List 15.
-
Gospodarske skušnje.
.(Konjsko meso dobra piča kuretni ni). Konjsko meso so jeli na Francozkem perutnini pokladati; zrežejo namreč meso na drobne kosce, po kterih kuretnina ueiz-rečeno rada sega. Po mesu. kokoši prav rade — skorej celo leto — neso, in njih jajca so tudi debelejše. Konjsko meso je za kuretnino zlasti pozimi dobro, ker nima priložnosti, da bi zemljo razkopaje in razgrebaje sama po živalski piči, červih itd. stikovala. Ravno tako dobro je konjsko meso tudi za pitanje perutnine, če se ji le z navadno pičo pomešano daje; toda se perutnina, ravno tako kak# prešiči, ne sme zadnji teden, preden se na terg na prVdaj nese, več s konjskim mesom pitati, ampak se ji mora le zernja zuuati dajati, da je njeno meso bolj okusno. — Gospod Sora, ne deleč od Pariza, svojo kuretnino že dolgo in z velikim dobičkom s konjskim mesom pita. Vsako leto zredi okoli 100.000 kokoš večidel s konjskim mesom. Za to rejo dobiva konjsko meso iz Pariza, kjer vsako leto veliko konj pokupi in v posebni klavnici kolje. Mes da z nalaš za to napravljeno mašino na drobne kosce zrezati, malo nasoliti, v sode natlačiti in tako na svoj kurji dvor izvo* žiti, kjer ga svoji kuretnini zobati daje. Mesu se za zo-banje tudi malo černega popra primeša, kar kuretnini posebno dobro de. Tu, kjer se je pred malo leti komaj 300 kokoš redilo, se jih redi zdaj na tavžente in to le s konjskim mesom. Tako piše „111. landw. Dorfz." — Vredništvo „Novicw dostavlja tej novici le to, da vsako meso tekne kuretnini. Znana nam je tukaj v Ljubljani neka konhin-hinska kokoš, ki je vsaki dan jajce znesla, večkrat dve, enekrat celo tri, pa takrat so bile jajca brez lupine. Gospa ji je dala vsaki dan nekoliko mesa; s tem pa je svojo ljubljeno putko tako pregnala, da je čez naturo legla po 2 in 3 jajca na dan brez lupine.
(Sajenje češnje vin košic). Kdor češnjeve košice sadi, naj nikoli kislih sort s sladkimi ne pomeša, ampak vsako sorto naj posebej sadi. Na debla kisle sorte se morajo le kisle sorte, na debla sladke sorte pa le sladke sorte cepiti, sicer se dobra sorta po mešanci rada zverže in je slabeja.
(Da breskve prezgodaj z drevesa ne padajo), je preobilna sočnost kriva. Da se tedaj to obvaruje, naj se drevesu spodaj na deblu puša, to je, ljubje nekoliko razcepi in reža s cepivnim voskom ali z drevesnim mazilom zamaže.
(Presni ali frišni oves brez vse nevarnosti živini pokladati), ako ga v peči po peki kruha posušiš , in ko je že dobro suh, živini daješ.
(K osen a  moka   dobra  živinska   k laja).    Neki
114
gospodar po obilnih skušnjah terdi, da konji, ovce, gosi in mnogotera draga žival prav rada po košeni moki sega. On tedaj to klajo tudi drugim živinorejcom priporoča in pravi, da je najboljše, če se ob vsaki klaji navadni kermi, na priliko, goski pol lota, ovci poldrugi lot, velikemu prešiču 2 lota, kravi pa ali konju 3 do 4 lote košene moke (v prah zmletih kosti) primeša, iu sicer preden se suha kerma z vodo pomoči.