LISTEK. Dobrota je sirota .. . (Šaljiva črtica .... Spisal J. N a b r o k.) V ntkem večjem mestn je nmrl atari bogataš Luka plemeniti Gosjak. Eer je bil vdovec brez otrok, je celo ogromno premoženje podedoval njegov stričnik, mladi doktor Jeraej Zavodnik. Ko je ta nekega dne pregledoval papirje, se ni malo začudil, ko je nasel, da je staremu Gosjaku dala biša vsako leto 12 000 kron čistega dobička. Jernej Zavodnik, ki je dobro poznal to hiso, prečita ie enkrat papir, potem 86 pa prime za glavo. aTo je pa že preveč, to je že odernštvo," de sam sebi. nTako ne sme iti dalje! Moja vest in ime mi branita, da bi odiral ljudi na tak način. Takoj jutri bom zaižal vsem stanarino za tretjino .. Eako bodo stranke prijetno iznenadene!" Naslednjega dne pokliče doktor bišnika k sebi: nLjnbi Pignar, vi boste tako dobri io boste ili k T8em strankam moje hise in jira rečete v mojem imenn, da sem jim znižal atanarino za tretjiao." Ni mogoče popisati začudenje hilnikovo. Napravil je Uko čudno smeien obraz, da se je moral gospod nehote nasmejati. ^Znižati?" zajecljal je čez nekaj časa in lovil sapo. nZnižati? Ste pač hoteli reči: zvisati? nVem dobro, kaj pravim. Ponovim ie enkrat: znižati hočem. Raznmete?" Ta izjava je spravila dobrega moža čisto iz ravnotežja. nOb, milostljivi gospod doktor, te stvari pa gotovo niste dobro premislili. Še danes 86 boste pokesali. Stanarino zniiatil To je nezasliiano. Eo zvedo o tem Ijndje, kaj si bodo mislili o gospoda doktorja? Eaj poreko aosedje? Rekli bodo, da ..." nGospod Pignar," seže mn gospodar v besedo in naježi polagoma ohrn, rzabtevam, da me ubogate, kar vam zankažem. Upam, da ste me razumeli? Idite!" Hišnik je zapustil sobo kakor pijan. Vedel ni, ali je resnica, ali se mn vse le sanja. jStaaarino znižati," mrmral je zase, ffali more pameten človek misliti aa kaj takega. Če bi se stranke bile pritožile! Toda ne, vse plačnjejo redno, brez ngovora. Eaj pomeai to? 0, če bi vedel njegov stric, v grobu bi se obrnil!" II. Eo je Matevž Pignar prestopil prag svojega stanovanja v pritličja, je bil tako bled in razbnrjen, da sta ga njegova žeaa in hči takoj v eni sapi vpradali: BZa božjo voljo, kaj se je zgodilo?" BNič," odgovori ta, Bprav nič." nOh, ti nama hočes zamolčati," začne tarnati gospa Pignarjera, ki je bila precej žirahnega jezika. ^Nekaj se je zgodilo. Govori, pripravljeaa sem na vse. Eaj ti je rekel nai novi gospodar? Povej hitro, ne mnči me s arojim molkom! Ali nas je mogoče še celo odalovil, vrgel na cesto?" „0, če bi bilo samo to. Toda ne, še nekaj bolj čudnega, a« bolj neraznmljivega se je prigodilo, poBlnsaj ... ne vem, ali sem jaz postal nenmen ali ..." nNo, ali bos že enkrat zbleknil!" nDoktor mi je zapovedal, da naj grem k vsem strankam v hisi in jim rečem, da jim je, da jim je znižal stanarino za tretjino. Ve me menda zastopite: znižal jim je." Niti milostljiva gospa, aiti dražestna gospica niste mogli raznmeti zadnjih besed, obe ste že poprej bnsili v glasen smeh. nHa, ha! Hi, hi! No, to ježe prenenmno! He, stari ti ga inaaš danes že zopet pod klobnkom!" Gospod Pigaar je jezao pogledal svojo ženo in takoj se je začel ganljiv pogovor, č'gar konec ni obetal nič kaj dobrega, kajti milostljiva je preveč trdovratno trdila, da jje bil njen ljnbeznjiv soprog že zopet predolgo r bližnji žgaajariji in diši oziroma smrdi danes se bolj kakor aavadno po hndičevem oljn. Moža, ki ni zapisan v dražbo treznosti, ki ne vzame BPiičalkou drngače v roko, da je zavita klobasa vanjo, ki se ne boji ne želodčaega katara in ue različnih bolezni, pa ne mores bolj vjeziti, kakor če ga po krivem obdolžiš, da je pijan. Bog ve, kaj bi ae bilo torej se zgodilo, da ni k sreči gospodična hči vmes posegla in pomirila razdraženo dvojico. nNa vsak aačin pa hočena dognati, kdo ima prav," zavpije Pignarjeva gospa, rndeča od jeze, kakor bos njenega moža, zagrabi pelerino in jo mabne naravnost k bišnemu goapodarju. Ta pa seveda takoj zve, da ima častivredni gospod Matevž Razne novice. * Promoviran je bil na graškem vseučilišču doktorjem prava g. Anton Prua iz Eonjic. — V petek 6. t. m. promoviran bode na dnnajskem vsenčiliščn doktorjem modroslovja g. Marko Heric, sin tbče priljnbljene obitelji t Vučjivesi na Murskem polju * Osebne vesti. Preatavljeni so gg. profesorji: Eamilo Capalleri iz Tropave v Celje, dr. Radoif Eroenig iz Celja v Eroaeriže, dr. Ednard Nowotny iz Celja v Celovec, dr. Fraac Pichler iz Ptnja v Gradec. — Notareki izpit je naredil dne 30 m. m. g. Matija Marinček, aotarski kandidat v Mariboru. * Iz finančne službe. Preatavljeai so gg. nadzorniki finaačne straže: Alojzij Bučar iz Radgone v Cmnrek, Josip Dovnik iz Maribora na Vransko, Franc Erižanec iz Ormoža na Vransko, Antoa RnpnJk iz Cmureka v Radgono, Earol Roscher iz Žalca v Sevaico, Aaton Šerbec iz VraBskega v Maribor, Franc Bosiaa iz Maribora v Konjice, Ivan Eoa iz Št. Jnrija v Marnberg, Vincenc Ennej iz Maraberga v Konjice in Anton Strnel iz Eonjic v Št. Jarij. * Dnhovniške vesti. Za dekaaa šentleaarike dekanije je imenovan č. g. dr. Anton Suhač, dosedanji dekanijski npravitelj in žnpnik pri Sv. Ani pa Erembergn. Z« dekana videmske dekanije je imenovan č. g. žnpnik Fr. Černensek v Vidma. V začasni pokoj je stopil č. g. Mart. Leaart, kaplao v Sslnici ob Dravi. Na njagovo mesto je prestavljen 6. g. Simon Šipaoac, kaplan pri Sv. Petru na Medvedovem sela. * Zaupni shod v Celju. Danes se na zanpnem shodn v Celju določi kaadidat za 4. skupino. Dnevni red je na vabilib določen: 1. Posvetovanje o državnozborgkem kandidatu za IV. kurijo CeljeBrežice. 2. Sklepanje k točki 1. Podpisani ao vsi državni in deželni poslanci. * Nova sv. maša č. g. novomasnika Martina Jnrharja ne bo, kakor smo zadnjič naznanili, v domači cerkvi D. M. na Reki, ampak v 6t. Pavln pri Preboldu. * Kraetijske podružnice. Poslanec dr. Eoroiec je atavil dne 25. m. m. na poljedelskega ministra vprašanje zaradi postopanja c. kr. ktaetijske drnžbe aa Štajerskem pri osaovanju podrnžnic na Spod. Štajerakem. V letn 1906 ae je namreč pripetil že drngi alnčaj, da je c. kr. kmetijska drnžba stajerska odbila prosnjo za ustanovitev podrnžnice. Prvikrat se je to zgodilo pri nstanovitvi podrnžnice v vinarodnih Halozab. Tedaj osrednji odbor ni dovolil ustanovitve iz popolnoma ničnostih razlogov. Sedaj se je pripetil enak slnčaj v celjskem okrajn. Na Dobrni so boteli ustanoviti podrnžnio, toda osrednji odbor tega ni dovolil, in sfcer zaradi tega ae, ker so sami mali posestaiki in rsled tega ni pričakovati, da bi imela vedno zadostno itevilo ndov, kar ie jamči za plodonosno delovanje podrnžnica. Po maenju osrednjega odbora torej malo poaestvo po8peievanje kmetijske zadrcge ni vredno ia tudi ni zmožno. Proti taksnemu napačnemu in nevrednemn mneaju drnštva, katero prejemlje tndi od države podporo, morajo zastopniki kmečkega prebivalstva ostro ngovarjati. G. kr. kmetijgke drnžbe nimajo samo nalogo, predvsem varovati ia podpirati veleposestvo in posestva meščanov, ampak morajo svojo pozornost obračati v prvi vrsti na malo posestvo. Tam, kjer so možje za ustanovitev podružn;ce, tam bo tndi potrebni denar in naj si bo tndi od malo posestnikov. Dobrna je oddaljena od najbližje podružnice v Celju 20 klm ia ima vsled kakovosti zemlje in drngaga ozračja popolnoma drngo kmetijsko stališče, kakor pa v Savinjski dolini ležeča celjska okol;ca. Vrbntega niso podrnžoice, v katerih sedijo meščani in kmetje, nikdar za kmeta tako koristne, kakor za mesčana, vsled če»r nimajo takozvane mestne podružnice pri kmetih mnogo zaupanja. Podpisani torej vpraia nj. ekselenco gospoda poljedelskega ministra: 1. Ali mn je znano to postopanje c. kr. stajerske kmetijske drnžbe na Sp. Štajerskem? 2. Eaj misli ukreniti, da bo c. kr. kmetijška družba za Štajersko nepristransko in stvarno izvrsevala svojo važno nalogo? * Kedu je kriv? Na svetu se godijo se ču- deži! Ako bi bil kdo pred letom dai- trdil, da bo zaani nemški kričač poslanec Wolf 1. 1906 po Er. r. poznal pravičnost nasproti Slovanom, bi se takemu človeku gotovo smejal ves svet. Iq dne 27. junija 1906 govoril je Wolf v državni zbornici sledeče: wDr. Derschatta zavzema v ministrstfu nlesto, ki je za nemiko-aarodne koristi izvaaredne važnosti. Upam, da bo železniski minister popol- noma pravičen tudi nasproti drngim na- rodnostim, in da bo nradnike nastavljal tako, da bodo Slovani natavljeni na slovanskem ozemljn, na aemškem ozemljn pa izključno Nemci". 2al, da nimamo natančnih podatkov ravno zastraa železniških nradnikov. Miglimo pa, da Wolf ne pozna »pravičncsti" samo pri železaiških nradih, ampak jo pozaa tndi pri drngih. Ia tukaj mn ho- čemo podati nekaj številk, s katerimi lahko gre k vsem nemškim ministrom, da jih spomni na Bpra- vičnosf, katero so dolžni vsem narodom v Avstrijj. Pri nameatnistvn v Gradcn je 49 političnih uradnikov, izaied. teh je Slovencav 0. Pri okrajnih glavarttfib na Spodnjem Štajerskem je 29 uradnikor, izmed teh sta Slovenca 2. Pri nadsodisču v Gradea je 26 sodnijskih uradnikov, izmed teh sta Slovenca 2. Pri okrožnem sodisču v Mariborn in pn okrajnih sodisčih, ki spadajo v mariborsko področje je 58 sodnijskih uradnikov, izmed teh je Slovencev 14. Pri okrožnem aodisčn v Celju in pri okrajnih so- diiČii, ki Bpadajo v caljsko področje, je 57 gd daijskih nradnikov, nvaM teb ^loveneev 20. Pri viijem dobjdniaskem sodišču za Stajeriiko, Kraajskd in Eorosko je 10 uradnikov, iztiied ieli jC 31oveai6 1. Pri fiaanfneffl deželoem ravnateljstva v Gradca je 28 uradnikov, izmed ttb Sloveseev 0. Pri finančnem okrajnem rAvnateljstvn v Maribora je 14 aradnikov, izmed teb je Slovenec 1. Po drngih krajih aa Spodnjem Štajerskem je 8 finančn:b uradnikov, izmed teh Slovenec 0. Pri postnem ia brzojavnein ravnateljetvu za Štajerako in Eorosko je 37 uradnikov, izmied teh Sloveadev 3. Torej m?d nastetimi 308 uradaiki je 43 Slovenčer, Ban^sto da bi jih bilo aad 100. In to je vendar v veliki večini slovensko ozemlje! Sedaj bi se torej ameli vprašati: Eedo je kriv ali kje tiči vzrok, da 86 Slovencem ne da, kar jim gre. Največji nemški kričači so prisli, kakor se zdi, do prepričanja, da je npravično", če 83 na slovanskem ozemlju aaatavljeni slovanski uradniki, na nemškem pa nemški. To je papolnoma tadi slovcaska zabtera, katero naglaiamo vsak dan po slovenskih listih in ahodib, a dosedaj še te naie »pravične" zabtere ni b t-.lj nposfevati nobeno ministrstvo. Eje torej naj isčeno vzroka za tako vnebovpijoče rarnanje s Slovenci? Slovenski pcslacci pa naj pri vsakem krivičrem nameičanjn kakega nemškega nradnika med Siovcnci spomnijo miaistre na besede poslanca Wo'f-t, ki se nam pri vseb svojih proskih željah sedaj zdi pravičnejsi kakor pa avstrijgke vlade, ki \cdno govorijo o Bpravično8ti", a v resircii vzdržujejo in podpirajo tisočletne krivice aa slovanskih narodib. — 8. — * Kupujte kavine izdelke družbe sv. Cirila in Metoda! Drnžba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja, da je cd 1. jnlija t. 1. aaprej edina založnica kavinih izdelkov v korist naše drnžbe le tvrdka nIvan Perdan v L;ubljani". Tvrdka Perdan je po naši družbi znana postala veaoljnema Slovenstvn. PoBtala je pa ob eflem tndi naša dobrotnici. Tudi to dobro ve naš narod. Perdaaova kara je Bajboljša in konkurira z vsemi drngimi te vrste. Zunanja oprema te nove »drnžbine kave" je umetniška in obenem pončna. Na nje ovitkih vidite nasa drnžbiaa iolska poslopja v Trstn, v Velikovci, na Mnti in aa Savi. Slovenke, knpnjte odslej le to novo drnžbiao kayo! * ,,Stajerc" na prižnici. Stara navada železaa srajca, pravi pregotor. Tndi sŠtajerčevi" uredniki 86 ne morejo otresti svoje navade. Najlepsc pa je to, če pise nuredaiku ptnjskega kramarja, da nbo zavoljo avoje daie že obračanil z asmiljenim Bogom". Prav ima, ko bi le bilo prav kmalo! Prav ponižao bi ga prosili, naj se drngim grešnikom milostno dovoli, da bodo rzavoljo svoje dnše obračaaali z asmiljenim Bogom" — sami. Ph tej priliki se spomnimo, da so nekateri češki duhovniki aekdaj dobro pridigovali o — volkovib v ovčjih oblačilih. aStajerčev" žnpan. Pred drema letoma ae je vršila v neki občini v Slovenskih goricah občiaska aeja, da bi se pregledali občiaaki račnni. A občinski žapaa 80 , najpoprej prečitali te le vrstice iz emrdljive ptnjske krote: BB-)ljeje, dati zbirco konjedercn kakor pa dnhovniku". Eo je čez nekaj časa nmrl žnpanov otrok, aiso sli g. žnpan po koajede.ca, da bi jim zagrebel otroka, ampak solznih oči b gospodn žnpnikn. Gospod župaa, v prvi vrsti vam povem, da to ni lepo od vas, da čitate protiversko nečimurno cnnjo pred drngimi v vaši občinski pisarni. S tem ste se le boteli malo zgražati nad naio častito dnbovščino, a ste le pokazali vašo podlo brezznaČajnostl * Na tretji slovenski katoliški shod v Ljubljano! Vsa drnitva, vse slovensko žnpane, obMnske odbornike, sploh vse zavedne slovenske može in mladeniče pozivamo, da se vzdigaejo v velikem številu na tretji alovenski katoliski sbod v Ljubljano. Naj bi ne bilo slovenske vasi, iz katere ne bi prihiteli moije in mladeniči na katoliski shod. Vsi, ki dobro hočete slovenskemn ljudstvu, pridite V Ljnbljano, da se združimo v mogožen klic po naših pravicab! Društ?eni odbori naj imajo takoj seje ter se naj potrndijo za najobilnejso udeležbo. Zglasilne pole doba te dai žapni uradi. Prosimo preč. župne nrade, da tndi oni takoj razvijo v drnžbi zavednih mož v žnpniji najživabnejso agitacijo. Sastavite živabno delnjoče agitacijske odbore. Vsa društva in vsi posamezaiki naj srojo ndeležbo naznanijo pri s^ojih župnih nradib. Drnšt?a naj ondi nazoanijo tndi, ako pridejo 8 pevskimi zbori, zastavami itd. S tako nrejenimi aaznaaili se prihrani mnogo atroskor. Žnpni nradi naj pošljejo zglasilnice najpazneje do 30. jnlija na imlov dr. Ergen Lampe t Ljnbljani, ieleti pa je, da to store še prej in da se zato udeleženci takoj naznanijo pri žnpnih nradib, da bo hitro podan natančai pregled, iz katerih krajev je treba pcgebnih vlakov. Glavna maaifestacija bo prirejena za najsirse ljudske množice v nedeljo dne 26. avgusta tako, da se je bo mogel vsakdo ndeležiti. Po dohodn vlakov bo slovesen cdhod na alavnostni prostor na vrt v ^Alojzijevišče", kjer bo sveta maša, potem pa 86 otvori III. slovenski katoliški ghod. GoTorili bodo najodličnejši govorniki iz vseb slovenskih dežela. Tadi' zastopniki drngih slovaBskih sarodov pribite na naš shod. Po shodu bodo obedi, potem pa velika ljndska slavnost, ki bo aranžirana na najiirsi podlagi. Tu bodo nastopala drnštva iz raeh sloveuskib pokrajin, nastopali bodo ljndski go7oraiki, sviralo bo več godb, koristno se bo zdraževalo z pravo ljndsko zabavo. Zvečer bodo posebni vlaki zopet odbajali. V ponedeljek 27. avgusta se prične delo v odsekih in se nadaljuje v torek 28. avgusta. Vsak večer zaključnje delo slovesni shod. Pri naznanilih o udeležbi je torej treba povedati, koliko oseb se udeleži iz posameznih župnij sboda samo v nedeljo 26. avguata in koliko tndi 27. in 28. avgnsta. Na vsak način je želeti, da je tndi 27. in 28. avgnsta obilaa ndeležba od strani svetnih m duhovskih naiib somisljenikov in da se teh posvetovanj posebno živahno ndeleže mnogobrojni zastopniki občin, drustev in tadi naša vrla mladina. Vstopniaa bo za vse prireditve dae 26. avgnsta 40 v za osebo, za vse tri dni pa 2 kroni za osobo. Sedaj pa takoj na živabno delo povsod, kjer 86 razlega sloveaska govorica! Slovenci iz Štajerske, Eranjgke, Eoroške, Primorske in drngih dežela, podajmo si na III. slovenskem katoliskem sbodu bratake roke v delu za povzdigo slovenskega ljudstva. Na sbod, da pokažemo svetn, da se zavedamo ifl da hočemo napredovati! * Vreme y jnlijn. Po Falbovem prerokovanju bo jnlij, izvzemsi nekatere dai v prvi tretjiai meseca, zelo vroč in Bnh. Ce se torej njegovo prerokovauje oresaiči, bo dobro. Saj pravijo stari pregovori: nJe jnlij moker in hladan, v gnjilobi rad je sad končan". Ali pa: nČe pasji dnevi nam dež prineso, obilo aladkosti vinu vzemo!" Tndi: BObilo če dežnje in grmi, le pičlo bo ječmena in rži." Seveda presuho Treme zopet ni dobro, kajti nasi stari kmetje pravijo: ,Je jnlija mesca presnho, — ostane grozdje prar drobno. — Če dež le včasih prirosi, — 86 pa vsoči, zdebeli." Torej Bog daj lepega vremena, sano včasih malo dežja! Mariborski okraj. m Na mariborski gimnaziji se zakljnči iolsko leto dae 14. julija. ZreloBtni izpiti se vrse od 2.-5. t. m. m Hišnik in tat. V noči 27. m. m. je opazil bišnik v Marijini nlici, da se hoče nekdo splaziti čez plot v hilo. Prejel je neznanca, ki se je pa krepko braail. Eo sta se tako nekaj trenutkov mekastila, se je posrečilo neznancu niti. m Ogenj v Pobrežahjenničil vnoČiaa 28. m. m. gospodarsko poslopje g. Stamica. Donača požarna bramba ia mariborska ate preprečili, da se ni raziiril ogenj na hiio. Zelo čudno je to, da ni požara opazil stolpni čnvaj v Mariborn. Opozorila ga je policija iz Magdalenskega predmestja, da v Pobrežah gori. m Slavnost v Rušah. Slovensko pevsko drostvo v Ptnjn vabi k svoji veliki pevski in narodni slavBosti dne 15. jnlija 1906 v Ruše. Spored: A. Sknpni nastop pevskih drniteT: 1. Geslo podravgke podružnice rSlovenskega planioskega drnstva" (dr. G. Ipavic). 2. Pozdrav (dr. G. Ipavic). 3. Nase gore (A. Foerster) 4. Na planine (P. H. Sattner). 5. Jadransko morje (A. Hajdrib). B. Nastop posameznih pevskih drnštev C. Koncert slavne Bšoštanjake gcdbe". D. Ljudska veselica v nPlaniaski vasi" na glavnem trga v Rušab. Za slnčaj slabega vremeaa, 80 pripravljeni obsežni slavnostni Sotori. Slavnost se ae preloži. Začetek ob pol 4. nri popoldne. Vstopnina 20 kr. — Čisti dobiček je namenjen za zopetno Bgradbo Žigertovega stolpa. — Odbor. m Ribnica na Pohorjn. Eoaknrz je napovedal trgovec Wisiak. m Od Sv. Križa pri Mariboru. Slavnost v cast alovanskima apostoloma sv. Ciriln in Metodn, ki jo je priredilo pretečeao nedeljo tukajšnje bralno drnitvo, je bila vrlo dobro obiskana. Ne le domadini so se je mnogostevilno ndeležili, ampak tudi soaedje od Gor. Sv. Enngote, od Sv. Jurija ob P., od 6t. Ilja v Slov. gor. itd. so nas počastili. Slava njim! Zlasti dobro je bila zastopana tndi domača mladina. Prav tako! Je pa tndi rea bilo lepo in zanimivo poslnšati razne navdnsene govornike, zlasti slavnostnega govornika, vrlega mladeniča Franca Žebot od Št. Ilja v Slov. gor., ki je zbranim poslušalcent kaj poljndno pojasDjeval, kaj vse sta nam av. brata Ciril ia Metod prinesla: vero krščansko, pravo izobrazbo ia narodno zavest in poaos. Zlasti ljnbko so nas pa zabavale mil« tambnrice vrlih tamburasev od Sv. Petra pri Mariborn. Pridna deklica Julija Čepe je prav lepo deklamovala Gregorčičevo peaem BBlagovestnikom''. Tndi domači ženski pevski zbor bralnega društva je pokazal, da bi 86 z vstrajnostjo dalo marsikaj doseči. Le mnogo več deklic bi se se naj oprijelo lepega narodnega petja; saj nič bolj ne oblaži človeka srca, kakor lepa pesem. Torej mladenke križanske, naprej! — Splob pa je bralno drnštvo s to svojo prireditvijo lahko povsem zadovoljao. m Kmetijska zadrnga v Jarenini je imela v nedeljo dne 24. m. m. svoj občni zbor. Spremenila so se praVila in izvolil se je bov Dačelaik v osebi vrlega posestaika Alojzija Drozg iz Poličkega. Se nadejamo, da bo pod novim vodstvom zadruga vrlo napredovala. m Sv. Ilj v Sloy. gor. Helčl ia Sadn sta se zopet pokazala kot velika prijatelja in zagovornika kmečkega Ijndstva. Šlo se je namreč zato, ali naj bodo solske počitnice po leti ali v jesen. Kmečki zagtopniki in prijatelji kmeta so bili seveda za počitnice v jeseni, ker je to za aaš kraj edino pametno. Toda imeaovana vzgojitelja naže mladine sta 86 tako dolgo kregala, da sta dobila počitnice od 15. jnlija od 15. septembra. To sta vam res lepa prijatelja kmečkega ljndstra, od katerega imata svoj krnh. Eaj pa bomo mi kmetje z otroki po leti? Taki gospodje z dobrimi plačami lahko v senci ležijo, a mi svojih otrok ne moremo in ne smemo na to navaditi. Za otroke primerno delo pa imamo le v jeseni ia takrat ne moremo biti brez njih. V jeseni pasemo, je dovolj dela na poljn, v sadonosnikih in vinogradih in pri tem potrebnjemo svoje otroke. Tadi viničarji dajo takrat gvoje otroke začaano v slnžbo, da si zaslnžijo obleko in drngo potrebao. Zdaj pa ctročki naj ravno v igtem časn bodijo v solo — kje pa bomo nasli paatirje, kje bodo si siromaki kaj zaslužili? Tako se dela zubogim kmetom! Naj le letos bodo počitnice po leti — potem več ne bodo. Nekatere občine so se že pritožile, drnge pa še se bodo in z nami cele Slovenske gorice. Bomo videli ali ti gospodje lahko delajo s kmetom, kakor hočejo, ali pa še ge morebiti le kje najde kaj pravice tudi za kmeta! m Kaj pa je s šentiljsko Mšparkasoa? Graški nTagblattu poroča iz St. Ilja v Slov. gor., da je odložil Holtschl mesta načelnika nemske nšparkage" in da soče na nikak aačin več gprejeti te časti. Tudi drngi odborniki se branijo tega mesta. Ja, kaj pa je, gespodje? Načelnik dobre posojilniee biti vendar ni težko! m Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. imeli so dne 26. m. m. g. Škof, šentjakobški župan, visok obigk. Prisel je namreč n«ki sila visok gospod iz Gradca, ki pa ni iz Gradca prikobaca', ampak se dostojno pripeljal obiskat in počastit gogpoda okofa, sentjakobakega žnpana. E sprejemu tega visokega gosta od graikega deželnega odbora bili so povabljeni tndi vsi gg. odborniki od gospoda Škofa, sentjakobskega žnpana, da bi se spodobno poklonili imenitnemn gospodn iz Gradca ter pomagali pregledati razne dopise in račune ... Za tega itnenitnega gogpoda iz Gradca, ki je prisel obiskat gospoda Škofa, sentjakobskega žnpaaa, lentjakobski žnpaa, gospod Škof, alavolokov nigo dali napraviti ob prihodu, pa tndi ne postaviti pri odhcdu. m V andrenški občini izvolil je odbor g. Pravdiča žnpanom. G. Peklar je odložil župangtvo vsled bolehanja. Dal Bog, da ozdravi. m Strela je ndarila v Malni dne 23. t. m. ob ogmib zvečer v hiso Franca Breznika, trgovca pri 67. Lenartu. Sreča, da je z opeko krita, sicer bi cgenj T86 nničil. Gospodar ia delavci so bili pri večerji. Sled strele se spozna po celi hisi. m Kaj nam pomagajo nemški uradniki? Po Slovenskih goricah bodita že nekaj dni dva zemljemerca, od katerih eden je popolnoma nezmožen slovengkega jezika, kar sam zelo obžalnje, da ljudstvo njega ne raznme, on pa ljndstva ne. Kaj nan je s takimi gospodi pomagano ia naj so se tako učeni? Gospodje poslanci, pomagajte nam! m Nečloveški sin. Srojo lastno mater je tepel 281etni Anton Dreo iz Cigonce. Eo jo je hotel ajegov mlajsi brat braniti, ngrizoil ga je v roko ter udaril a hlodom po glavi, 8 katerim je prej tepel mater. Sodaija mn je prisodila za to aeČloyeško dejanje dva meseca ječe. m Sv. Trojica v Slov. gor. ^GoBpodarjevo" poročilo od 21. jnnija 0 posknsanem samonmorn je glede kraja neresnično. Samouaiorilec Mibael Eocbek ni od Sv. Trojice, ampak od Sv. Benedikta vSlov. goricab, tam je on doma in tam je tndi posknšal gamomor radi zabranjene ženitve. Že parkrat se je Trojici podtikalo, kar ge je v sosedDJi žnpniji zgo- dilo, in to namenoma. — Tndi poročilo 0 zadnjih volitvah ne odgovarja reanici. Pravi izid volitev v trojiikih obžinah je ta: Seaarska-VerjaBe E. 44 (3 zavrženi) V. 39, oba Porčiča E. 26 V. 44, Oaek 18 V. 22, trg Trojioa E. 21 R. 4 V. 27. Ako se gleda na tnkajsnje narodne razmere ia na strastno agitacijo Vračkijaacev, je izid volitve jako povoljen, je maogo boljši nego pred dvema letoma. Zdaj je gloveaski katoliški kandidat aa enem volisča celo večino dobil, na dveh so se pa njegovi glagovi zdatno pomaožili; v trgn je razmerje oatalo isto. Posebna pobvala gre tistim vrlim Sanarfianom in Verjančanom, ki 80 odločno pokazali svoje katoliško mišljenje in so zato v svoje veliko veselje dosegli zmago na volisča; pa tudi vsem tistim možem, ki so se mnogo trndili za dobro stvar. Živeli! m Sv. Benedikt v Slov. gor. Ponovite? Ciril Metodove slavnosti se je v nedeljo 1. jnlija. izvršila ob obilai ndeležbi. Videli amo v večjemšteviln Petrčanke, zaStopana je bila Eapela, Negova, Mala Nedelja, Sr. Anton, Sv. Trojica, Sv. Lenart, Sv. Barbara, posebno pa ao nas razveselili vrli SioTeaci od Sv. Jnrija v Slov. gor. v res jako velikea steviln, katerih slavni meisni zbor pod vod»tvom č. g. Bogina nas je s kraanim petjem kar očaral. Škoda le, da so izostali mnogi Benedičani. Eo naši Bosedje tako cenijo in pohvalao prfznavajo požrtvovalno delo benediške mladine, ker se vedno radi udeležnjejo od blizn ia daleč naših prireditev, naj gtore domačini tndi svojo dolžnoat. Prosta zabava v gostilni g. Mar. Troha je bila nad vse živabna, to pa posebno vgled krasnega petja Jarjevčanov, od katerib smo so težko ločili. Hvala vam, Jorjevčani in vgi dragi sosedje, za ljnbezen ia prijateljatvo! Delajmo tndi v bodoče tako aložno za blagor naroda! m Radeckijev veteran. V Selcih, žnpnija Št. Rnpert v Slov. gor. še živi eden Radcckijev veteraa. To je 1. 1824 v Sovnjaku rojeni Anton Čnček. Udeležil se je bitke pri Eustoci ter bil tam ranjen. m Vrl čuvaj. V poatajo Poljdane je dne 26. m. m. pripeljal vlak od severne strani. Pozabili 80 pa za BJim zapreti znamenilno ploščo, vsled česar je drngi vlak, ki pride takoj za njim, že vozil proti kolodvorn. Velika negreča bi bila ceizogibaa, da ni te aevarnoeti opazil železaiski čnvaj, ki je nstavil vlak. Zvesti čnvaj ai zaalnži kako nagrado. m Grozna smrt otroka. Dne 22. m.m. je stiriletni otrok pogestnika Fajga iz Spodnje Nove vesi pri Slov. Bistrici v hndi žeji pil iz steklenice, Bapolnjene z octovo (jesihovo) kislino. Mialil je, da je v steklenici voda. Ceprav so starsi videli, kako se otrok vije v hudih bolečinah, niso klicali zdravnika. Celih 14 nr je nbogo dete preaašalo grozae mnke, predno ga je smrt resila. Ože se bo inael zagovarjati pred sodiščem, ker je tako nevarno tekočino zanikrno gpravljal. Ptnjski okraj. p wŠtajer8ev" sad. Zaradi tatviae je bil pri godaiji v Ormožn zaprt 23. letni želaraki sia Jakob Majcen iz Rtmeča. Ukradel je bil Franceta Mavriču 28 kron. V ječi si je izpoaodil iz jetoisne knjižnice sv. pismo, v katero je napisal grde in nearamae opazke ter narisal grde podobe. Zaradi obeh prestopkov je dobil tri moaece težke ječe. Takih dejaaj 80 zmožni le zagrizeni ^Štajercijanci", ki so zgnbili vsled braaja slabih fasopisov popolnoma vso vero. p V Rogatcn je padel na nlici mrtev na tla Aaton Gobec iz Tei-ziša, blapec pri Ferschnign. Zadela ga je kap. p Pred antomobilom so se gplašili konji posestBika Alojza Jasžekovič iz Mezgovec. Janžekovič je padel raz voza ter 86 na obrazu in rokab močno poškodoval. p Sredisče. Tukajinja šolska mladina (in sicer najvisji razred) je priredila pod vodgtvom svojega razrednega učitolja, ia v spremgtm g. kateheta, enega nčitelja in gdč. učiteljice minnli četrtek pončen izlet v Maribor. Bilo je sknpaj 48 mladib izletnikov — dečkov ia deklic — ki so si v Mariboru ogledali razne znamenitosti, n. pr. frančiškangko cerkev, stolnico, plinamo, tiskarno sv. Cirila, zavod čč. solskih 868ter itd. V Narodnem domu ao ae otroci opoldne krepčali, oglednli si ajega aotranjost in nživali z visokega stolpr. krasen razgled po vsem mestu. Z večernim vlakom so zadovoljni zapnatili meato ter ae vrnili pevaje razne narodae peanii zopet domov. Izlet je stal nad 150 kron, kateri znegek bo si otroci deloma saini zaslužili, priredivii na velikonočni poneddjek solski koncsrt, delom* ar> prispevali k tema z zdattumi zneski nekateri rodoljubi arediski. Srčna hvala jim bodi za njihovo ljnbeznivost. Otrokom oitanejo ntisi, ki bo je dobili v mestu, v prijetnem spominn gotovo ae v poznih letih. p Središče. Po trgn Središde in po sosednih občinah pobirajo se p Ddpisi zoper naznaajene Bove solske počitnice. Ljudstvo je silno razbnrjeno. Stariši rečejo: zdaj otrok doma ne potrebujemo, ko jih bomo pa meseca septembra in oktobra za paso, za pobiranja sadja in drnga mala opravila potrebovali, takrat pa bomo jib morali v solo poailjati. p Iz ormoškega okraja. Zvedeli smo, da 80 gospodje dae 12. juaija t. 1. v seji okrajnega iolskega sveta v Ormožn »klenili, da se na ljndskih solah nasega okraja letos počitnice začnejo dne 16. julija in trajajo do 16. septembra; od 16. septembra naprej bode zopet šr-lski ponk. S to novostjo kmetovalci ne morejo biti zadovoljai in tudi nčitelji se vsi ae atrinjajo 8 tem sklepom. V BSlov. Gosp." št. 22. bili so navedeni poglavitni vzroki, kigovore zoper nameravaae nove počitnice; hotelo sejestem dopisom opozoriti nde okr. šol. sveta v Ormožn, naj imajo pred očmi blagor kmetijgtva in sole, in naj 86 ne ozirajo na pri zeleai mizi iztnbtano misel deželnega šolskegasvetaozjednačenjn aolakibpočitnic po celem Štajerakem. Ali, žalogtna nam majka, gogpodje bo odločili drngače, ne znaeneč se pri tem za kmetijske težave in potrebe. Nibče pač ne more tajiti, da kmetova!cn manjka delavnih moči in da t nobenem meaecu celega leta nima toliko različnih in silnih kmetijskih opravil, kakor v drugi polovici me8eca septembra in celi oktober v našem okrajn; ia ker mu nov sklep jemle delavae moči, oaobito pastirje za paso goveje živine po lastnih travnikib na jesen, bo se kmet težko privadil krivici, ki se mn g tem godi. p Veliki požar v Cirkovcah. V št. 26. z dne 28. jnnija 1906 je bil naznsnjea veliki požar v Cirkovcah. Dne 22. jnaija t. 1. ni bilo pri nas ¦obenega požara. Eer pa g. nrednik, prosite natančnega poročila, Vam nstrežem in naznanim, da je bil pri nas veliki požar dne 29. maja 1906, kjer je večni kandidat g. Wratschko pri volitvah popolnoma pogorel, da niti enega glasa ai dobil, g. dr. Korcsec pa 105 in kjnčar Rebek 11. Vrli Girkovčani spoznavajo giftuo kroto in prav pridno ž njo kurijo. Slava Vam, zavedni Cirkovčani, le naprej za nSlov. GoBp.", »Našim Domom", BDomoljubom"; z nŠtajercem* pa retnr v Ptnj ali pa na gnoj. Ljutomerski okraj. 1 Notar y Gornji Radgoni. Dne 4. julija je otvoril novi notar g. dr. Franc Strelec v Gornji Radgoni svojo pigarno. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Narodna igra »Rokovnjači", ki ae je dne 24. jnnija tukaj nprizorila, je prav dobro nspela. Radorednega in zabaveželjnega občinstva je privrelo od blizu in daleč toliko, da je bila sicer prostorna, za narodne vegelice poatavljena nta pri gostilni gospe Tratenjakove natlačeao polna, ter da nekateri bolj zakasneli ndeleženci skoraj ne bi bili dobili prostorov, kar je bilo dobro zaameBJe za gmotai ngpeh. Z uprizoritvijo te za nčenje glavnih ulog precej težavne, a krasne igre storili so Jnrjevčani relik korak naprej na poljn prirejevaaja gledališkib iger, povzpeli so se nekako nad drnga bralna društva, vrbtega pa bo jim podali sijajea dokaz, kaj se da doseči z marljivostjo in vztrajDostjo v narudnem delovanju, osobito če se zdruiijo v lepi slogi za to gposobne moči. Pazao in z napetim zanimanjem so gledili posamez¦im prizorom in trejanjem domačini in gostje, ki jih je doilo lepo šuvilo iz Ljutomera, Gornje Radgoae, od Male Nedelje, Sv. Antona, Sv. Andraža, Sv. Lovrenca, Sv. Bolfanka, Sr. Becedikta, Sv. Jnrja v Slov. gor., od Negove ia dragod. Hrala jim za trndl Oder je bil za razmere na deželi res jako lep, a tndi scenerija je žela priznanje; docela je ugtrezala avojemu nanienu. Hvala gre možn, ki je vse to tako oknsno poslikal, kajti brez zadostne scenerije bi igra ne bila naredila istega vtiaa na občinstvo kakor ga je aedaj v istini. Posamezne nloge so bile dobro naučene, kar se mora pohvalno omeniti že z ozirom na to, da so tvorili igralno OBobje zgolj kmečki fantje in dekleta, ki poleg svojega vsakdanjega dela gotovo nimajo mnogo čaaa za učepje na razpolago. Igralo se je celo naravao in neprisiljeno, brez vsake afektacije, kar je splošno ngajalo, a tudi omogočilo paznemu občinatvu nglobljenje v igro, oziroma iluzijo. Prav dobro so izvedli 8ioje nloge: Nande (Franc Strajnsak), BlažMozol (Fr. Holc), TončekObloški (FrancNemec), Stefan Poljak (Fr. Eolbl), Bojec (Ant. Holc), a tudi Polonica (Micika Munda), Nona (Trezika Vršič) in Poljakovka (Trezika Nemec). Od komiaarja bi pa želeli drugič glajšega in razločnejaega govora, v to svrho pa bo potrebno, da te gvojo nlogo nauSi boljie napamet. Uspeh igralcev je bil torej v celoti povgem zadovoljiv. Čast jim! Tadi petje je kolikortoliko ngajalo, vendar bo ge moralo za morebitno ponovo igre še marsikaj opiliti in ngladiti tako pri godbi kakor pri petju. Eer so godci in pevci nastopili 8 temi vlogami prvič, sa pač ni moglo od njih več zabtevati, a za drngič naj gi dovolijo nekaj opazk! — Krasna ouvertura naj se igr& z večjo preciznostjo in točnostjo, a odlomki iz melodije BMladi vojaki" naj se apravijo do polne veljave, to pot se niao slišali izmed drngih glasov celega orkestra. Te figuracije so »ekaka začimba akladbi! Treba ie bo torej zadostne vaje, in nedvomao bo prihodajič ouvertura uspela bolje in Iepše. — Eoračnico ?Mladi vojaki" naj se privadijo peti dečki krepkeje, pogumneje, a tadi bolj zanesljivo in točno — namreč v takta. — Zdravica nOj zlata viBska kaplja" naj se poje čisto, sicer žali ušesa, in godba bi storila pr&v, če si jo preBtavi iz Es-dura v D-dur, tedaj bo «nogo lepše donela, posebno če se poskrbi obenem za čisto intonaeijo in rablo spremljanje. Pesem BZora vstaja" se je pela gladko, a v prehitrem tempn in premalo s čugtvom. To mora vreti iz srca! Godba se aaj vedno ravna po pevki, a ne narobe I Erasna pesem BCvetočih deklic lica bela" se je pela z ozirom na nje značaj in celi prizor nekoliko prepočagi; želeti bi bilo več živahnosti v glaau in nekaj kretanja. Maraikaj ae da prav lepo počistiti 8 primernimi akcijami. Če se aaiteti nedostatki za poiiovbo uprizoritev odpravijo, bo ngpeh godbe in petja izvrsten, ker drngo je bilo dobro. Seveda velja to obilo trnda, a ker ate že tako daleč, ne nstraiite se pevci in godci ae tega koraka k popolaoati! Eomade v odmorih je priznana Eocmntova godba nna lok" po atari aavadi prav gladko in prijetno svirala. Duša te prireditve je bil gledaliaki vodja in sufler g. Ivan Eosar, petje je vodil orglavec g. Eocbek, a nmlade vojake" je izvežbal g. nčitelj Kogi. Hvalo zaslužijo za avoj trad, kakor tndi g. kaplaa Štuhec, ki je zbral gradivo in sodelujoče moči ter ae ni splaiil mnogih skrbi! Prosta zabava s tombolo in ubraaim petjem domačega meaanega zbora je bila kaj živahna; razni gogtje in domačini so ae razšli ie le pozno s prijetnimi spomina t srcu na gvoje domove. Ako se torej igra, kakor gmo aliaali, dne 8. jnlija ali kadarsibodi ponovi, ne zamudite se je adeležiti vsi oni, ki pri tej predatavi aiste bili navzoči! Žal ne bo aikomar! Vrli prireditelji BRokovBJačev" in splob vsi sotrudniki pa smejo biti ponosni na lep nspeh te narodae veselice, ki je pokazala lepe sadove ogromnega trnda, a tndi povzdignila čaat narodnozavednih Jnrjevčanov. Le tako vrlo naprej, pogumno ifl neustrašeno v marljivem delu, tedaj ne bo več dolgo, da izginojo razai Štajerčijanci in Bračkijanci do zadnjega ia brezsledno 8 povrija krasae jurjevake žnpnije! 1 Pogorelo je poslopje Janeza Žungoviča v Zmelajnakem vrhu. Zgorela je tndi vaa krma, katero so nekaj dni prej spravili. Slovenjegraški okraj. b Sadna razstava v Šoštanjn. Kmetijaka zadruga za Šaleako dolino s sedežem v Škalah priredi v zvezi s kmetijsko zadrugo v 6t. Iljn pri Veleojn ter aadje- in vinorejakim drnitvom za aoatanjaki okraj dne 6. in 7. oktobra t. 1. aadao razatavo ia aejem za sadje t Šoštanjn. b Počitnice v šoštanjskem okrajn ge prično letos dne 1. septembra in trajajo do 1. novembra. s Delavcem na škalskem premogokopu ae glabo godi, ker prazaujejo razna nedelje ae en dan v tednn in že itak malo zaalnžijo. Cobal jim obljublja poboljšek, če bodo njega vzdržavali 8 svojimi prigperki. Je že povprase/al pri Špenku v Peajem za kvartir. Ne vemo, ali se hoče trajno naaeliti t tem krajn, ali ka-li? Če ai rudarji ustanove kako drnštvo izven bratovgke akladnice, aaj bo to atrokovno draštvo izven boc. dem. uaije. L a p p s e nnije kar nič ne boji, večji respekt bi imel pred močnim atrokovnim draitvom. a Premiranje konj za šoštanjski okraj. Okrajoi odbor aoatanjaki naznanja, da ae vršipremiranje konj dne 19. julija t. 1. v Šaataijn, in ne ua 18. jnaija, kakor je bilo poprej po lepakih naznanjeno. 8 Iz Šaleške doline. Na predvečar sv. Janeza Kratnika smo videli tn ob koroako-atajeraki meji plapolati kakib deaet mogočnib kresov. Poganakim pradedom so domeaili ti ognji dobrotaega aolnčnega boga, ki 8 gvojo avetlobo in toploto da zcmlji življenje in rast. Krsčanatvo ni odpravilo teh aeg, ampak ajih pomen poglobilo tako, da kresovi sedaj značijo Odresenika — luč v razavetljenje nevernikov — kateromn je sv. Janez pripravljal pot med izvoljenina ljnd8tTom. Jndovaka dežela je takrat zdih >vala vsled zmot in atrankarstva rojakov, od znnaj pa so jo stiskali prevzetni Rimljam. A ko se je pojavilo reaenje v Kristn, pobratili so se domačini ia tnjci in eaoglagao sklenUi Odreaecikovo smrt. V zagpanem Velenju pa se bratijo aloveaski in nemaki liberalci. V aemčurgki aolgki vrtac poiiljajo otroke tndi odlični Sloveoci, na alovenskih hiaah blešče nemški napisi obrtnikov, pri nemških veselicah se dobro počntijo narjdne dame, videli smo celo nemškega Vinka iz hiae narodnega Vinka izzivati a nfeiga Memme!" mimoidoce Slovencel Daleč anao p-iali v svoji narodni brezbrižnosti! Eo bi v krščainki slogi z\ opuatoaeno velenjako cerkev zbirali, bi ae kdo spodtikal nad nami, da pa pnste nekdaj Bg>reči aarodnjaki" svojo narodnoat tako globoko pasti, je pa re< glabo znamenje za bodočnoat alovenatva v ŠUeški dolinit Iskra aarodnosti ae tli pod pepelom v oni gastilni, kamor je gvoje dni tako rad zahajal škalski kaplan Aakerc. Alikakine? Tu se dannadan pridiguje ljudem Bindijska veraa: BTi o človek, ai ko rožca, ki ae danes razc^ete, a se brž osiplje in izgiae v Nirvano!" Potem Tzamejo očka kapco na glavo, v roke pa ,Narod", da prebero pristaiem izza Brda in Škal, St. Vida in Šoštanja napredai evangelij, kojega aklep 8e glasi: Ediii pametea dnbovnik ao bili tisti gogpod, ki zdaj bodijo z dolgo brado po mestu Iblani. Z odprtimi ugtmi pa srebajo ndje ^naprednega krožka" — drnge Čitalnice ni v Velenju — to čadno modrost in prikimavajo, ker drngega ne vejo. b V Pesjem je spet zbral svoje ovce soc. dem. pridigar Čobal. Eaj je to pot pri avoji rdeči nandohti" razlagal, ne vemo prav, ker je Debršca ma odprla proatore med glnžbo božjo. Že vejo, zakaj tako delajo. Mogli so brez vsakega ngovora lagati, kak aovražnik delavstva je dr. Koroaec ia agitirati za demokraaki izprazojeni žakelj. čobal je nekam snb, naj dela! Da Čobal Lappn ne bo akrivil lasa, se je pa videlo! a Škale. Nesramen napad ^Šiajeržev" na naaega gospoda kaplana se sam obaoja. Take osebe, ki bo zapustile tako aeprijetno diseče spominke po Pilatanju, Dramljah, Pohorjn in drngod. naj se prej aame operejo. Tak jest, pane! Konjiški okraj. k Iz okoške občine. Tndi pri nsa je bila volitev državnega poslanca isto tako zanimiva, kakor v marsikateri drngi občini. Pa menda ai je malokateri župan tako pnzadeval za Vračka kakor uas. Njemu ni bilo dovolj, da je v zvezi z oplotniškimi naprejbedaki, njemu je ae moral pomagati aam c. kr. okrajni glavar v Konjicah, Lebman. V aoboto pred volitvijo je šel nas žnpan osebno vpraaat c. kr. okr. glav. za avet, koga se naj voli. Eakor župan sam pravi, je priiel v pisarno in c. kr. okr. glavar ga je nagovoril: BNo, g. žnpan, kaj pa bi vi radi." Zupan je odgovcril: 8Prisel sem vprašat za 8vet, koga naj bi volili za poalanca v aploani skupini." C. kr. glavar je rekel: Po mojem prepričanju je najboljai Vračko. On je kot načelnik okrajnega zastopa gornjeradgonskega najsposobaejši za poglanca. In res, vgakemn volilcn je žapan razlagal na dolgo in široko, kaj mn je avetoval gosp. c. kr. okrajni glavar. Eaj ai je se izmialil nas napre—dnjak. Nobenega, kateri bi znal voliti dr. Korosca, ni npisal v volilni imenik. Tako je bilo mesto 150 do 160 volilcev vpiaanih aamo 74. Niti davkoplačilni niao bili vp sani. Tako je prialo izmed 74 vpisanih, 23 k volitvi. Za g. dr. Eorosca je bilo 20 glagov, za Vračka 3. Kako so je pri volitvi žnpaa ohnašal, povem drngokrat. k Iz kebeljške fare. Bil sem v Cadramn, ko je policaj naznanjal, da se bo tisti daa vršila dražba brvi v vasi Markačica obč. Oplotnica. Vodila me je pct v Konjico in ael sem akozi Markačico. Pridem kakor po navadi v sredo vaai ia jo mabnem na tisto brv. Pa kaj vidim, brvi ni. Moral sem nazaj, in daleč okoli vasi na drngo tudi alabo brv. Tako gem prišel (ez vodo. Ni čuda.tedaj, da se je aam oplotniaki žnpan vtopil. Tako je tndi v občini Okoški. Eadar zapnsti voznik občiao Eot proti Okoški gori, moral bi voz sam nesti in se vole povrh. Pridite ngovaki žnpan gledat obč. cesto, ki vodi skozi celo Ugovsko goro do Zgor. Ložnico v slovenj. bistriakem okraju. Poglej cesto, katera vodi akozi Slogonako goro na Čadram. Eakor sem zvcdel pravis, da ae za tiate ceate ni občina plačcvala doaedaj nič in da nje tndi ne morete aprcjeti kot obč. ceste. Ali ti je znano, da ae je cesta, ki vodi v čadram, popravljala lani na občinske atroake. Popravljala sta jo Ig. Obrne in Fr. Stopar. Ia cesto, katera vodi na Zg. Ložnico, je tudi pred nekaj leti popravljal Fr. Eangler. Tudi na obč. atroake. Tukaj bi se tndi pros>lo c kr, okrajno glavaratvo v Konjicab, naj blagovoli poslati zanpnega moža pregledat te ceste. Vai davkoplačilci bodo zato hvaležni. Prosimo pa v kratkem! Geljski okraj. c Celje. Okrajni glavar celjski Rndolf pl. Apfaltror-Apfaltrern je dob'l red železnegakriža III. razreda. c Velika Ijndska veselica y Celju. Vspored vegelice, katero priredita celjski podrnžnici drnžbe sv. Cirila in Metoda dne 8. t. m. v Narod nem donm t prid te drnžbe, je aledeči: Ob 4.pop. priprosta narodna Teselica na vrtn 8 sodelovanjem vgeh celjskib društev. Točno ob 5. uri nastop celjskega in žalskega BSokola", narodno petje in najrazličnejše zabave. Ob pol 9. zvečer koncert v veliki dvorani. Po končanem koncertn v vseh gornjih proBtorih Narodnega doma »Ciril Metcdov večer". Vstopnina k popoldanski veselici 40 v, h koncertu in večerni veselici 50 v. c Na c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju ae vpisnjejo učenci za prihodaje aolako leto v I. razred 14. jnlija ob 10. nri in.16. septembra od 8—11. ure. Sprejemai izpiti se začnejo 14. julija ob 11. nri in 17. septembra ob 8. uri. Učenci, kateri hočejo biti aprejeti v I. razred, morajo biti apremljani od Bvojih starišev ali njih Daaregtnikov in s seboj prinesti krgtni liat in pa šolska naznanila. c Iz Dramelj nam pise g. Blaž Jesenek, aačelnik kr&jnega šolskega sveta, v odgovor na napad v aSlovencu", da se ne bari s ptujskim B6tajercem", da ni agitiral za Rebeka, da se veseli izida zadnje državnozborske volitve ia da je bil v prvi vrsti za g. dr. Eoroica ia to tudi lahko dokaže. c Na Frankolovem se je poročil dne 25. junija 1.1. 84 let stari ženin Marko Parožnik z 47 let staro nevesto Terezijo Sloser. Imenovani je bil že d\akrat vdovec tir brez otrck popolnoma aam. Vsled tega se je spomnil, da človekn ni dobro gamemn biti in si je vkljnb gvoji veliki starosti ie izvolil tovarisico. Dal Bog zadovoljaost ia srečo. c ,,Mir" na Dobrni. Pred nedavnim časom se je celjaka Bvabtarca" kakor besna zaletavala v dobrnakegag. kaplana in dobrnaki občinski zaatop. Morala je prinesti dva popravka za svoje lažnjivo pisarjenje. Na prazmk sv. reanjega Telesa 80 nemčuraki pobalini za Heissegberfc,erjevim vrtom napadli s kamenjem — ženake, samo zato, ker ao narodne. Potem so Junaki" zbežali: dva na Dobruo, edea na Klaac, dva na Gcrico. Eden tiček pa je bil vseeno prijet, da ae sedaj ve, kedo nziirja po Dobrni nemčursko gomiko" a kamenjen. — Na dan zadnjt slovenake alavnogti je bilo med nemčurji dogovorjeno, strgati veliko slovensko zsatavo BBralnega društva" z droga. Namen ae je poaesrečil. Nekaterim nemčurjem ni po volji, da ima rBralno društvo" toliko ndov. Zmerjajo nde javno po prodajalnah. Znaaega BMobeltialarjau daues ne imennjemo po imenn, a naj v prihodnje drži svoj jezik za zobmi, drngače ga spomnimo na stare čase. c Iz Dobrne. Eraano je vspela narodna slavnost v nedeljo 24. jnaija. Dobrnaki Slovenci smo gpoznali, da se ves alovenski Štajer zaaima za naš boj, naa podpira in z večjim navdušeujem se bomo borili naprej. Veseli nas vedno, če nas obisčejo Sloveaci, bodisi poaamezniki kot letoviščniki ali topličarji, bodiai drnžbe in drnatva. Posebno pa ae vsak Dobrnčan radnje, če slisi na toplici slovensko govorico od izobraženib krogov. Pred nekaj dnevi grem po opravilih t toplico ia aem bil zelo prijetno izaenaden, ko glisim dva gospici lepo sloveaski govoriti, kar je mimogrede povedaao, pri oasih goapicab in gcspeh redka prikazen; a kakor atrela iz jasnega neba je t me ndarila opomba, g'aseča se kakor zapoved, starejae gospe, katera je te dve goapici apremljala, da naj govorita aemaki. Mialil sem gi, da je ta gospa doma najmaaj iz — Vitanja ali kakega mesta, a kako sena se čndil, ko aem izvedel, da je ona doma iz — sosednje aentiljgke fare. Sliial sem tndi, da se Batejeu drcgače za veliko Slovenko! Žalostno znamenje in vrže čndno lnč na tako BSlovenko", če ge sramnje na Dobrni svojega materinskega jezika, če se plasljivo ozifa na okrog, da bi kaka topličarka ali pa — mogoče celo nalužbenci toplice alisali, da slovenako govori. Bival aem dalj čaaa v varaždingkih in krapinskih toplicah in sliial sem, da ao ge tam v hrvaaki deželi Nemci, Madiari itd. poalnževali le svojega materinskega jezika, a pri nas — popolnoma slovenaki Dobrni — se aramnjejo Slovenke govoriti svoj materinaki jezik. Taki slučaji škodnjejo ¦aaemn deln in ngledu - našega naroda bolj, kakor vse delo nemakutarjev; osebe pa, ki tako ravnajo, slnžiio le v posmeh našim ljudem in aasprotuikoaa! — Tukaj se zdravi mil. g. ksnonik Jernej Vob. Zdravje se mu v:d ma vraia. Želimo mu popolnega ozdravljeDJa. c Kozolec je pogorel dne 28 m. m. poaestniku Rndolfu Doboviaek v St. Jurjn ob juž. žel. Pra^ijo, d» je nek otrok zažgal. Vrla tržka požarna bramba je bila hitro aa meato iaobraaila, da 88 ni ogenj nadalje razairil. c 45 let je opravljal g. Janez Tončič slnžbo portirja v predilnici v Št. Pavlu pri Preboldu. Sedaj je atopil v zaslaženi pokoj. B)g mu daj, da ga 3e dolgo uživa! c Lutriš vere je paatal Lndovik Sehiitz, lastnik tovarae za majolike t Kagazih. c V Voglajni je naael delavec blizu kemične tovarne mrtvo moako traplo. Ponearečeni je tovarniaki delavec Maks Kosohel. Eako da je zašel v vodo, se ne ve. c Sv. Jurij ob Taboru. Neki liberalni dopisun laže v BSlov. Naroda" o našem g. kaplaaa. Tiatoga pa nearamii liberalai dopiaaa ne pove, kaj je ta napredni č^vljar na dau volitve gororil in kako preklmjal. Pa saj ni treb* resaice povedati, aamo da se blatijo in sramotijo naši dabovniki, ki so njim trn v peti. Eer aopri volitvi, vkljub atrastni agitaciji, tako propadli, zato zdaj ne vedo, nsd kom bi svojo jezo streaali. V svoji slepi jezi se zaletavajo v dnhovnike, kakor da bi bili oni krivi njihovega sramotnega propada. Naj jih le pnstijo pri mirn, da ai jezika ne opečejo. Za zdaj toliko! c Nazarje. Redek biaerni jubilej redoirae ob ljube v III. redu bv. Frančiška bo obhajala 15. julija pri redovuem zbiraliačn v Nazarjih Terezija Zagožen. Jabilantinja je tadi članica Nazarake deklike družbe. Shod bo ob d?eh popoldne. c Mozirskemu dopisniku BNaroda." Na malenkostni napad na mojo oaebo v podlem lista BSlovenski Narod" z dae 16. julija t. 1. at. 136 odgovorim aledeče: Gospod dopisnik! Po toči zvoniti je prepozno. Vaia Rebek in Wratscbko sta zopet prevzela avoj poael. Oemu se torej jezia, ko nič več ne pomaga? Vsedi 86 na mrzel kamen, gotovo ti bo odleglo. Zapomai si! Dosedaj ate imeli oas kmete za nenmne; aedaj je pa to minilo. Mi znamo tndi sarni migl>ti. Pri zadnjib vohtvah smo nesli plakate k^t zaatavo — pri prihodnjib volityah borno prigli z tnakimi zastavami iz vseh vasi! Jem se, da aem predsedoval na volivnem ahoda v Nazarjih! Čaj, kadar bodo imeli ahod ptujgki krotarji ia NarcidoTci — tedaj bodea labko tam ti predsedoval, in nihče ae ne bode jezil, ker je v obče zaaao, da gliha vknp striba. Z&letavaš ae v moje rokodelatvo — no ali ja Rebek fibrikant? Vaak atan je častea, če 86 le člorek v njem poštcno preživi. Majhna je moja biaica — a je mojal A!i je tvoja rea tvoja? Če bi ti kedaj akozi čevlje palec pigledal — pridi v L >ke v mojo bišico, slape ti bom dal kar zaatonj. V samostanaki knhinji aisem ae pomival — v obednico 80 me pa že večkrat povabili. Ad ae ti sline cedijo? Pri Tamšeka res včaaih pumagam — debti me ni Rrana. Toliko pa gotovo vem, da ao mi itstotam cdprte vae sobe; dvomim pa, če bi bile tebi, ker je vprašaaje, če niai kaj v sorodn tistim, ki so že v »luknji bili". V cerkvi ne pobiram. Ne vem ali si slep ali pa ne bodiš t cerkev. Najbrž je oboje res. Ožitai mi siroka nata; dobro, vaaj labko 8olato jem — tebi se bodo pa tvoja še do nšea raztegnila, ker ae zaas tako grdo lagati in obrekovati. Praviš, da sem geaeral III. reda, Tretjereduiki ao bili papeži — kralji in cesarji, tretjercdniri je tadi, pravijo, dr. Lueger, žnpaa atolnaga meata Avstrije. Glejte y kakšni imenitui dražbi aem. Prepričan aem pa, da je biti veliko boljae v drnžbi teb, kakor pa v tvoji bratovščiai, sicer bi mi kedaj kdo prav labko rekel, da aem lnmp. To je moj odgovor! Pisi, kar bočea in kolikrat ae ti zljubi, mene ne spravia v nobeno nev^ljo; temveč še vesel sem. Saj je znano, da srseui ližejo samo aladke brnake, ne pa tako piškave lesaike kot si ti. Z Bjgom, piijatelj, pa se še pnsti kdj videti. Mozirski žnpan. c Trbovlje. Preuogokopaa dražba boče upe Ijati za svoje podjetjo v Trbovljah električno razavetljavo. c Samomor. Na večer dne 24. m. m. je botel orožaik aretirati v Hraatnika 19 letaega premogarja Koarada Maatnak, ker je bil ns, samu, da je okradel blagajno »a Ojatfem. Predno pa ga je mogel orožnik preiakati, potegnil je revolver ia ae uatrelil v gence. Hoteli ao ga prepeljati v bolnišaico, toda je med potom že ttmrl. BrežišM okraj. b Katol. polit. društvo BSava" za brežiški in sevniški okraj priredi javno političao zborovanje v aedeljo dne 8. julija t. 1. ob 8. nri na Blanci pri Rajhenburgu pri BLen<?ku". Dnemi rcd: 1. Splošni politični položaj, poroda g. državni pcslanec dr. Aat. Eoroaec. 2. Pomen polit. drastev. 3. Deželao gospodarstvo 4. Volilna preoanova. 5. Slučajnosti. E obilni ud ležbi vabi odbor. b Političen shod v Zagorju. V nedeljo dne 8. jnlija bo sbod s' »v. s.at. političnega drait?a za kozjasski oferaj v Z^gri v gostsljubai hisi gosp. Medvešeka in sicer pjd milim nebom. Z&četek točno ob 4. uri popoldne. E obilai udeležbi vabi Z^tgorjane in aogede odbor. b Za uboge žrtve v Vidmu. Državni poalaaec dr. Eorosec je v saji od torka dce 3. julija stavil vprasanje na pravoaodaega miaistra, zakaj ae že vendar enkrat ne reai zadeva onih ljndi v Vidmn, ki ao bili vsled krivib izpovedb dalj čaea po nedolžnem zaprti ii ao 8 tem trpeli veliko akodo na časti in prenaožeaja. Zahteval je, da se jim vsaj premoženjska akoda p ivrne b Šolske počitnice v brežiškem okrajn so preložene na dobo med 1. avg. m 1. oktobrom. b Policaj na zatožni klopi. Zaaai brež!aki policaj Schalloua je zopet toiea zaradi pretepa in žaljenja čaati. 0 tem človekn so že interpelirali poalanci mioiatra. Takrat amo naredli, koliko že ima na veati in da splob ni sp^aoben vsled tega za policaja. In veadar še vedno čuva pravico! b V Savi je ntonil pri kopanju 15 letni Janez Baa, kovaski učenec pri g. Širbeca v Vidma. Blizu Brežic so ga potegaili iz reke. b Sromlje. V dopiBn BSiov. Gosp." st. 25 iz GorBJe Pohance, kateri dopis se ps v Gornji Pohanci ni pisal, poroča aeki dopisnik o zavrataem nmora Jaceza B »hča u Z iol. Da ae je to hndodelstvo storilo t srumeljski župniji, obžalajemo maino, ali to ne ponaga sedaj nič. Ntiepa od dopianika pa je, da poroča o grožnji, kstero bi bili Gorajepohančaui izrekli, kar ni resnično. V teku dreb let je gotovo sto ia sto soaedajih Zdolaaov prišlo v Gornjo Pohanco oziroma v Sromlje in vendar se prej ni bobesema niti laa skrivil. Nelepo ie tadi, da omenjcne fante Ob^oja, kakor bi se že znilo, da 80 krivi. Eakor vse kaže. so fanti bržčas nedolžoi, in mogoče se bodo morali krivci iskati kje drngje in ne med sromeljgkimi žapljani. S dnijika preiskava bo to že dognala. Omenjeni Fraac Patan je imel krvaro obleko, ker mu je iz noaa kri tekla, karao baje priče žo izpričale. Sploh so večinoma vai fanti iz dobrib, poatenih hiš, in aikdo pri naa ne 7erjame, da bi bili krivi groznega nmora. In d>kler jih aodnija ne spozna za krive in jih ne obsodi, jih tadi Zdolani ne smete za krive imeti in v celi avet njih krivdo razglagiti. b V PreTorji se bodo vriile v ponedeljek dne 9. julija obiinske rolitre. Bračkijanec, glabo znaai Gubenaek p. d. Figl, ki auata že po soaedajib obžinab, bi rad bil žnpan. Vrli aa^odni Prevorjani bodo gotovo storili avojo narodno dolžaost in ae tega Človeka odkrižali. Drobtinice. d Vapnena voda — sredstvo proti bradavicam. Angleski zdravnik dr. Cjojser je priael slnčajno do dejatva, da odstranjnje n itranja nporaba apnene vode bradavice. Eer mu je bila motena prebava, je zaužival akozi cel tedea vapneno vodo in pri tem je opazil, da je bradavica, katera je kljabovala vsem arcdstvom, odnadla. Na to je naivetoval vaeoi bradavičagtim znancem in prijateljem za zajntrek koztrec vapuene vode z mlekom, in pri vaeh so izginile bradavice tekom par tednov. d Kenguru je ime živali, ki i\n v Avstraliji. Eo je prisei Gook na avojem- raziakovalaem potovanju na avstralske bregove, je v.del na brega divj\ke, ki so nbili čudno žival. Ij rcal sa je ter nbito fival odkupil. Eo je vpraial di-jake, kako ae žival imenuje, so nan odgovarjali ^Keaguru" t. j. BMi vag ne raznmemo". In to ime je dal potem živali. d Pravilo izkušnje. Neki stari kmet je učil svojega 8ina: Ako reče hlapec: »Eon.ji našega, gospodarja", tedaj je blapec za nič, phčaj mn, tar mn gre ter ga spodi. Ako hlapec reče: rNagi konji". ga smeš pridržati. Ako pa reče: »Moji konji", putem je izvraten in ne morea ga dovolj plačati. dilo 52 otrok, a živih je 48, in sicer 31 dečkov ia 17 deklic. Nikoli ni dobil sanio po enega otroka, temuč vedno po dva, tri, iiiri in eakrat celo pet. d Atentati na vladarje v zadnjib 50 letih. Napad, ki je bil dne 31. maja izvršen proti mladi aparmki dvojici, je dal francoskemn liatn nGil-Blas-ua povod, da je sestavil listo o ateatatih, izvraeaih v zadajih 50 letih proti kraljem, kraljicam in predsednikom. Le na kratko je omeniti razne dvorne revolucije in upore, tako dvorno revolucijo proti turskemn sultanu Abdul Azizn (1876), upor proti generalu Venancijn Flores, predsedniku urugvajskemu (1863), pnnt proti polkovniku Balta, predsednikn peruangkemu (1872), ustaja proti dr. Garciji Morena, predsednika ekvadorskema in iz najnovejsega čaaa dvorna revolncija proti srbakemu kralju Aleksandru in kraljci Dragi. Umorjeni ao bili v zadnjih 50 Ietih: Earol III., vbjvoda parmski, nmorjen leta 1854 od aedlarja Antona Carza. Črnogorskega kneza Danila je nmoril eden ajegovih podanikov, imenom Eadič, ker je bil pregnan iz Črnegore (1860); predaedaika ameriikih Zjedinjenih držav Lincolna je leta 1866 nmoril igralec Booth. Leta 1868 je bil umorjea v Topčideru Brbski knez Mibael; leta 1881 ruaki car Alekaander II.; iatega leta je Gaifielda, predsedaika Zjedinjeaib držav, nmoril Gniteau; leta 1894 je Caaerio nmoril predaednika franccake repnblike Garnota; leta 1896 pa mohsmedanaki fanatik Molah Rezab perzijskega šaha Nasr ed Dina. Leta 1897 je bil umorjen Iriarte Borda, predsedaik urugvajski; leta 1898 je Luccheni v Ženevi nmoril avstrijgko cesarico Elizabeto; leta 1899 Cacerea predaednika domiaikangke repnblike v Ameriki; leta 1901. je Breaci v Monzi umoril italijanakega kralja Eamberta; istega leta Gzolgocz predaednika Zjedinjenib držav Mac-Kinleya. — Izpcdleteli ao nastopni ateatati: leta 1852 atentat Morenoaa proti apanaki kraljici Izabeli II.; 1855 atentat Pianorisa proti Napoleonn III; 1856 atentat Melanoaa proti Ferdinandn II., kralju obeh Sicilij; 1858 atentat z bombami Orainija proti NapoleoBU III; 1867 atentat, ki ga je hotel v Parizn izvršiti Poljak Berozovaki proti rugkemu carjn Aleksandrn II.; 1878. atentata HodelainNobiliflga protiBemškemnceaarja Viljemul.; 1878 atentat Moncarisa proti Alfoazu XII.; 1882 atentat M. Leaghra proti angleiki kraljici Viktoriji; 1882 atentat Oberdanka proti cesarju Fran Josipu I.; 1898 atentat Kardiziaa proti grakemu kralju Jnrija; 1905. atentat izvršea v Parizn proti spanskemn kraljn Alfonza XIII. ia predaednikn Loubetu. d Vojno strašilo na Angleškem. Neki č»Btnik angleskega generalnega štaba je priobčil zanimivo knjigo z Bapiaom: BMene Tekel, Upbarsia8, v kateri boče Angleže opozoriti na nevarnoat, ki jim preti od Nemčije. V ta aamen ai izmiali cel roman. V noči 31. maja 1908 napadejo nemske torpedovke in nemški ruailci torpedovk nenadoma v Portsmonthn zbrano angleako brodovje, ne da aapove Nemčija prej vojsko. Večina nemakih ladij je sicer uaičena, a tndi tri četrtine najboljaih angleških ladij. Nato izkrcajo Nemci 250.000 mož brez topov in brez konj. Polovica Bemških vojakov ima pa biciklje in čaatniki ae polaste angleskih konj. Tndi prežive se na račna angleskega prebivalgtva. Nemci porazijo angleake čete, ki obstoje večinoma iz neiznrjene milice. Pred Londonom se pojavijo Nemci, ki zažgejo del mesta, vjamejo 500 Angležev kot poroke in jib odpoSljejo 8 60.000 jetniki na Nemško. Angleii so prigiljeni, da sklenejo mir ia plačajo 500 milijonov fantov sterlingov vojne odskodnine do avgngta. Nato napadejo Nemci tndi Francosko in pri tem kršijo tndi nevtraliteto Belgije. Mesca novembra premagajo Fracoze. Eo aklenejo mir razdele Belgijo med Nemčijo in Fraacozko. In 1.1910 napadejo Nemci AvBtrijo. Tako acdi o bodočnosti angleški stabni častnik. Samo čndno, da je pozabil Nizozenaske, po kateri se Nemcam že tndi cede aline. "d Slaba letina na Ruskem. Ruski vladi prihajajo iz razaih pokrajin poročila o preteči slabi letini zaradi auae. Rngka vlada je zaradi tega prepovedala izvoz žita, dokler se ne pokaže, kakana bo aplcsna letina na Ruskem. d Višinamilijongoldinarjev. Eakojevisok steber milijona papirnih bankovcev po 10 kros, si je težko predatavljati. Nedavno je atoril s tem poakna neki graditelj. Svežčič 100 komadov bankovcev po 10 kron, dobro stisnjen je visok 2 cm. Milijon goldinarjev bi bil torej visok 40 metrov. d Strelne vaje topništva pri Krškem se bodo vrsile: za topničaraki polk at. 9 od 25. do 30. t. m, za topničarski polk št. 8 od 8. do 19. avgnita in za korni topničargki polk it. 3 od 10. do 18. avgnata. d Letošnji manevri bodo na Kranjskem acd Vel. Lagčami, Ribnico in Eočevjem za peipolka st. 27 in 47, med Cerknico in Pcstojuo za pea- polka it. 87 in 97 in lovski bataljoa it. 7; naEoroakem med Eotarčem, Št. Vidom na Glini, Starim dvorom in Frežam za pešp. št. 17, 7, bosaaaki št. 2 in lovske bataljone it. 5, 8, 9 in 17. — Vaje bodo končane 4. aeptembra. Narodno gospodarstvo. Mednarodni poljedelski shod se bo vršil 1. 1907 na Donajn. Na Dnaajn ae je že sestaril poseben pripravljalni odbor. Vinska trta kaže povaod v Avstriji, kakor porcoa poljedelko minigtrstvo, prav dobro. Sadja pa baje ne bo maogo valed mrzlega in deževaega vremena. Soparni hlevi. Nič ni slabšega, kakor če mora živina prebivati v aoparnib hlevih. Živiaa se slabše redi in nam tndi slabo molze. Vsa krma manj zaleže. Žalibog, da ae za take atvari naši gospodarji malo zmenijo in da jim je vseeno, ali živina irpi vsled preobilne abparice ali ne. Navajeni od nekdaj imtti iivino v takih blevih, jo imajo tndi nadalje. To pa ni prav! Soparne hleve treba izboljaavati; če ni drngafe mogoče, aaj s tem, da se napravijo v zid pod gtropom primerno velike luknje, skozi katere vleče zrak. Take luknje j« treba n&pravljati aa obeh na8protnih atraneb, da nastane pod atropom potrebai prepib. Taki hlevi ao bolj zračni, bolj hladni in bolj zdravi v poletnem časa. Po zimi naj m pa te lnknje zapro. Najnovejše novice. V volilnera odseku so vkljub ugovora slovanakih pcslancev na predlog Nemcev začeli takoj z razpravo o Eoroski in Eranjski. Nemci hočejo z večiao glasov, katero ao ai pridobili v odsekn, prodreti z vsemi avojimi zabtevami, da namrež dobijo na Kranjakem se ea maadat, na Eoroškem pa oatane ta krivična razdelitev. Včeraj so obravnavali Eoroško. Prvi je govoril poalaBec Ploj. Dokazoval je grdo krivico, katera se godi koroskim Sloveacem. Čeravno jim pripadajo trije mandati, so vendar dobiii samo enega in te ta je dvomljiv. Nemško krivico je zagovarjal poslanec Lemisch. Tudi Wastian raa je pomagal. Pri glasovanju se je sprejel krivični predlog Nemcev. Koroaki Slovenci ao torej brezpravni. Za aemaki predlog je zopet glasoval mednarodni aocijaldemokrat. Slovenski fantje in možje po Pohorju, Kozjaku in Dravski dolini! Velika pevska in narodna slavnost, ki ae bo vriila 15. jalija v Rasah, se priredi takorekoč na čast nam prebivalce« po prej omeDJenih krajih. Naaa dolžnoat je, da gremo ifiti dan vai v Rnae, da bodo tnji goati videli, da amo še posteni Sloveaci, da naa se ni požrl nemčnraki zmaj. Pa ae nekaj storimo! Na predvečer t. j. 14. jnlija streljajte po vseh gričih v Enameaje, da je drngi dan narodni praznik za nas obmejae Slovence. Streljajmo, da se bodo naaim požreanim nemčnrjem kar hlačke tresle in bodo mislili, da ao se vsi Slovenci nprli zoper nje. Edea, ki bo. Novo mašo bo imel pri Sv. Marjeti niže Ptnja 5. avg. novomaanik o. Bonaveatura Savec, kapucin; pridigar č. g. F. S. Šegnla, iapnik pri Sv. Roku ob Sotli. Velika Nedelja. Igro REgiptovski Jožef so fantje na Petrovo ia 1. julija predatavljali prav izborno. Vai so rešili gvoje aaloge izvrstao, zlasti ae, če 86 pomisli, da je bil to njihov prri aastop. Le krepko oaprej in neastraaeno, to je mladenidko, to je mosko. Gledalcev bilo je vaakokrat aatlačeao polno. Tndi vrli Ormožaaci ao spet pokazali, da ae zanimajo za nag. H?ala jim! Milo zopet dražje. Tovaraarji mila so sklenili, milo zopet podražiti za 1 krono pri 100 klg. To je vže tretje podraženje mila v eaen letu. Društvena naznanila. Fram. Ustrezaje prošnji tukajšnega bralnega društva bo prihodnjo nedeljo 8. t. m. poljudno predaval g. dr. L. Poljanec o stTari, ki bo gotovo jako zanimalo framsko občinstvo. Prihitite k temn zanimivema prodavaDJu rai, ki si hočete iiriti svoje daševno obzorje. OrehoTaTas pri Haribora. Dne 8. jalija t. 1. slavi pozarna bramba t Orehovi vesi svojo prvo drnltveno obletnico z veselico v gostilni Jožefa Maborko v Orehovi vesi. Vzpored je naslednji: pozdrav načelnik«, gledališka predstara nŽapan", petje, srečolov in šaljiva pošta. Z»četek ob 4. nri popoldne. Vstopnina 30 v, preplaiila se hraležno sprejemajo. Bralno draitvo pri St. Raperta v Slor. gor. priredi dne 8. julija veselico z gledališkp igro: nBob iz Kranja". Zatem prosta zabava, srečolov in priložnostno razveseljevaiije pri gosp. Erajncn blizu cerkve. Zaietek igre točno ob 3. nri popoldne. Velika Nedelja. Na gostiji Eakorievi v Lešnici smo nabrali gostj« za našo prekoristno družbo sv. Cirila 7 E. — Slovenci, posnemajte v vsaki vescli druzbi vrle Ležnl6»rje! Mala Nedelja. Kmetijsko bralno draštvo priredi dne 8. julija 1.1. na vrta g. Secčarja veselico 8 petjem in z gledaliiko igro: nNe kliči vraga", ter nDobrodoSlil Ed»j pojdete domu ?" Pri proati zabavi s Saljivo tombolo in šaljivo poito gvir* Kocmutova godba. Začetek ob 4. uri popoldne. V ilučaju slabega vremena se veselica vrši 8. dni pozneje. K mnogi udeležbi vabi odbor. Slovenski kolesarji iz ormoške okolioa priredijo v nedeljo 8. julija izlet v Varaždinske Toplice. Snidejo le v gostilni g. Gomzija y Ormožu in sicer bode odhod iz Ormoža točno ob 4. nri v jutro. Ako bi bilo slafajno slabo vreme, ae vrši izlet 15. jullj*. Naj nobeden kolesar ne opusti si ogledati znamenitosti Varaždinskih Toplic. Vsak: nDobro dožell" Jakob Vaupotič, prireditelj izleta. Bralno druitvo v Škalah pri Velenjn priredi v nedeljo po prazniku sv. Cirila in Metoda ob 3. uri pri Dolfu veliko Ciril-Metodovo slavnost s petjem, igro, umetalnim ognjem itd. Sodelovala bo Šoštanjska narodna godba. Sosedna društv« se nljudno v»bijo. Žetale. V nedeljo dne 8. julija predaval bo v Žetalab potovalni u6itelj g. Jurančit o čebeloreji. Cebelarji in oni, ki hočqjo postati, ae k obilni udeležbi vabijo. prav, da ga torej nima pod klobukom in da tudi ne diii, oziroma smrdi po — hudičevem olju. S težkim srcem se vrne žeaa v svoje staaovanje. Oče, mati in hči se vsedejo k peči in 86 začno posvetovati. nEaj naj napravimo? Ali naj nbogamo — norca, ali naj obvestimo Djegove sorodiike? To je bilo glavno vprasanje, okoli katerega so se aukale debate vsega spostovanja vredne Piguarjeve rodbine. Koačno skleuejo nbogati, kar je naročil bisni gospodar in bo se naroči), kakor doslej. III. Na8lednjega jntrp. je ^skofil" gospod Pignar v avoj že precej ponošeni frak in je aaznanil atr nkam veliko novico. Ta velika novica je vse močno razburila. Ljudje, ki so stanovali obenem in iatem hodniku in se niso poprej nikdar pozdra^ljali, bližajo se drug drugemu. »Dobro jntro, ali že veete?* BDa, čndno je to!" gReci raje: nezaBlisaao." nGoapodar mi je znižal stanarino za tretjino." ,,Za tretjino, ni res? Ravno tako, kakor meni." BCudno, čndno!" ,To mora biti pomota." Dasiravno je bišnik vsem zatrjeval, da je to, kar jim je povedai, gola istina, so bili vendar tndi taki med njitni, ki so z glavo majali in niso boteli rerjeti. Tem je odgoril doktor v najvludnejsi obliki in potrdil besede hišnikove .. . Sedaj, ko ni bilo nobenega dvoma več, so pa začeli ljndje snmničiti. ,Zakaj aam je zaižal stanariao?" BZakaj? — Bog vedi." RNa vsak način mora imeti vzroke zato. Toda kakšneV" nAli je mogoče, da bi pameten človek, ki ima pet zdravih čntov, naredil tako bndaloit, da bi denar takorekoč proč metal?" BGotovo ne." BNekaj tifii za tem." BToda kaj ?" Od pritlifija do podstresja ngibali 80 vsi, da bi resili čndovito nganjko, toda nikakor se jim m hotelo poarcčiti. Eonečno se je vseb polastil nekak nemir, da bi jim pretila velika, skrivnostna nesreča. BMogoče ima novi gospodar kaj na vesti, sepetali so si nekateri. To bi bilo strasno." nAIi je pa hisa tako slaba, da se bo podrla." BČi8to lahko, toda stara ni ravno." BTo je resnica. Toda zidovje so morali pa le podreti, ko ao lansko leto kopali kanal." Dtiigi 80 bili že večkrat slisali, kako strahovito je pokalo ostresje . . . Nekdo je pa celo trdil, da hoče gospodar najbrže sam zažgati hišo, da bi dobil visoko zavarovalnino. (Eon«c prihodDjic.)