o 1 3 3 43,57 43,57 23 Juniperus communis (navadni brin) 13 2,9 3,56 6 46,15 7 5 1 o 9,17 4,23 24 Sorbus aria (mokovec) 8 1,8 1,27 6 75,00 2 4 1 1 20,00 15,00 25 Tiburnum opu/us (brogovita) 7 1,6 2,33 6 85,71 1 2 2 2 35,00 30,00 26 Clematis vitalba (navadni srobot) 6 1,3 11,73 6 100,00 o 1 4 1 32,50 32,50 27 Fagus sylvatica (bukev) 13 2,9 4,64 5 38.46 8 3 2 o 15,00 5,77 28 Fraxinus excelsior (veliki jesen) 5 1 '1 10,60 4 80,00 o o 2 2 50,00 40,00 29 Sa/ix purpurea (rdeča vrba) 3 0.7 11,67 3 100,00 o o 2 1 43,33 43,33 30 Staphylea pinnata (navadni kloček) 3 0,7 2.24 3 100,00 o o o 3 70,00 70,00 31 Alnus glutinosa (črna jelša) 3 0,7 0,07 3 100,00 o 3 o o 5,00 5,00 32 Rubus sp. (robida) 3 0,7 1,16 2 66,67 1 1 1 o 17,50 11,67 33 Ru bus ida eu s (mal injak) 2 0,4 1,13 2 100,00 o 1 1 o 17,50 17,50 34 Picea excels3 (smreka) 47 10.4 32,53 1 2,13 46 1 o o 5,00 0,11 35 Betufa verucosa (breza) 8 1,8 2,36 1 12,50 7 1 o o 5,00 0,63 36 Pinus sylvestris (rdeči bor) 2 0,4 0,04 1 50,00 1 1 o o 5,00 2,50 37 Prunus avium (češnja) 1 0,2 0,02 1 100,00 o o 1 o 30,00 30,00 38 Lonicera xylosteum (puhastolistno kosteničevje) 8 1,8 1,27 o 0,00 3 o o o 0,00 0,00 Tabela 2 Drevesna vrsta 1 Pogostnost Obžrtost Stopnja obžrtosti pojavljanja 4 • 1 Staphylea pinnata (navadni kloček} 3 0,7 2,24 3 100,00 o o o 3 70,00 70,00 2 Viburnum lantana (dobrovita) 38 8,4 10,16 38 100,00 o 2 3 33 63.42 63.42 3 Popu/us tremu/a (trepetlika) 44 9,8 37,11 44 100,00 o 2 6 36 61,59 61,59 4 Cornus sanguinea (rdeči dren) 158 35,1 72,67 152 96,20 5 9 14 129 62.47 60,09 5 Euanymus europaea (navadna trdoleska) 38 8,4 11,73 34 89,47 4 1 2 31 65,74 58,82 6 Sa/ix caprea (iva) 18 4,0 19,62 17 94,44 1 2 1 14 60,00 56,67 7 Quercus sessiliflora (graden, dob (Q. Robur) 142 31,6 86,36 132 92,96 10 10 24 98 57,80 53,73 8 Cornus mas (rumeni dren) 10 2,2 10,62 9 90,00 1 1 3 5 49,44 44,50 9 Malus sylvestris {lesnika) 7 1,6 0,16 7 100,00 o 1 3 3 43,57 43,57 10 Salix purpurea {rdeča vrba) 3 0,7 11,67 3 100,00 o o 2 1 43,33 43,33 11 Sambucus nigra (črni bezeg) 7 1,6 5,60 7 100,00 o 2 2 3 40,00 40,00 12 Fraxinus excetsior (veliki jesen) 5 1 '1 10,60 4 80,00 o o 2 2 50,00 40,00 13 Pyrus pyraster (drobnica} 9 2,0 3,47 8 88,89 1 1 5 2 36,88 32,78 14 Clematis vita/ba (navadni srobot) 6 1,3 11,73 6 100,00 o 1 4 1 32,50 32,50 ..J:>. 15 Corylus avelfana (leska} 275 61,1 743,76 262 95,27 13 71 125 66 33,30 31,73 1\) 16 Rosa sp. (šipek) 10 2,2 7,36 9 90,00 1 3 3 3 35,00 31,50 1\) 17 Ugustrum vulgaris (kalina) 39 8,7 17,31 30 76,92 9 8 10 12 39,33 30,26 18 Vlburnum opu/us (brogovita) 7 1,6 2,33 6 85,71 1 2 2 2 35,00 30,00 19 Prunus avium (češnja) 1 0,2 0,02 1 100,00 o o 1 o 30,00 30,00 20 Rubus idaeus (malinjak) 2 0,4 1,13 2 100,00 o 1 1 o 17,50 17,50 21 Acer campestre (maklen) 17 3,8 10,78 15 88,24 2 9 5 1 17,67 15,59 22 Sorbus aria (mokovec) 8 1,8 1,27 6 75,00 2 4 1 1 20,00 15,00 23 Quercus cerris (cer) 15 3,3 8,56 9 60,00 6 6 1 2 22,22 13,33 24 Rubus sp. (robida) 3 0,7 1,16 2 66,67 1 1 1 o 17,50 11,67 25 Crataegus laevigata {navadni glog) 54 12,0 18,13 34 62,96 20 22 8 4 18,53 11,67 26 Rhamnus frangula (navadna krhlika) 99 22,0 17,44 52 52,53 47 28 20 4 19,62 10,30 27 Prunus spinosa (črni trn) 18 4,0 3,67 12 66,67 6 8 4 o 13,33 6,89 28 Rhamnus cathartika (čistilna krhlika} 14 3,1 3,58 8 57,14 6 5 3 o 14,38 8,21 29 Carpinus betulus (beli gaber) 35 7,8 22,67 20 57,14 15 15 5 o 11,25 6,43 30 Fagus sy/vatica (bukev) 13 2,9 4,64 5 38,46 8 3 2 o 15,00 5,77 31 Alnus g/utinosa (črna jelša} 3 0,7 0,07 3 100,00 o 3 o o 5,00 5,00 32 Juniperus communis (navadni brin) 13 2,9 3,56 6 46,15 7 5 1 o 9,17 4,23 33 Tilia cordata {lipovec) 38 8,4 19,96 22 57,89 16 21 1 o 6,14 3,55 34 Pinus sylvestris (rdeči bor) 2 0,4 0,04 1 50,00 1 1 o o 5,00 2,50 35 Berber/s vulgaris (češmin) 38 8,4 6,89 8 21,05 30 7 1 o 8,13 1,71 36 Efetula verucosa (breza) 8 1,8 2,36 1 12,50 7 1 o o 5,00 0,63 37 Pfcea excelsa (smreka) 47 10,4 32,53 1 2,13 46 1 o o 5,00 0,11 38 Lonicera xytosteum (puhastofistno kosteničevje) · 8 1,8 1,27 o 0,00 B o o o 0,00 0,00 obžitosti in poprečno pokrovno vrednostjo [r = .2749, t (m ~ 3Gl = 1.7156] potrjujeta, da se v ranžirni vrsti verno odraža vrstna priljubljenost. Primerjava priljubljenosti rastlinskih vrst v prehrani srnjadi s poprejšnimi po- dobnimi raziskovanji na Ljubljanskem barju (Accetto 1979) kaže na razlike, pa tudi nekatere podobnosti. Razlike izvirajo predvsem zaradi različnega okolja ter z njim povezanih ekoloških zahtev posamičnih vrst. Tako so Corylus ave/lana, Quercus sessiliflora, Q. cerris, Rhamnus cathartica, Fagus sylvatica, Carpinus betulus, Pinus sylvestris, Tilia cordata, Sorbus aria le na seznamu obžrtih vrst v raziskanem območju, vrbe, Salix alba, S. fragilis, S. c!nerea, S. eleagnos, S. aurita, Prunus padus, Ribes uva-crispa, Ulmus laevis pa le na Ljubljanskem barju. Med omenjenimi vrstami je v Dobrepoljski dolini najmočneje obžrta Corylus ave/lana, na barju pa rod Salix. Celokupna število pozimi obžrtih rastlinskih vrst grmovne plasti je v obeh primerjanih območjih približno enako. Med vrste, ki so v obeh primerjanih okoljih bolj ali manj enako priljubljene, moremo uvrstiti: Quercus robur, Com us sanguinea, C. mas, Euonymus europaea .. Popu/us tremula, Viburnum lantana, Sa/ix caprea. Imenovane vrste so, kot kažejo izidi analiz prehrane srnjadi na osnovi vzorcev iz vampa srnjadi (Adamič 1980, 1981), med najbolj obžrtimi vrstami tudi na Kočevskem in drugod npr. v švici (Kičtzli 1965). Na osnovi dosedanjih raziskav lahko dokaj zanesljivo sklepamo, da te vrste srnjad najraje objeda tudi drugod v Sloveniji. Vrsti Rhamnus frangu/a in Alnus glutinosa, za kateri smo na Ljubljanskem barju ugotovili, da srnjadi ne pri jata, se pojavljata tudi v Dobrepoljski dolini : prva dokaj obilno, druga pa le pičlo na nekaj mestih ob Rašici. Obe sta bili tod obžrti. Rhamnus trangula je po celotni obžrtosti sicer na četrtem mestu, hkrati pa med vrstami katere je srnjad pri objedanju največkrat izpustila. Po rangu priljubljenosti pa je med vrstami, ki imajo mesto v zadnji tretjini ranžirne vrste. Na osnovi teh ugotovitev sodim, da jo tudi v obravnavanem območju lahko uvrstimo med vrste, ki srnjadi ne prijajo. V primerjavi z Ljubljanskim barjem si njeno nekoliko večjo obžrtost razlagamo s posledico hude zime ter s tem povezane· prehranske stiske srnjadi. Obžrtost vrste Alnus glutinosa zaradi njene pičle prisotnosti ne moremo primerjati. V zadnji četrtini ranžirne vrste je presenetljivo razvrščena večina drevesnih vrst, tako listavcev kot tudi iglavcev. Za slednje je sicer ugotovljeno, da se njihova obžrtost veča v odvisnosti od višine snežne odeje (Cederlund et all. 1980). Kljub hudi zimi pa v obstoječih kulturah kot pri naravno zrastli smreki nismo opazili večje obžrtosti. Smreka ni bila obžrta najverjetneje zaradi obilnejše prisotnosti drugih, srnjadi bolj priljubljenih grmovnih vrst. Zato je varovanje teh na ogozdenih površinah ukrep, ki lahko v znatni meri prispeva k zmanjšanju škod od te vrste divjadi, še posebej v območjih z revnejšo ponudbo prehrane. Sklepne ugotovitve - Med ugotovljenimi 38 rastlinskimi vrstami grmovne plasti je srnjad objedla 37 vrst. - Za zimsko prehrano srnjadi v Dobrepoljski dolini so glede na stalnost, srednjo pokrovno vrednost, celotno obžrtost in poprečno stopnjo obžrtosti naj- pomembnejše naslednje rastlinske vrste: les ka (Corylus ave/lana), rdeči in rumeni dren (Cornus sanguinea, C. mas), dobrovita (Viburnum lantana), navadna trdo- 423 leska (Euonymus europaea), trepetlika (Popu/us tremula), iva (Sa/ix caprea) ter graden in dob (Quercus sessiliflora, Q. robur). - Zimska prehrana srnjadi je dokaj odvisna od stalnosti in srednje pokrovne vrednosti rastlinskih vrst grmovne plasti. Statistični izračun pa ni odkril odvisnosti med priljubljenostjo vrst ter njihovo stalnostjo in poprečno pokrovno vrednostjo ter potrjuje, da se v tabeli 2 verna odraža vrstna priljubljenost - Najmanj priljubljene vrste v prehrani srnjadi v Dobrepoljski dolini so: Lonicera xy/osteum, Rhamnus frangula ter večina listnatih in iglastih drevesnih vrst v grmovni plasti (Picea exce/sa, Fagus sylvatica, Carpinus betulus, Tilia cordata, Betu/a verucosa). Neznatna obžrtost teh vrst kaže, da je naravna zimska prehrana tod zelo ugodna. Ohranjanje srnjadi najbolj priljubljenih grmovnih vrst v nasadih iglavcev ali listavcev, hkrati ščiti te nasade pred poškodbami od srnjadi. Literatura 1. Accetto, M., (1979): Prispevek k pt:!znavanju zimske prehrane srnjadi na Ljubljanskem barju. Gozdarski vestnik 37, 1: 4-8, Ljubljana. 2. Adamič, M., (1981): Prispevek k poznavanju jelenjadi (Cervus elaphus) in srnjadi (Capreolus capreolus) na območju snežniških gozdov. Pregled gojitve in odstrela jelenjadi v lovskem letu 1980, Notranjsko LG območje, Snežnik. 3. Adamič, M., (1980): Prispevek k poznavanju prehrane jelenjadi (Cervus elaphus) in srnjadi (Capreolus capreolus) na Kočevskem. Lovec, 10: 315-317. Ljubljana. 4. Ceder/und, G., Liungquist, H., Markgren, G., Salelt, F., 1980: Foods of Moosa and Roe-deer at Grims6 in Central Sweden. Results of Rumen Content Analyses. Swedish Wildlife Research Viltrevy, i1.4, Stockholm. 5. Conradi, H., (1960): Der Gehalt an Nahrstoffen, Mengen- und Spurenelementen von Reisig ver- schledener Baum- und Straucharten. Asungsverhaltnisse des Rehwildes im Winter auf der Schwabischen Alp. Diss., Hohenheim. 6. E.sser, W" (1958): Beitrag zur Untersuchung der Asung des Rehwildes. Zeitschr. Jagdwiss. 4, 1: 1-40. 7. Heptner, G. V., Nasimovič, A. A., Bannikov, A. G., (1965): Saugetiere der Sowjetunion. VEB Gustav Fischer Verlag, Jena. 8. Holzhausen, U., (1970): Asungsbedingungen des Rehwildes (Revier Ahnsen). - Fachwiss. Arbeit fi.ir Biol., PH Uineburg. 9. Juon, P., (1963): Ober neuere Erkenntnis:;e zur Frage der Rehwildernahrung. Schweitz. Ztschr. f. Forstwesen 114,3: 98-117, Zurich. 10. Kalan, J., (1970): Pedološka proučevanja v gozdnogospodarski enoti Dobrepolje. Gozdne združbe g. g. e. Dobrepolje, Elaborat, IGLG, Ljubljana. 11. Klotz/i, F., (1965): Qualitat und QuantWlt der Rehasung in Wald- und Grunland-Gesellschaften des Schweizer Mittellandes. Veroff. Geobot. fnsl. der ETH Zurich, Stiftg. Rubel, Bern. 12. Košir, 2:., (1979): Ekološke, 1itocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zb. gozdarstva in lesarstva. 17, 1: 1-242, Ljubi jana. 13. Motil, S., (1957): Die Nahrung des Rehwildes. Biologia 12; 29-43. 14. Perko, F., {1981): Metode in prvi izsledki kvantificiranja vpliva divjadi na gozdno vegetacijo. Studijski dnevi »Gozd-divjad•<, Ljubljana. 15. Ramovž, A., {1958 d): Geološki izleti po Sloveniji. Mladi geolog, Ljubljana. Ramovž, A., (1958 b): Geološki razvoj slovenskega ozemlja, Mladi geolog, Ljubljana. 16. Sttube, C., Zorner, H., {1977): Zum Bevorzungsgrad einiger Gemuse, Gewurz. und Arzneipflanzen durch Rehwild. Beitr. Jagd- und Wildforch. 10: 222-26. 17. Voser-Huber, M. L., Nievergelt, 8., {1975): Das Futterwahlterhalten des Rehes in einem voralpinen Revier. Zeitschr. Jagdwiss. 21: 197-215. 18. Wfaduschewski, D. W., Je/ski, G. M., (1974): Einige Gesetzmassigkeiten der Winterasung von Reh- und Rotwild. Populationsokologie der Waldtiere Sibiriens. Novosibirsk, 87-102. 424 DIE WINTERERNXHRUNG DES REHWILDES IM TAL VON DOBREPOLJE Zusammenfassung ln der Talschaft von Dobrepolje im Sudosten von Ljubljana wurden auf Grund von winterlichen Rehwild-Spuren an 450 Standplatzen Beobachtungen durchgefi.ihrt und der Verbissgrad, die Stetigkeit und der mittlere Deckungsgrad der Vegetation der Strauch- schicht festgestellt. Die wichttigsten Schlussfolgerungen sind im folgenden aufgezahlt. ln Hinsicht auf den gesammten Verbiss (Tabelle 1) und den Verbissgrad (Tabelle 2), Stetigkeit und den mittleren Deckungsgrad sind fur winterliche Ernahrung von Rehwild folgende Arten sehr bedeutend: Corylus ave/lana, Cornus sanguinea, G. mas, Viburnum lantana~ Euonymus europaea, Popu/us tremula~ Sallx caprea, Quercus sessiliflora, Q. robur. - Die winterliche Ernahrung von Rehwild hangt stark von der Stetigkeit und vom mittle- ren Deckungsgrad von Straucharten. - Weniger begehrt vom Rehwild werden folgenden Arten: Lonicera xylosteum, Rhamnus frangula und meisten in der Strauchschicht vokomenden Baumarten (Picea exce/sa, Fagus sylvatica, Carpinus betu/us, Tilia cordata, Betula verucosa), was auf einen rechlichen winterlichen A.sungsangebot hinweist. V švicarski strokovni literaturi smo pobrali zanimivo idejo oziroma rešitev . .že od nekdaj je bilo težko, nerodno in zamudno poviti novoletno jelko, tako da bi jo kupec lahko stisnil pod pazduho ali jo naložil v avto in nepoškodovano prinesel domov. Tudi prenašanje jelk po avtobusih in vlakih povzroča nevšečnosti tako lastnikom kot tudi sopotnikom. Gre skratka za drobcena potrebo, ki bi jo lahko gozdarji, kot vse bolj pogosti ponudniki novoletnih jelk v drobni prodaji, upoštevali. Jelko potisnemo skozi lijakasto cev, na koncu plastično pletena vrečo odrežemo in zavežemo - hitro in enostavno torej! Takšne jelke so zavarovane, ozke in lahko jih je prenašati. Pa še naslov proizvajalca: SPILKA, Konitzstrasse 80, 3008 Bern 425 Oxf. 304 OBREMENITEV DELAVCEV Z ROPOTOM PRI SPRAVILU LESA* Marjan Li pog 1 av še k (Ljubljana)** L i p o g 1 av še k , M.: Obremenitev delavcev z ropotom pri sprav ilu lesa. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 10, str. 425---433. V slovenščini s povzetkom v nemščini. Z merjenjem jakosti ropota med več cil\lusi dela na 5-6 deloviščih je bila pri vsakem od preskušanih traktorjev ugotovljena obremenitev trakto- ristov z ropotom. V poprečju je ekvivalentna jakost ropota pri traktorju IMT-558 majhna, pri zgibniku timberjack pa močno presega dopustno mejo 90 dB {A). Obremenitev traktorista z ropotom na goseničarju fiat 505 C znaša v poprečju 89 dB {A). Na posameznih deloviščih so obremenitve še večje in so odvisne od strukture delovnega časa, dolžine in naklona vlake, števila kosov v bremenu in organizacije dela. Pri spravilu z žičnimi žerjavi so obremenitve žičničarjev z ropotom največje pri spravilu navzdol po dolgih trasah. V poprečju znašajo navzdol 102, navzgor pa 99 dB {A). Le pri spravilu lesa z urusom na kratkih raz- daljah so manjše od 90 dB {A). Li pog 1 av še k, M.: The noise stress affecting the workers at wood-skidding. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 10, pag. 425-433. ln Slovene with summary in German. By measuring the noise intensity during severa! working cycles on 5-6 working areas for each of the three tested tractors the stress on the workers by the noise was established. On an average the equivalenl noise intensity of the tractor IMT-558 is low, while !hat of the timberjack surpasses the tolerable level of 90 dB {A) a great deal. The stress of the tractor driver on the caterpillar tractor fiat 505 C amounts to 89 dB {A) on an average. On some working areas the stresses are even stronger depending on the structure of the working time, on the length and inclination of the skidding road, on the number ol pieces in the load, and on the organization of the work. ln the case of skidding by cable cranes the stresses on the operators by the noise culminate during down-hill skiddings along long lines. They amounts to 102 dB {A), and, during uphill skiddings to 99 dB {A). Only the skidding by the urus along short distances causes noises lesser than 90 dB {A). Obremenitev delavcev z ropotom pri spravilu lesa Pri spravilu lesa povzročajo traktorji in stroji žičnih žerjavov močan ropot, ki obremenjuje delavce. Obremenitev strojnikov je odvisna od jakosti ropota, trajanja izpostavljenosti ropotu in frekvence ropota, ki ga stroj povzroča. Da bi lahko ugotovili stopnjo obremenjenosti strojnika z ropotom, je treba ves delovni čas meriti jakost ropota ob ušesu delavca. Pri spravilu lesa niha ropot zelo nepravilno po jakosti in frekvenci,. vendar periodično, skladno s ponavljajo- čimi se delovnimi ciklusi. Za ugotovitev dnevne obremenjenosti strojnikov zato zadostujejo meritve le nekaj delovnih ciklusov. Vpliv spreminjajoče se frekvence ropota zajemamo z meritvami tako, da jakost ropota ne merimo linearno (glede na zvočni tlak), ampak v dB(A) vrednostih. To pomeni, da merimo jakost ropota * Referat na seminarju o ergonomskih problemih pri spravilu lesa, Glažuta, april 1981. ~· Doc. dr. M. L., dipl. inž. goz., VTOZD za gozdarstvo pri Biotehniški fakulteti na Uni- verzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, Večna pot 83, 61000 Ljublj2na, YU. 426 prilagojeno občutljivosti človekovega ušesa, ki je pri nizkih frekvencah manjša kot pri visokih. Obremenjenost človeka z nihajočim ropotom izrazimo s srednjo vrednostjo jakosti ropota za kako časovno obdobje izpostavljenosti ali dela. Pri temu uporabimo ekvivalentno jakost ropota, [ 1 N Lek\· = 10 log - Ni= (N; ·100,1 U) ] ki jo lahko primerjamo z dopustnimi mejami obremenitve. Mednarodno (ISO Draft Recomendation 2204) je določena dopustna jakost ropota, pod katero še ne pride do trajnih okvar sluha 85 dB(A) pri 8 urah dela. Jugoslovanski pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih (Ur. list SFRJ, 29/1971} pa dovoljuje ropot do 90 dB(A) v 8 urah dela. Ob višjih poprečnih jakostih ropota je dovoljeno le krajše trajanje izpostavljenosti. Pri tem pomeni ropot, ki je za 3 dB(A} po mednarodnem oziroma za 5 dB{A) po jugoslovanskem standardu močnejši, že dvojno obremenitev in sme trajati le polovico časa. Omenjene meje so le meje zdravstvene ogroženosti, že ropot nad 30 dB{A) povzroča neugodno počutje delavca, ropot jakosti nad 65 dB(A) pa ovira delo oziroma zmanjšuje učinke. Pri ugotavljanju obremenjenosti strojnikov pri spravilu lesa smo hkrati z merjenjem jakosti ropota izvršili tudi podrobne časovne študije dela in tako lahko izračunali obremenjenost delavcev ne samo za ves delovni čas, ampak tudi med posameznimi elementi dela. Z analizo časovnih snemanj smo tudi ugotovilil da smo merili ropot v podobnih delovnih razmerah, kot so bile pri obširnejših časovnih snemanjih po vsej Sloveniji. Struktura časa je bila namreč zelo podobna tisti, ki so jo ugotovili drugi avtorji. Obremenjenost traktoristov z ropotom smo ugotavljali pri spravilu lesa z adaptiranimi kolesniki IMT 558, z zgibniki timberjack in z goseničarji fiat 505 C. Za vsak traktor smo na 5 do 6 deloviščih posneli od 24 do 32 delovnih ciklusov. Delovišča so se po vrstah spravljanega lesa in po vlakah močno razlikovala med seboj. Ropot in s tem obremenjenost traktorista sta zelo različna med posa- meznimi elementi dela. Najmočnejši je ropot med prazno in polno vožnjo. Ker vožnja tudi relativno dolgo traja, presega obremenitev traktorista že med vožnjo meje, določene z mednarodnimi standardi. Ropot je močan že med privlačevanjem in med rampanjem lesa, sicer pa so obremenitve z ropotom majhne, zlasti takrat, kadar npr. med vezanjem in odvezovanjem traktorist zapusti traktor. Med obremenitvami tral o o ----- -···-"0 :~- -···-···-':':.<''" 6 ---- ...... _ ------ --ltv!T 8 12 16 o D -···FIAT _ ... -ti o 20 % koeficient naklona vlake Graf. i: Odvisnost obremenitve traktoriste z ropotom od naklona vlake dB(A} Lekv 95 90 85 80 100 ... ··""' "",·FIAT soo 900 1300 1700 dot žina vlake Graf. 2: Odvisnost obremenitve traktoriste z ropotom od dolžine vlake 429 m Traktorji se med seboj razi ikujejo tudi po frekvencah ropota. Pri polnem plinu v mirovanju ima goseničar fiat samo en izrazit maksimum pri 125Hz, IMT-558 ima dva maksimuma, enega pri 63 ali 125Hz, drugega med 250 in 1000Hz. Oba traktorja z ropotom presegata normativno krivuljo 90 NR. Pri traktorjih timberjack sta tipa 208 D in 209 D med seboj različna. Tip 209 D ima izraziti maksimum pri ROPOT dB 120 110 100 90 80 70 (,0 ~o NR 90 (\. .··;>-./ 1 .\:·· · \ jl '\ i . lj \ '·. f: 1 \ .......... \ - .... li . ,.... . /:" / \ 1/ 1 1- 1 j 1 r . j/ li .! f :l ,, ·"/ :1 _ ... - ... - ... - .. FIAT 505 C ------- lfv!T 558 ----- T!/VfBERJA::K 209 O Tlfv!BERJACK 208 O 125 , ··' \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ \ Hz kHz SREDINE FREKVENČNIH PASOV Graf. 3: Frekvence ropota traktorjev pri polnem plinu 430 125Hz, 208 O pa pri človeku neugodnejših višjih frekvencah med 250 in SOO Hz; oba presegata normative krivuljo 100 NR. Pri sedaj uporabljenih delovnih sredstvih bi glede na ugotovljene obremenitve tudi traktoristi morali nositi glušnike, še zlasti med vožnjo s traktorjem. Redni zdravstveni pregledi sluha (audiometriranje) traktoristov bi bili za uspešno zdravstveno varstvo tudi potrebni, še zlasti tedaj, kadar je bil traktorist prej gozdni delavec-sekač. Škodljivost ropota bi znatno zmanjševali tako, da bi se pri delu izmenjavala dva traktorista. Odločilen korak k humanizaciji dela pa bi bilo uvajanje tehnično izpopolnjenih novejših traktorjev z zvočno izoliranimi kabinami. V gozdarstvu je bil doslej najmočnejši ropot izmerjen pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi. Kadar spuščamo les po žični vrvi in zaviramo z zračno zavoro nastaja ropot jakosti okrog 130 dB(A). Zaradi tega smo pri žičnih žerjavih med ergonomskimi značilnostmi proučili najprej obremenitev strojnikov pogonskih strojev žičnih žerjavov. Merili smo jakost ropota pri spravilu lesa s stroji lom- bardini, warchalowsky in urus predvsem na področju Soškega gozdnega go- spodarstva. Delovišča in trase sravila so bile zelo različne. Ugotavljali smo obremenitev na trasah, dolgih od 70 do 760 metrov, pri spravilu lesa navzdol in navzgor, in sicer med 5 do 9 ciklusi dela. Ugotovili smo, da obremenitve stroj- nikov pri delu s stroji lombardini in warchalowsky niso bistveno različne, znatno nižje pa so pri spravilu lesa navzgor z urusom. Močno se razlikujejo obremenitve pri spravilu navzdol in pri spravilu navzgor. L"e med posameznimi elementi dela, pa tudi v produktivnem in delovnem času je žičničar pri stroju preobremenjen z ropotom, tudi če meritev primerjamo z milejšim jugoslovanskim standardom. Tabela 2. Obremenjenost strojnika z ropotom ž!čnega žerjava pri spravilu lesa Lekr - dB(A) Element dela spravilo spravilo spravilo navzdol navzgor navzgor urus Razvlačevanje prazne vrvi tla - voziček 96,9 37,3 81,0 po nosilki 105,2! 88,0 80,7 voziček - tla 94,0 84,4 75,5 levo - desno 91,5 83,9 78,8 Vezanje 88,9 83,8 76,2 Vožnja bremena panj - trasa 98,1 98,5 90,4 tla - voziček 100,1 101,4 ! 89,2 po nosilki 107,5 ! 105,3! 95,0! voziček - tla 111 ,2 ! 97,6 84,5 Odvezovanje 91,4 84,9 81,5 T produktivni 103,8 !! 100,3 !! 89,8! T delovni 102,3 !! 98,8 !! 88,2! Pri tem smo upoštevali, da znaša dodatni čas 30 °/o delovnega in da med dodatnim časom ni ropota. Obremenitev z ropotom je največja pri spuščanju lesa, vendar tudi med spravilom lesa navzgor presega z jugoslovanskim pravil- nikom dovoljene meje. Pri spravilu lesa z urusom na kratkih trasah pa obreme- nitev presega le mednarodno dogovorjene dopustne meje. Ker je ropot visok med prazno in polno vožnjo po nosilki, je obremenitev znatno večja na dolgih trasah. Pri spravilu navzdol niha obremenitev v delovnem času na posameznih 431 dB(AJ navzdol po dolgi trasi 1004---------------- 80 60 5 dB(A) navzgor po 100 80 60 URUS dB(A) 5 5 10 dolgi trasi 10 10 15 20 25 15 20 25 15 20 25 Graf. 4: Periodično nihanje jakosti ropota pri spravilu lesa z žičnimi žerjavi min min min trasah od 96,4 do "103,3 dB(A), pri spravilu navzgor pa od 96,3 do 99,5 dB(A), torej je lahko na dolgih trasah tudi večkrat večja kot na kratkih. Tako kot pri drugih načinih spravila lesa niha skladno s ciklusi dela tudi obremenitev delavca z ropotom. Vendar pa obremenitev v produktivnem času pri spravilu z žičnimi žerjavi le redko pade pod 85 dB(A), ko bi se uho lahko odpočila. Odpočije se le med zastoji in odmori. Te prekinitve ropota sicer ugodno vplivajo na obremenitev, če so dovolj dolge, vendar tega standardizirani način izračuna obremenitev z ekvivalentno jakostjo ne upošteva. Torej je verjetno, 432 da so obremenitve za spoznanje manjše od prikazanih, vendar pa tega na račun zdravja delavcev ne moremo posebej poudarjati. Obremenitve strojnikov žičnih žerjavov so v večini primerov torej tolikšne, da bi morali uporabljati varovala sluha. Dobra rešitev, ki jih prisili k uporabi glušnikov, je zvočnik za sporazume- vanje v glušniku. Kljub močnemu ropotu pri spravilu z žičnimi žerjavi pa ni toliko žičničarjev naglušnih, kot bi pričakovali. Veliko delovnega časa v letu namreč niso izpostavljeni ropotu, in sicer zaradi pogostih premikov in montaž žičnih žerjavov, pa tudi zaradi vremenskih ovir. Tedaj se čutne celice v ušesu lahko regenerirajo in okvare sluha nastopijo šele po daljšem obdobju dela ob stroju žičnega. žerjava. Tudi menjavanje žičničarjev ob stroju, ki bi moralo biti orga- nizacijsko dosledno, podobno prispeva k omilitvi škodljivosti ropota. Iz raziskav obremenitev delavcev z ropotom pri spravilu lesa sledi, da so tudi tu obremenitve tolikšna, da zahtevajo varstvene ukrepe za zaščito sluha de- lavcev. Obremenitve so sicer manjše kot pri delu z motorno žago, pa vendar tolikšna, da so okvare sluha zelo verjetne. Možno je izvesti nekatere tehnične in organizacijske varstvene ukrepe. Dokler jih ne izpeljemo, pa ostanejo le nujna osebna varovalna sredstva za sluh. Povzetek Pri spravilu lesa povzrocaJo traktorji in žični žerjavi ropot, ki obremenjuje delavce. Jakost ropota močno niha in se skladno s ciklusi dela periodično ponavlja. Obremenitev izrazimo z ekvivalentno jakostjo ropota. Na zelo različnih deloviščih {5-6 za en traktor) smo v več ciklusih dela ugotovili, da posamezni elementi dela zelo različno obremenjujejo traktorista. Najmočnejši je ropot med prazno in polno vožnjo pa tudi privlačevanje in rampanje sta hrupni delovni operaciji. Najmočnejši je ropot zgibnika timberjack poprečna obremenitev v delovnem času je 97 dB{A). Tudi ropot IMT-558 presega dopustno mejo 90 dB(A) - poprečno 91 dB(A), medtem ko ropot goseničarja presega le ostrejšo med- narodno dopustno mejo 85 dB(A} - poprečno znaša obremenitev 89 dB(A). Brez varoval sluha bi traktoristi lahko delali le manjši del dnevnega delovnega časa. Obremenjenost traktoristov z ropotom je močno odvisna od strukture časa po elementih dela in zato tudi od delovnih razmer. Obremenjenost narašča z večjo spravilno razdaljo in pada z večjim številom kosov v bremenu. Kadar ima traktorist pomožnega delavca je bolj obremenjen z ropotom. Obremenitev je odvisna tudi od nagiba vlake in je najnižja pri blago navzdol nagnjenih vlakah. Iz povedanega sledi, da bodoče skrajševanje spravilnih razdalj in organizacije dela 1 + O pomeni manjšo, povečevanje kubature lesa pa večjo obremenitev traktorista z ropotom. Pri žičnih žerjavih poznamo v gozdarstvu doslej najmočnejši ropot. Izmerjene jakosti ropota pomenijo veliko preobremenitev žičničarja med delom. Ekviva- lentna poprečna jakost ropota znaša pri spravilu navzdol s stroji lombardini in warchalowsky i 02 dB(A}, pri spravi lu navzgor pa 99 dB(A), torej ravno za polovico manj. Ropot značilno ciklična niha, vmes so tudi krajša obdobja tišine, vendar le redko pade jakost ropota pod 85 dB(A). Najvišji je ropot med spuščanjem tovora od nosilke do tal in med vožnjo po nosilni vrvi. Tudi tu so obremenitve žičničarja z ropotom večje na daljših trasah. Pri spravilu lesa na kratke razdalje navzgor z urusom pa so obremenitve žičničarja bistveno manjše in v delovnem času dosežejo poprečno le 88 dB(A). Kljub veliki obremenjenosti žičničarjev z ropotom med delom pa okvare sluha niso tako pogoste, ker je zaradi montaž veliko prekinitev dela in ker se žičničarji med seboj v skupini lahko menjajo. 433 Dokler ni mogoče uvesti tehnično popolnejših, človeku ergonomsko prilago- jenih strojev za spravilo lesa, bi morali delavci uporabljati varovala sluha, najbolje glušnike, da ne bodo doživeli nepopravljiva gluhosti. Literatura 1. Golob, A.: Izpostavljenost traktoriste. ropotu pri spravilu lesa z goseničarjem, BF, Ljubljana 1979, diplomsko delo. 2. Hladnik, M.: Obremenjenost strojnika žičnega žerjava z ropotom pri spravilu lesa, BF, Ljubljana 1980, diplomsko delo. 3. Lipoglavšek, M.: Ropot pri spravilu lesa s traktorji in žičnimi žerjavi, 1960. 4. Elaborat IGLG: "Ergonomske značilnosti mehaničnih sredstev za spravilo lesa«, Ljubljana 1980. L;t.:RMBELASTUNG DER ARBEITER BEIM HOLZROCKEN Zusammenfassung Die ROckschlepper und die Seilkrane verursachen einen Uirmpegel, der die Waldarbeiter belastet. Der Uirmpegel variiert sehr schnell und wiederholt sich periodisch in jedem Arbeitszyklus. Die Uirmbelastung wurde am Ohr des Arbeiters gemessen und mit Hilfe des aquivalenten Larmpegels ausgedrO.ckt. An sehr unterschiedlichen Arbeitsorten (5-6 pro einem Schleppertyp) wurde in mehreren Arbeitszyklen festgestellt, dass verschiedene Arbeitselemente unterschiedlich stark den Schlepperfahrer mit Uirm belasten. Der hochste Larmpegel entsteht bei der Lehr- und Lastfahrt, aber auch VornJcken und Stapeln stellen eine Larmbelastung dar. Den hochsten Uirmpegel hat der Knickschlepper Timberjack, in der Arbeitszeit durchschnittlich 87 dB (A). Auch die Uirmbelastung des Fahrers des adaptierten Schleppers IMT-558 steigt uber die Grenze 90 dB (A), durchschnittlich betragt namlich 91 dB (A). Die Uirmbelastung beim ROcken mit dem Raupenschlepper FIAT 505 C liegt nur uber die Grenze 85 dB (A) und betragt im Durchschnitt 89 dB (A). Ohne Gehor- schOtz kčnnten die Schlepperfahrer nur einen kleineren Teil der taglichen Arbeitszeit arbeiten ohne Gehorschaden zu erlitten. Die Uirmbelastung ist von der Zeitstruktur nach Arbeitselementen und darum auch von Arbeitsverhaltnissen sehr abhangig. Die Belastung ist gr6Ber bei gr6Berer Ruckentfernung und kleiner bei zahlreichen HolzstUcken im Schlepperlast. Wenn der Fahrer einen Hilfsarbeiter hat, ist seine Larmbelastung graBer. Die Belastung ist auch von Ru.ckegassenneigung abhangig und ist die kleinste bei mittel- stark geneigten Gassen. Auch diesen Feststellungen folgt, daB die KOrzung der Ruckent- fernung und die Arbeitsorganisation ohne Hilfsarbeiter im Zukunft eine kleinere, die Vergr6Berung der Stuckmasse aber eine gr6Bere Ui.rmbelastung mitbringt. Bei den Seilkranen wurde bis jetzt der grčBte Larmpegel gemessen. Die gemessene Larmpegel stellen eine groBe Oborlastung der Arbeiter beim SeilrOcken dar. Der. aquivalente durchschnittliche Larmpegel betragt beim Seilri.icken mit den Maschinen· Lombardini und Warchalowsky bergab 102 dB (A) und bergauf 99 dB (A). Beim ROcken bergauf ist die Belastung des Arbeiters also um die Halfte kleiner. Der Larmpegel zyklisch variert. Es gibt auch stille Zeitabschnitte, aber nur selten sinkt der Pegel unter 85 dB (A). Der hochste Larmpegel ensteht beim Absinken des Lastes vom Tragseil zum Soden und wahrend der Fahrten. Auch hier sind die Larmbelastungen des MaschinenfOhrers gr6Ber an langeren ROckentfernungen. Beim HolzrOcken bergauf mit URUS an kurzen Entfernungen sind die Larmbelastungen des Arbeiters wesentlich kleiner und betragen durchschnittlich nur 88 dB (A). Trotz der hohen Larmbelastungen der SeilrOckungsarbeiter wahrend der Arbeit entstehen die Gehorschaden nicht so oft als zu erwarten wti1o. Es gibt namlich viele Arbeits- und Larmunterbrechungen bei Montagen der Seillinien Ui1d die Arbeiter ·in der Gruppe konnen sich bei der Maschine abwechseln. ln der Zeit, wenn man technisch vollendentste, ergonomisch dem Mensch angepasMe Holzruckemaschinen noch nicht einfOhren kann, sollten die Arbeiter einen Gehorschutz, am besten die Gehorkapseln tragen. Sonst werden sie schwere Gehčrschaden erlitten. 434 Oxf.156.5 VPLIV DIVJADI NA OBNOVO JELOVO-BUKOVIH GOZDOV V POSTOJNSKEM GOZDNOGOSPODARSKEM OBMOčJU L:ivan V e s e 1 i č (Postojna)* Ve se 1 i č, Z.: Vpliv divjadi na obnovo jelovo-bukovih gozdov v Postojnskem gozdnogospodarskem območju. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 10, str. 434-449. V slovenščini s povzetlwm v nemščini. V gozdovih Postojnskega gozdnogospodarskega območja so bile oprav· ljene analize mladja na ograjenih in neograjenih površinah. Analize so ponovno dokazale, kako preštevilna divjad (predvsem jelen) z objedanjem ruši višinsko in vrstno ::strukturo mladja. To seveda onemogoča naravno obnavljanje teh gozdov. Ve se 1 ič, Z.: The impact of game on the regeneration of Fir-Beech forests in the forest management area of Postojna. Gozdarski vestnik, 39, 1981, 10, pag. 434-449. ln Slovene with summary in German. ln the forests of the forest management area of Postojna, comparative analyses of the young growth within fenced and unfenced surfaces were carried out. These analyses showed once again how the surplus game - first of all Red deer destructs - by nipping of the shoots the height structure and the species composition of the young growth. The natural regeneration is thus interrupted. 1. Uvod Gozd lahko zadovoljivo opravlja številne funkcije, ki jih družba od njega pričakuje. le, če je v stanju bioekološkega dinamičnega ravnotežja. Vzdrževanje tega ravnotežja, ob istočasnem pridobivanju materialnih in ostalih dobrin iz gozda, bi moralo biti izhodišče strokovnemu delu v gozdarstvu, tako pri gospo- darjenju z gozdom kot tudi pri gospodarjenju z divjadjo. Namesto da bi skupni napori gozdarjev in lovcev vodili k istemu cilju, ohra- nitvi naravnega gozda, kar bi bilo v prid celotnemu gozdu (gozdni bioce- nozi), je neusklajenost gozdnega in lovnega gospodarstva postala eden osred- njih problemov slovenskih gozdov in slovenskega gozdarstva. Kaže se zlasti v oviranem ali celo onemogočenem pomlajevanju. Brez pomlajevanja gozda pa ni niti kontinuitete gozdne proizvodnje niti kontinuitete ostalih funkcij, ki jih družba trajno in vse bolj pričakuje od gozda. Ob vsem tem lahko ugotavljamo, da postaja problem preštevilne rastlinojede divjadi, kljub nekaterim naporom, da se ga odpravi, v Sloveniji vse večji in neprijetnejši. Gozdno gospodarstvo Postojna je že doslej opravilo vrsto analiz o vplivu preštevilne rastlinojede divjadi na gozd, z željo, da bi dobili objektivno sliko o obsegu posledic neusklajenosti gozdnega in Javnega gospodarstva v Po- stojnskem gozdnogospodarskem območju. Vse dosedanje analize pa so bile omejene predvsem na področje snežniškega masiva, kjer so se pač nevzdržne škode zaradi divjadi pokazale najprej in v izredno hudi obliki. Vse bolj pa se je med gozdarji govorilo o škodah zaradi divjadi tudi v drugih gozdnih predelih postojnskega območja, a je pri tem zopet prihajala do izraza vsa subjektivnost, ki jo prinašajo okularne ocene škod. * L:. V., dipl. inž. goz., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, YU. 435 Odločili smo se zato, da v vseh teh spornih gozdovih opravimo podrobnejšo, strokovno in objektivno analizo škod zaradi divjadi in pomlajevanja teh gozdov nasploh. Taka analiza naj bi imela zaradi sočasnosti z izdelavo novega območnega načrta za obdobje od leta 1981 do leta 1990 še poseben pomen, saj bo problem preštevilne divjadi, kot kaže, tudi v novem ureditvenem razdobju osnovni problem gospodarjenja s temi gozdovi. Da bi lahko primerjali stanja v vseh ostalih obravnavanih področjih s stanjem v snežniških gozdovih, ki je že iz prejšnjih študij dobro znano in priznano slabo, smo istočasno izvedli ponovno analizo mladja tudi na območju Snežnika. Z analizo gozdnega mladja, ki je tokrat zajela večino gozdov GG Postojna, smo želeli spoznati naslednje: 1. Ugotoviti stopnje poškodovanosti gozdnega mladja v posameznih predelih območja. 2. Spoznati gozdnogojitvene in ekološke posledice oviranega razvoja gozd- nega mladja zaradi objedanja od divjadi. Da bi primerjava rezultatov analize iz doslej še neproučevanih gozdov po- stojnskega območja z rezultati analize iz že doslej analiziranih snežniških gozdov dosegla svoj namen, bodo v nadaljnjem v zelo skrčeni obliki podani najpo- membnejši zaključki prejšnjih analiz s snežniškega pogorja. 2. Pomembnejši zaključki že izvedenih analiz škod na mladju v snežniških gozdovih Gibanje števila mladja posameznih drevesnih vrst na ograjenih in neograjenih ploskvah v obdobju od leta 1969 do leta 1976 na plitvih tleh. !!tv!lo ottt>kov ~lOQ 4000 3100 UCD S40G 3200 ~000 laDO 2t00 lil 2400 :z oo 2QGO 1&00 UOD 1400 1200 1000 sao 6CO ~co :oo L•l• Graf. 1.: Na ograjenih ploskvah !•.•••~'«•BILTEN« začne na najbližjem tiskalniku izpisovati bilten. Potrebno se nam je le še odločiti o obsegu biltena in številu izvodov. Takoj po tekmovanju imamo s tem pisano informacijo in hkrati dokument za tekmoval- ce in novinarje. Ravno to pa je tisto, kar je včasih težilo vsa tekmovanja zlasti pa orga- nizatorje. še dolgo po tekmovanju niso bili znani rezultati. Ob tem naj omenimo, da je bil bilten na tekmovanju v Kočevju, na pre- senečenje organizatorja in ostalih udeležen- cev tekmovanja, izpisan še v isti minuti kot se je končala tekma in je bilo potrebno dalj časa, da so poiskali zmagovalca, ki očitno še ni pričakoval razglasitve in je odšel s tekmovališča. Za konec naj strnemo v sklep: prednost računalniškega spremljanja tekmovanja je v hitrosti, zanesljivosti in preprostosti. Tone Krkovič REDKA NAJDBA FOSILNIH DEBEL V letošnjem poletju so delavci Gradbe- nika iz Lendave v rečnih naplavinah pri Peti- šovcih naleteli na zanimivo najdbo. Med kopanjem gramoza v gramoznici nedaleč od Mure so pod nivojem podtalnice v globini 6 metrov in več zadeli ob fosilna debla hrastov in topolov. Med njimi vzbuja poseb- no pozornost orjaški hrast, ki so ga s pre- cejšnjimi težavami dvignili na rob gramoz- nice. Nič čudnega, orjak ima premer prei