bmnmmnm
| TilE OLDEST
i AND MOST	1
POPULAR	I
I SLOVENIAN	I
| NEWSPAPER	1
1 IN UNITED	1
I STATES OF	I
AMERICA.	| faiiniiniiiiimimiimmiimmiiimmtmminif.

v % » .
v > * • > . f .
N. N N \ \ * * < ' s
BJ^ k.	yu//\ *	H	bBH IJ^^f ^H f/s/l	^Bc^bs^
| I« HfUH^^^ Vk A ^H 1/V^	M	^^^ Jf H ^B^L	^fl
Geslo: Z« vero in narod — za pravico in reimco — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIET1J — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOV A NSKE ZVEZE V DENVER. COLO.

uiiiiiHiniimniiiiimni
1 NAJSTAREJŠI I IN NAJBOLJ | PRILJUBLJEN
1 SLOVENSKI	I
LIST V	f
i ZDRUŽENIH	§
DRŽAVAH	1
| AMERIŠKIH.	| fimiiuiuiuiiimiiiinuinijiimiuimnuHiffl!^
ŠTEV. (No.) 82.
CHICAGO, ILL., SREDA, 27. MAJA — WEDNESDAY, MA Y, 27, 1925.
LETNIK XXXIV
Prvo slovensko romanje k Mariji
Pomagaj v Lemont velik triumf.
KLJUB SLABEMU VREMENU, JE BILA UDELEŽBA NA-RAVNOST SIJAJNA. — PRVA .SLOVESNA PROCE SIJA, V KATERI SO NESLE PODOBO MARIJE POM A-GAJ ČLANICE MARIJINE DRUŽBE, JE NAREDILA NAJBOLJŠI VTIS.
Lemont, 111. — (Izvirno). — | Pri maši so peli latinsko ma-Težko .so pričakovali slovenski šo chicaški cerkveni pevci pod romarji iz Chicago, Jolieta, La vodstvom g. Ivo Račiča jako le-Salle, Bradley, Waukegana in po, kar priča, da imajo cerkve- nem Peresu iz te nesrečne de
ŠIBA POTRESA.
Na Japonskem je bilo že zopet več silnih potresnih sunkov, ki so povzročili veliko materialne škode in mnogo oseb je našlo smrt v razvalinah.
Tokio, Japonsko. — Varuj nas Bog, šibe potresa. Japonski jako malo prizanaša, kajti niso še rane zaceljene od leta 1923., že zopet poročajo o sil-
RAZNE YESTI.
drugih slov. naselbin zadnje ni pevci res pravega mojstra v nedelje 24. maja. Pričakovali glasbi in petju, so ga, a ta dan jih ni pozdra-j Po slovesni maši so se ljud-vil s svojim majniškem obje- je poiskali prostorov po samo-mom, kakor drugi majniški stanskih sobicah, kjer bodo v dnevi. Vreme se je držalo kislo, kratkem bivali gojenci in dija-*burja je brila, da je mraz pre- ki, ki se bodo pripravljali za tresal do kosti in zgledalo je, duhovski stan. Kakor staro-kakor da je starka zima pre- krajski romarji so posedli, ka-magala pomlad in da se nase- kor je pač kdo mogel in si znal ljuje nazaj med nas.	j pripraviti pripraven - prostor,
žele. V državi Toyooka je potres pognal prebivalce iz domov. V Osaka je ostalo v razvalinah 127 trupel, dočim je našlo v Kinosaki žalstno smrt nem delu rešili le njegovo tru-
-ro——
—	Washington. — Vlada Zdrž. držav je obvestila one dolžnike, katerim je posodila denar za obnovo po vojni prizadetih krajev, naj nemudoma dolg poravnajo, ti pa zato, ker so prelomili pogodbo s tem, ker so poravnali dolg drugim državam, a niso se zmenili kar dolgujejo Ameriki.	f
—	Grand Rapids, Mich. — James Hugerhyde, 13 let star, je pri igranju na Richmond Hill stopil v neko jamo katera se je pa vdrla in dečka podsu-la, od koder so po trudapol-
Y0JNA ¥ MAROKO.
48 oseb. Železniške proge so po več krajih razdejane in je silno veliko škode.
V Kimosaki Spa se je 600 o-seb kopalo v kopališču, ki je
plo.
— Minneapolis, Minn. — Fr. Rapaci, 8 let star, je prišel ob življenje, Joe Beanaski, 11 let, se je rešil, ko je hitel na pomoč
obdano s paviljoni. Naenkrat se tovarišu, katerega je podsula
Ijv HHiiHJ 1UVV*	j f* »f * » * W*	ipi U I Vii	j/i UillUl ^	m	m
Na drugi strani je bil pa ta tam razvil zavitek, odprl koša-|Je Počelo strašno tresti, pavi- zemlja p n igranju v neki ]a-
dan živa slika, ki je kazala,! rico in slastno užival svoje pri-	so se rušili in k°Palci so mi.
grizke.	i bili zajeti v razvalinah iz ka-| — Chicago, 111. — Ernest
Med tem
versko temperaturo našega slovenskega naroda v Ameriki. Mrzel je bil naš narod doslej, kakor je bila zadnja nedelja. •Prepuščen je bil na milost in nemilost protiverskega tiska, ki je pihal v njegovo srce prav tako mrzlo, kakor burja zadnjo nedeljo v Lemontu., Kaj čuda potem, če je marsikatero slovensko srce zamrznilo, da se je v njem ohladila versfca toplota, ljubezen do Boga iif Marije.
In ko se je začela slovesna procesija popoldne Jo se srditi oblaki, ki so celo dopoldne gro
so se srečavali terih Je švi£nil plamen in ob-! De Burton, predsednik čikaške znanci iz raznih naselbin, po
govarjali so se o marsičem, ka- zgorelo, le malo se jih je reši kor pač znanci, ko pridejo sku- lo* a vsi °Pečeni-
lak dima, kjer je veliko osebj univerze se je podvrgel operaciji in je malo upanja, da bi okreval.
Prebivalci mesta so se zatekli v gore, a element tudi tem ni prizanesel, kajti z gora so
paj. Kmalu je prišla ura za popoldansko slovesno opravilo v cerkvi.	| H
Pri stranskih vratah so pri-jse valile skale> ki so pomečkale nesli venkaj na prosto krasno večJe število beguncev; v enem sliko Marije Pomagaj, ki je po-.slučaju jih je od 4000 oseb bi-sneta po Brezijanski Mariji lo 200 "bitih in 600 ranjenih. Pomagaj. Nosile so jo članice : Skupno se poroča je okrog chicaške Marijine družbe od 800 mrtvih, nad 1000 ranjenih, sv. Štefana. Pred njimi so ko- i Materialna škoda znaša | rakali ministranti s križem, za $100.000, nad 2000 poslopij je žili z viharjem in nalivom in njimi deklice v belih oblekah, porušenih. — Varuj nas Bog ši-parkrat celo snežinke sipali na za njimi so nesle Marijo Poma- be potresa.
gaj, takoj zato je šla čč. duhovščina za njimi pevski zbor in zatem vse občinstvo. Sijajna
nas razpršili, posijalo je par-k^at zlato solnce, pa so ga zopet oblaki zakrili, končno je
—	Chicago, 111. — Policiji je prišel v pest neki Leo Harrison, ki je nameraval vnovčiti ponarejeni ček za $2000, na sumu pa je, da je Član bandi-tov, ki so 7. febr. t. I. oropali Vandeventer banko v St. Loui-su, Mo.
—	Mexico City, Mehika. — nadjBanditi, ki operirajo ob obali
otoka Jocqueta so napadli vladno skladišče smodnika, katero so spustili v zrak. Pri eksploziji je prišlo več roparjev ob živ-| ljenje, njih čoln je razneslo na
Postopanje kapitalistev.
Wheeling, W. Va. — 500 ru-l kosce, tudi par poslopij je raz
solnce zmagalo in posijalo z je bila procesija okrog samosta- j darskih družin, ki prebivajo v vsem svojim sijajem na zemljo, na in cerkve. Kako glasno in hišah, katere so last West Vir-Hladni vetrovi so vlekli še na- krepko so popevali litanije Ma- ginija Coal kompanije in Mc
tere Božje in Marijine pesmi., Keefrey družbe so dobile na-Ko je procesija prišla okrog j znanilo, da se morajo takoj iz-samostana je krenila v cerkev, I seliti in stanovanja izprazniti, kjer so skončali litanije in na- Kam sedaj? Kaj to briga ka-to je bil slavnostni govor, ki pitalista, njemu je dovolj, da so ga je imel chicaški župnik Rev. mu garali in kopičili miljone ter Kazimir Zakrajšek, O. F. M. I- krivili hrbte v rudniku. A ka-menovani je že poznan, kot zen pride, kajti On ve, ki dobro najbolj goreč slovenski misijo- plačuje in hudo kaznuje, nar v Ameriki. Tudi to pot je govoril ,da ni ostalo nobeno o-ko suho med navzočimi. Veselil se je v svojem govoru tega 2aSačila 14-letnega Edwarda dne. Po dolgih 18. letih borbe pameka, ki je nameraval vlo-pod Marijino zastavo, katero miti v trgovino Rubina na 1370 je med Slovenci v Ameriki on Milwaukee ave. Ko je deček za-som. Kmalu nato se je služila razvil z listom Ave Maria je pazil, da je izdan se je spustil v v novi cerkvi slovesna sv. ma- nastopila boljša doba. Dobili beg> }n sjcer na streho, sreče ša z leviti, katero je daroval smo svojo mater Marija Poma- pa ni [me\t prišel je v roko po-Very Rev. Hugo Bren, O. F. M. gaj semkaj in Slovenci kot Ma- ijcjje. provinci j alni komisar ob a2i- rijin narod se kot njeni otroci stenci Rev. John Ferlina, O. F. tega silno veselimo
prej, a ljubko solnce je postajalo od minute do minute gor-keje, kar je zopet pričalo, da le počasi se bodo zopet dala o-greti slovenska srca za Boga in Marijo ter da končno prihaja za ameriške Slovence boljša svetlejša doba v verskem ozi-ru.
Kmalu po 9. uri zjutraj so se začeli zbirati ljudje iz raznih krajev. Prihajali so z lastnimi avtomobili, nekateri s poulično železnico. Okrog 11. ure so prišli rojaki iz Chicage s posebno najeto karo in najetim avtobu
Slaba vzgoja.
Chicago, 111. — Policija
je
Njegov
M gvardijana lemontskega sa- navdušeni govor je naredil naj- poldne se je udeležilo tudi več mostana in Rev. Paul Podbre- boljši vtis na vse navzoče. prominentnih jolietskih roja-profesorja v
Kana bodočega protesorja v Še nekaj, kar ne smemo pre- kov, kateri so bili vsi ginjeni k jg„iju	zreti je, nova frančiškanska pri prelepi popoldanski slav-
°Cerkev je bila kljub slabemu cerkvica v Lemontu. Res je nosti zunaj pri procesiji in po-vremenu skoro polna. Slavnost- majhna in skromna, a lepa je tem v cerkvi.
DridigO pri slovesni maši je in lepo narejena. Notranjščina Ta dan je videl lahko vsak,
•	p1 Very Rev. Hugo Bren, ki je bila posebno lepo ozaljšana, ki je le hotel, da ravno slov. im v srloboko zamišljenem go- tako altarji, kakor drugo. Ka- oo. Frančiškanje odpirajo slo-Je novdarjal kaj je bila slo- kor se nam poroča, je to kraše-, venskemu narodu v Ameriki s Venskemu ljudstvu že od nek- nje izvršila umetna slovenska svojim kolegijem vrata v boljšo d^Tnebeška mati Marija. Za- roka naših slovenskih čč. se-to ie povdaril, jih je toliko od- ster sv. Frančiška iz Chicage in «Rdlo od vere med našim naro- farme, katere lastujejo sestre Anm ker niso imeli v Ameriki sv. Frančiška malo naprej pro-svoie matere Marije. Sedaj jo ti Chicago, od frančiškanskega
*	am o sedaj otvarjamo slo- kolegija.
venske'Brezje v Ameriki in naš | Na splošno je prvo slovensko narod je zopet lahko srečen, romanje na ameriške slovenske
w za njim je prišla njegova Brezje izpadlo, kar najbolje, ebeška mati Marija. Marsika- Neizbrisljive spomine je pustil ie solzilo med pridigo ^a dan v srcih vseh omh, ki so
j se tega romanja udeležili. Po-
Hugona.
I mik^m *	^
dejanih in svetilnik je poškodovan, katerega oskrbnik je za dobil težke poškodbe.
—	Rim. — V Rovigno so se spopadli fašisti in nasprotniki fašistov, pri čemer sta prišli dve osebi ob življenje in več je bilo ranjenih. O enakih spopadih poročajo tudi iz Padua in Brescia.
—	Moskva. — Romunska patrulja je streljala na skupino Rusov, ki so prekoračili mejo v bližini Tiraspol ter usmrtili enega in ranili dva.
—	Pluymouth, Ind. — Roparji so napadli državno banko v Bourbon, od koder so odnesli $10.000 gotovine in $7.-
000 v vrednostnih papirjih. Blagajno so raznesli, razstrel-ba je poškodovala poslopje.
_Bagdad. — Uporni Kurdi
so napadli angleško konjenico v bližini Sulaimani, nakar so se Angleži spustili v boj in u-smrtili večje število napadalcev.
—	Windsor, Kanada. — Pre-tečeno nedeljo je prišlo 100,-000 žejnih Amerikancev semkaj si gasiti žejo, kjer se zopet toči pristno pivo. Novi hoteli rasejo kakor gobe po dežju, lastniki istih delajo ogromne dobičke.
bodočnost. Velika je njih nalo- r— London. — V Črnem mor ga, skrbeti za slovenski duhov- ju se je potopil turški pamik ski naraščaj. Vredni so vse na- Keriman, pri čemer je prišlo še podpore, ker ti so voditelji 44 mož posadke ob življenje, in razširjevalci prave narodne — Louisville. — Edward in socialne kulture. Naj jih pri Tabler, 35 let, je pred sedmimi tem težavnem delu Bog in Ma- leti v roparskem namenu usmr-rija Pomagaj podpirata, zlasti til dve osebi. 7 let je ostalo taj-pa je dolžno naše slovensko no, a sedaj je pa prišlo na dan. ljudstvo, da jih podpira, ker se Tabler je lastnik hotela tukaj za njih delajo in da se za njih in se že nahaja v rokah pravi-časno in večno srečo žrtvujejo, i ce.
Vojna v Maroko se še vedno nadaljuje in je prišlo zadnje dni pogosto do boja mož proti možu z bajoneti. — Pain-leve obišče bojno polje.
Fez, Maroko. — Zadnja poročila iz bojnega polja v Maroko pravijo, da so se vršili pred kratkem hudi spopadi med francoskimi četi in Rifijanci, v katerih je prišlo pogosto do boj a na nož, iz katerega so pa vedno prišli Francozi kot zmagovalci. Pet tisoč Rifijancev se je postavilo Francozom po robu, ki so se junaško borili in se umaknili šele, ko jih je že veliko padlo.
Pariz. — Od tukaj poročajo, da je pričakovati krize v parlamentu, ker socijalisti in drugi radikalni elementi nasprotujejo postopanju .vlade radi maroške kampanje. Paul Pain-leše, vojni minister bo obiskal bojno polje, kamor poleti z letalom, da se prepriča o stališču na fronti.	^
MRAZ POVZROČIL DRAGINJO.
Slana je napravila veliko škodo na polju, kar je povzročilo, da je cena koruzi na chicaški borzi poskočila 8 centov.
Chicago, III. — Koncem pre-tečenega tedna je vladal mraz, kakršnega še ne pomnijo za ta čas. Slana je daleč tam na jugu reke Ohio in Ozarks napravila velikansko škodo, kar so borzijanci v Chicago takoj izrabili v svojo korist in dvignili ceno koruzi za 8 centov. Iz srednjega zapada poročajo, da je seme popolnoma uničeno in bo treba še enkrat sejati. Že 70 let ne pomnijo takega vremena, da bi v enem dnevu imeli opoldne 94 stop. vročine in na večer istega dne se pa zavijali v zimske suknje, ker je živo srebro padlo na 35 stop. Na več krajih države Illinois je toplomer padel nevrjetno nizko; iz Missouri poročajo, da je bilo vse ledeno na. polju kjer je koruza prilezla do dva palca iz zemlje. Skoda je velikanska, draginja pred durmi.
——o-
Ob gomili Lincolna. Springfield, 111. — Nad 1000 šolskih otrok iz treh mest države Indiana je obiskalo prete-čeno nedeljo grob Uncolna. V Springfield so prišli v dveh posebnih vlakih.
. Sneg pogasil ogenj. Iron River, Mich. — Dež in sneg, ki je močno padal je pogasil velik ogenj v gozdu, katerega plamen je ogrožal več mest v gorenjem delu polotoka. -o
Sultan, pritljikovec umrl.
Manila. — Od tukaj prihaja poročilo, da je umrl sultan Pan-glima Dikidiki, 49 let star, ki je meril le 37 palcev. Pokojni je bil sultan treh Sulu otokov in zapušča vdovo, katera je pa le 35 palcev visoka.
-o-
Ruske oblasti zasegle noverške ribiške čolne. Oslo, Norveško. — Od tukaj prihaja vznemirjeno potočilo, da so ruske, oblasti zasegle 70
norveških ribiških čolnov pri Nurmansk v severni Rusiji, češ, da nimajo tam pravice ribariti.
Iz Jugoslavije.
GOSPODARSTVO V JUGOSLAVIJI. — ODSEV KRIZE IZ BILANC 1924. — NEUPRAVIČENO VISOKA OBRESTNA MERA NA RAČUN INDUSTRIJE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Gospodarstvo.
Velika večina podjetij v naši stari domovini ima svoje račune za lansko leto sestavljene. Slika, ki jo nudijo objavljene in neobjavljene bilance, je skrajno neugodna in ne obeta nič dobrega za bodočnost.
Na tem celotnem vtisu ničesar ne izpreminjajo vspehi, ki so jih dosegli denarni zavodi, zlasti bančni. Naglasiti je treba, da je nastalo vse polno denarnih ustanov, ki bi v normalnih razmerah ne imeli pravice in možnosti obstanka. K tej denarniški obrti je mnogo doprinesla kvarna kreditna politika Narodne banke. Od ene milijarde 103 milijonov dinarjev, kolikor je bilo v preteklem letu dovoljenih kreditov, odpade na denarne zavode ca 607 milijonov, to je nad 55 odstotkov, kateri odstotek za Slovenijo je še večji. Ves ta kredit, ki ga je računala narodna banka po 6 odst., so oddali denarni zavodi svoji klijenteli po obrestni meri, ki je šla normalno nad 20 odst. ter dosegli tako neupravičeno visoke dobičke, seveda na škodo industrije, obrti in trgovine.
Naša industrija ima težko leto za seboj. Visoka obrestna mera, pomanjkanje carinske zaščite, dvig dinarja lanske jeseni, splošna stagnacija in zmanjšana kupna moč konzu-ma, velike izgube pri poravnavah in konkurzih, vsi ti in nešteti drugi momenti so bili vzrok, da je mnogo tovarn ustavilo obrate, nekaj podjetij je likvidiralo, nekaj jih je šlo v konkurz, mnogo jih je prešlo v tuje, inozemske roke in le malo jih mora zaznamovati napredek.
V	tekočem letu se ne mara situacija nič ne izboljša. Kriza se prenaša tudi na denarne zavode, ki ne morejo več najti dobrih odjemalcev za svoj denar. Neizogibna posledica vsega bo znižanje obrestne mere, ki bo prvi znak zboljšanja.
-o
Roparji v Srbiji.
V	vasi Golobec pri Požarev-cu vdrlo 7 neznanih mož v hišo trgovca Jovana Radovani-viča. V hiši sta bili samo trgovčeva žena in hčer. Roparji so zahtevali denar. Ko je žena odgovorila, da je njen mož vzel denar s seboj v Požarevac, so začeli roparji obe ženski grozovito trpinčiti, dokler jim ni izročila 1000 dinarjev. Roparji so vzeli denar in razne predmete v vrednosti 6000 dinarjev in pobegnili.
-o
Gospa baronica Bom.
Gospa baronica, obče priljubljena po vsem tržiškem o-kolišu, je povila 30. apr. dvoj-ki-deklici. Tako otroka kakor mati so zdravi; deklici sta prav čvrsti.
-o
Umrla je
v Kamniku gdč. Ivanka Hafner, stara 76 let. Pogreb se je vršil m. m. ob 8. uri popoldne. Biag ji spomin!
Prezaupljiv Slovenec.
Strojni ključavničar Leopold Ravbar je 28. m. m. iz Slovenije dopotoval v Zagreb. Tam se mu je pridružil mlad človek in se mu ponudil, da mu raz-kaže Zagreb. Ravbar je ponudbo sprejel. Neznanec ga je od-vedel v Maksimir, kjer ga je iz-nenada napadel in mu iztrgal uro z verižico in listnico, nato pa zbežal.
Tragičen dogodek na Dolenjski cesti.
V noči na četrtek se je dogodil na Dolenjski cesti v Ljubljani slučaj, ki vzbuja splošno sočutje s prizadetimi. Mati posestnika Franca Kocjana, sta-nujočega v hiši štev. 25. je polnoči neopaženo odšla iz hiše na dvorišče, kjer je, očividno v hipni duševni zmedenosti, skočila v vodnjak in utonila. Stara je bila 57 let in je že dolgo časa bolehala na živcih.
Krvav pretep.
Dne 26. m. m. je nastal v gostilni Koštomaj v Ljubljani prepir in pretep med navzočimi gosti. Med pretepom je bilo mesarskemu pomočniku Lazarju Plevnik odrezano eno u-ho, dočim je zadobil slikarski pomočnik Konrad Pajer sunek v desno ramo. Oba sta moraja iskati zdravniške pomoči. Nasilne pretepače je policija vtaknila V zapor.
-o-
t
Prva v Jugoslaviji zgrajena letala.
V	Gjenoviču v Boki Kotorski so se se vršili prvi preizkusni poleti z novimi v tovarni "Icarus" d. d. v Novem Sadu zgrajenimi hidroplani. Doslej je iz-gotovljenih 6 hidroplanov, v delu pa jih je še 12. Kakor do-znavamo, bodo tudi hidroplani, ki so še v delu, do letoš. jeseni dovršeni in izročeni naši vojni mornarici.
DENARNE P0ŠIUATVE
V	JUGOSLAVIJO. IT AH J C
AVSTRIJO, ITD.
Nsša banka ima svoje lastne rr* s poŠto in zanesljivimi bankam starem krajn in naše pošiljatve so stavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto točno in brez vsak«-odbitka.
Naše cene za poiiljke v dinarjih U rata so bile včeraj sledeče Skupno s poštnino:
500	—	Din ................$ 8.80
1,000	—	Din ..........$ 17.25
2.500	—	Din ................$ 43.00
5,000	—	Din ................$ 85.50
10.000	—	Din ....--------$170.00
100	—	Lir ................$	4.90
200	—	Lir ................S	9.45
500	-	Lir ................$	22 75
1,000	—	Lir ........ $	44.25
Pri pošiljatvah nad 10.000 Di nad 2.000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokra nja, dostikrat docela nepričak« • ie absolutno nemogoče določit, raaprej- Zato se pošiljatvp na k« po cenab onega dne. ko mi spr<-mo denar.
DOLARJE POŠILJAMO Ml TL V JUGOSLAVIJO IN SICER POSTI KAKOR TUDI BRZOJ^ NO.
Vse pošiljatve naslovite na SI vensko banko
zakrajšek a

____
_

j&uiOMkl
poloniji Treven in Ani Rep starejši za trud in ker «o tako lepo okrasile mizo.
Dragi bratje in sestre društva Marija Pomagaj. Prejeli smo povabilo od naših očetov Frančiškanov iz Lemont, 111. v katerem nas vabijo na slav-nost za Časa blagoslovitve Marije Pomagaj in novega kolegija, ki se bo vršilo dne 14. junija. Dragi mi sobratje in rojaki. Velikega pomena je ta slavnost za vse katoliške Slovence po celej Ameriki, posebno še za društvo, ki nosi Marijino ime. Zatorej smo sklenili, da bova z bratom tajnikom obiskala in pobirala podpise in ako se jih bo zadostno število oglasilo, bomo vzeli naše zastave in poskrbeli vse drugo, kar je potrebno za romanje. Le vsi na noge, da počastimo Marijo z romanjem v Lemont dne 14. junija.
Sobrataki pozdrav vsem Sku-Pfj.
John Cankar, predsednik društva Marija Pomagaj.
-o—-—
Puoblo, Cola.
Melodija slovenske pesmi je krasna. Krasna se zdi nam Slovencem ie krasnejla se pa zdi drugim narodom. Melodija slovenske pesmi je otožna, o-na opisuje narodne bolečine in trpljenja slovenskega nahoda, skozi vsa dolga stoletja svojega obstanka. Politični volkovi sveta so se že od nekdaj gledali, kako bi kradli slovensko zemljo. Narod je to tudi videl, in zato je dal duška svoje narodne vzajemnosti v svojej pesmi. Melodija naše pesmi je tako mila, otožna dn prikup-ljiva, da se dopade vsakemu letu svoje starosti.	(led tega se vseeno lahko ude- kedor jo sliši.
Rajna Jera Langus je bila ležijo korakanja, in ko pride- Pred dobrim mesecom se je rojena v Bohinjski Bistrici na jo v cerkev, lahko gre vsak k naša slovenska melodija raz-Gorenjskem. Bila je mati os- birmanju.	legala skozi Radio po vsej šir-
mih otrok. Njen mož se je smrt- Potrebno je, da se društva u- ni Ameriki. Slovensko pevsko no ponesrečil v rudniku v Tr- deleže polnoštevilno že radi društvo PREŠEREN je namreč bovljah na Štajerskem. Kotitega, ker pred šestimi leti, ko dne 6. aprila 1925.'proizv&ja-vdova se je podala s petimi o- jsmo delali našo cerkev so naš lo pod vodstvom svojega pevo-troki na West Falsko v Nem-i denverski škof bili nam v po-[vodje Mr. M. Jerman-a na Koa Čiji. Leta 1902. je prišla v A-;moč, ker se niso ozirali na pro- postaji v Denver, Colo. Tri pri-meriko. Tu se je najpreje na-;teste, da ni naiji potreba fare, ljubljene slovenske pesmi. "Po stanila v Coloradi in od leta a naš vladika se niso za to zme- zimi iz šole," "Slovenac i Hr-1910. je živela tukaj v Spring- nili in nam dovolili, da smo si vat (n "Pod oknom."
»AJHEMlffiSl^	IN "EDINOST"
Springfield, I!!.
DRUŠTVO SV. IMENA. — Komaj so odpeli zvonovi ob 3klepu slovesnosti prvega sv. Obhajila, že se nam je nudilo novo duhovno veselje v nedeljo, dne 17. maja. Pri rani sv. maši je bilo s slovesnimi obredi ustanovljeno društvo sv. I-mena (Holy Name Society) mladih fantov od 14. do 16. leta.
Po primernem nagovoru. č. g. župnika so se fantje kleče pred glavnim altarjem, z gorečimi svečami v rokah, z glasno molitvijo posvetili Svetemu Imenu. Z velikim zadovoljstvom so stariši sledili slovesnim obredom. Na tem mestu čestitamo fantom kakor tudi starišem, da so nam omogočili to lepo, spodbudljivo slovesnost. Boga pa prosimo, da bi se ti fantje ravnali po vzgledu dvanajst-letnega Jezusa, o katerem pravi pismo: "In šel je z njimi v Nazaret in jim bil ska, da se skupaj zberejo v pokoren. In deček je rastel v svoji dvorani ob 2. uri popol-starosti in modrosti in v milosti dan, od koder odkorakajo v pri Bogu in ljudeh."	\cerkev, da se napravi špalir v
POGREB. — Posebno žalo- počast prevzvišenemu škofu in stno je popeval sv. Barbare čč. duhovnikom, ko bodo šli iz zvon v četrtek, dne 14. maja. !župnišča v cerkev. Zatorej Oznanjeval je naselbini pretu-;prav lepo prosimo vse predsed-žno vest. da so h pogrebu ne- nike naših društev, da vpliva-sli zemeljske ostanke najsta- jo na to, da bi se udeležilo ve-rejše faranke, Mrs. Jere Lan- liko članov. Vemo, da bo ve-gus. Umrla je v devetdesetem liko članov, ki bodo botri, a vs-
* Denver, Colo.
Cenjeno uredništvo: — Zopet Vas prosim nekoliko prostora v listu A. S. & Edinost, da nekoliko sporočim tukajš-ne novice. Dne 30. maja ali Binkoštno nedeljo bo v naši fa-ri, "Kraljica šv. Rožnega venca" prvo sv. Obhajilo, in sicer zjutraj pri osmi sv. maši. Sta-riše se prosi, da pripeljejo svoje prvoobhajance ob pol osmih, da se jih uvrsti v procesijo, ki bo iz šole pa v cerkev, pred začetkom, sv. mase. Istega dne popoldan bo tudi sv. Birma v naži cerkvi, toraj se prosijo vsi, ki imajo birmance, da jih pripeljejo ob 2. uri popoldan v šolo zadej za cerkvijo, da se jim pove, kako bo spored pri sv. Birmi, pridite zagotovo pravočasno, posebno oni, ki so po farmah naj pazijo, da ne bodo zamudili.
Cerkveni odbor prosi vsa društva, Slovenska in Hrvat-
Dolinoat vsak«ga Slovenca v Pu«blu da kupi vgaj eno vstopnico. Ce pomislimo, da drugi narod tako visoko čiela nalo pesem, bi jo potem morali tudi mi tembolj čisla«.
Zato pričakujemo vel^e u-deležbe na našemu koncertu dne 7. junija.
Pevski pozdrav pošiljam vsej slovenski Ameriki, vam vedno udani!
John G*rm.
o
Ely, Minn.
Cenjeni urednik. — Naš rojak Matija Tkalcich je dobil od g. župnika F. J. Novaka, fara Draga Tuš podružnica sv.
skih družin prizadetih. Cast Bogu, rane štrašne" povodnji so sedaj zaceljene aj kolikor se vidi je vsak že pozabil na tisto grozno 'katastrofo, a pisatelju teh vrstic je še živo v opominu noč na 3*. junija 1921. Vse to nam pride živo pred oči sedaj ko se pripravlja Pueblo, da o-brne tok reke Arkansas v novo strugo, in ta dan .bo imenovad: "Dan prostosti." Gotovo bodo tudi Slovene*, ki so pred štirimi leti bili priča tisti strašni noči, pozdravljali ta dan kot dan prostosti.
Omeniti moram tudi, da je* nekdo tukaj v Pueblo, ki se vedno spodtika v ljudi, ki veru-Valentina, vas Belčivrh proŠ- jejo v božjo resnico. V lažnji-njo za podporo, nakar sva se vi Prosveti se lotuje našega g. podala F. L. Kocjan in zgoraj i- župnika, ali pa kakšnega dru-
fieldu. Tukaj si je kupila hišo z vrtom, katerega je pridno
ustanovili svojo lastno faro, * ln kaj pravijo ljudje širom katera jako lepo napreduje in j Amerike o Slovenski melodiji.
Poglejmo . » .
Mr. & Mrs. Franklin F. Wels iz Benton, 111. Jermanova sola
obdelovala, med tem ko je njen raste. In drugič tudi zato, da sin, ki je prišel z njo, delal v pokažemo drugorodcem, da rudniku.	' |smo dohri katoličani in da zna-
Srečno, zastopno in vzgled- mo spoštovati svojega nadpa-no je bilo njuno življenje. Bog stirja, na katerega smo vsi po-j ju je blagoslovil, da sta ime-, nosni, ne le Slovenci, temveč la vsega v obilju.	vsi katoliški narodi v državi
Rajna Langusova mati si je Colorado. Zatorej rojaki prosi-vzredila sina po volji in posta- mo vas, da se gotovo udeleži-vi Božji. Njuno življenje je bi- te v polnem številu. Vzemite tula uprizorjena četrta Božja za-di svoje regalije in društvene poved, da smelo rečeno, živi zastave.
vzgled vsem družinam naše na-! H koncu mojega dopisa po-
na harmoniko je krasna.
Pesmi slovenskega društva nekaj posebnega. Radi bi vas zopet slišali.
Wise M. Desch Family, Ar-vanda, Colo, pravi: "Osmero spev slovenskih pevcev je bil najkrasnejši. Njihovi glasovi, njih harmonija je bila lepa. Ce prav nismo razumeli besed
menovani Tkalcich okrog roja kov nabirati prispevke, imena darovalcev tukaj priobčimo.
Rev. Frank Mihelich je daroval $2.00«-Po en dolar so darovali sledeči: John Koprivec, Math Vertin, Math Kom, Mrs. F. Veranth, Marko Slogar, Tony Slogar, Steve Agnich, F. M. Kocjan, Peter Strucelj, Katy Strucelj, Ana Steren in Joseph Mantel. Po 50c.: George Ba-rich, John Svetin, John Podlo-gar, Peter Erchul, Tany Marš-nik, Jos. Romšek, Jos. A. Mar-tel, Mike Caraich, Jos. Sever, Mary Koščak, John Schnob, Vene. Markovich, Frank Tomšič, Jos. Gočnik, Math Stukel, Frank Zgonc, John Logar, Math MušiČ, Frank Jerich, Jos. Zobec, Frank Sošek, Math Se-gina, Anton Gornik, Frank Ilit-i zets, John Grahek, Steve Gra-hek in Jos. Klun. Mrs. Katy Sprajcar je darovala 30c. Po 25c. so darovali: George Mau-rin, George Borich, Frank Er-čul, John Otrin, John Prešeren, John Simončič, Tony Oresko-vich, Leo Kuzma, John Štrukelj, John Hutar, George Božič, Frank Hribar, Frank Bengal, Math. Kopsh, John Kopsh, Liz. Sumrikar, Frank Jelich, Frank Terlep, Mrs. Terlep in Matija Thicalčič, je daroval $1.00, toraj skupno $33.50.
Vsem darovalcem se lepo zahvaliva, Bog jim naj stotero povrne.
Math Tkalcich in F. L. Kocjan, B. 565, Ely, Minn, nabiralca.
Waukegan, N. Chicago, III.
Ker je v soboto dne 30. maja državni praznik "Memorial day," vsled tega ne bo Stav binsko in Posojilno Društvo poslovalo na ta dan, pač pa v pe-
gega uglednega rojaka. Marsikomu se pa čudno zdi, zakaj mr ne odgovarjamo na take napade. A vedite, da mi tukaj v Pueblo preveč dobro poznamo te nizkotne dopisnike in tudi njih značaj, vemo tudi, da njih beseda nima upliva pri poštenih ljudeh, zato jim ne odgovarjamo in jim tudi ne bomo odgovarjali, večina Slovencev itak ve, da so lažnjivci v pravem pomenu besede. Zarkome-tu v Prosveti pa toliko povem, da je bolje ako se prej prepriča, koliko je resnice na dopisih katere prejema iz te ali one naselbine. Nikdo ne bo oporekal resnici, ako pa velik list kot Prosveta, poroča lažnjive članke, je pa dovolj velika sramota za veliko korporacijo, taka kot je S. N. P. J. Ni moj namen »diktirati kaj imate storiti, pač pa, da poročate le tisto, kar se v resnici godi.
stare domovine jim take reči ni bilo potreba? A sedaj ko je dorasel naš ameriški narašJaj, temu je pa potreba, da se mu da priložnost, da mladina ostane doma med svojim narodom. Zato si je vzelo društvo sv. Jožefa v roko nalogo, da svoje dvorano prevredi in isto kar najbolj udobno napravi za Or menjene namene.
Poprava dvorane bo stala približno $3000. Zato bo treba nam napeti vse sile, da se bo ta vsota dobila na bazarju. Dvorana se bo po zimi tudi rabila za naše mlade člane, kjer bodo lahko po zimi igrali Basket ball. Na zadnji s^ji društva sv. Jožefa se je tudi sklenilo, da se ustanovi Base bali klub.
Celo zadevo se je poveril© društvenem odboru, da stvar po svoji previdnosti uredi in organizira.
Ker se bom moral v zadevi bazarje še večkrat oglasiti, rečem danes le toliko ter polagam članom na srce, da ko prejmete tikete za različne dobitke, napnite vse svoje sile in moči, da jih kar največ mogoče prodaste. Pregovor pravi, da v združenju je moč. Mi kot združena enota velikega društva pokažimo, da smo tudi dejanski združeni. Ako bomo delali v času našega bazarja vsi Člani kot en mož, je nam vspeh gotov. Toraj na delo!
John Germ.
Katoliški slavnostni dan v Lorain, 0.
Naše sosestrsko društvo M. C. S. štev. 85. K. S. K. J. in pa moško društvo sv. Cirila in Metoda so sklenili skupno, da bo dan 31. maja katoliški dan za Lorain.
Odredili so, da bo ta dan celi dan odbran za skupno praznovanje in veselje vseh Slovencev v Lorainu od jutra do večera, in v ta namen so odredili kar najlepše praznovanje in sicer bo, ta dan 20-letnica obstanka dr. M. č. Spočetja in blagoslovljenja dr. bandera. Skupno pa bodo društva v počast K. S. K. J. praznovala 31. letnico. Toraj bomo imeli dovolj vzroka za praznovanje ves dan. Slavnost se bo pričela dopoldan v cerkvi, kamor bodo društva v paradi prikor^ala in kjer se bo vršila slovesna služ-
Poročati imam tudi žalostno, ba božja. Po dokončanem cer-novico, da je smrt pobrala ene-; kvenem oprhvilu pa se bo nada-ga Slovenca in eno Slovenko, ljevalo slavljenje v slov. Narcll-V pondeljek dne 11. maja smo j nem domu do večera, in zato spremili k večnemu počitku do- bomo šli ta dan vsi v Lorain bro znano Slovenko Mrs. Ci-merman. Pokojnica je bila doma iz črnomeljske fare. Revi-ca je bolehala že več časa na neozdravljivi bolezni raku. Tukaj zapušča žalujočega sporo-ga in enega sina ter nebroj prijateljev. Naj počiva v miru.
Dne 18. maja je bil pokopan Louis Mavsar. Bil je tudi že precej časa bolan, a ne tako, da bi ne mogel delati. Zadnje dni je pa kar onemogel in 15.
Člani in članice K. S. K. J. so v prvi vrsti vabljeni, da^se te velike in redke slavnosti udeleže tako tudi vsa sosedna društva iz Clevelanda in okolice, pa tudi drugi rojaki katoliča-nje naj bi se taka prireditve v polnem številu udeležili.
Navadno gremo v poletnemu ali pomladnemu Času na izlete, na farme ali kam drugam iz mesta ven. Zakaj ne bi šli tam,
kjer se vrše naše slovenske pri-maja je podlegel bolezni. Za- reditve, kakor so častne prire-pušča žalujočo soprogo in več ditve naših sobratskih društev, sveto. Mi smo pustili vedno dru-nepreskrbljenih otrok. Naj mu katera se že 20 30 in več let ge na stran, ako se je kateri
je opuste celokupno dobro delo in se pridružijo onim, katerim so shodi in katoliške prireditve od več. Radi tega pa sem se namenil v ta namen tukaj malo širše o tem napisati in to zato, ker smo ravno v časih, ko se vrše na več mestih naše prireditve.
V prvi vrsti naj ve vsak, da so naše prireditve in shodi, kateri se vrše že nad leto in pol "najblažji namen" za celokupni naš slovenski napredek in obstoj. Nikdo nam ne more podtikati, da smo kje in kedaj delali in ravnali z drugim namenom, ali drugače, kakor z namenom za celokupno narodno korist. Ako smo pri tem še posebno povdarjali za naše katoliško prepričanje, in ako smo obsojali tudi one, kateri nam naše prepričanje grde, smo to mi morali storiti tudi iz stališča, da je to naša narodna čast, ker do danes je bilo splošno, in upam da tudi ostal bo naš narod katoliški in ker smo že tega tako navajeni in privajeni, da se čutimo užaljene, ako se nam naše prepričanje krat? in zaničuje smo vselej si svesti, da je naša dolžnost, da istega branimo in zagovarjamo ravno tako, kakor zagovarjamo druge svobodne pravice, katere nam jamči naša nova domovina, A-merika. Zaradi tega smo vselej nastopali odkrito in neustrašeno na naših skodih za isto, kar smo čutili, da je nam drago in
sveti večna luč.
V nedeljo dne 31. maja se bo
no.
George Pavlakovich, cerkveni tajnik.
_—o-
selbine.	m
Kljub bolečinam in grenko-1 Amerike in v stari domovini, stim, katere je povzročila bol- listu pa obilo naročnikov, da niči poslednja bolezen, se je nas bo čim preje obiskal dnev-Langusova mati počutila srečno in zadovoljno in je Bogu hvalo dajala, da jej je naklonil tako zvestega, dobrega in sočutnega sina. Prejšnjih veselih in radosti polnih dni se je z materjo veselil, a z njo je tudi nosil križ in pil grenkobo keli-ha zadnje materine bolezni. In tako je krščanska mati z zadovoljstvom in globoko uda-nostjo v Božjo voljo zatisnila zemeljske svoje oči.
V spolnjevanju svojih dolžnosti kot katoličanka in članica naše župnije je bila Langusova mati zmiraj natančna in vestna. Nikoli ni opuščala svete maše, dokler jej zadnjo jesen niso odpovedale telesne moči. Ko ni mogla več hoditi, je sv. zakramente pogosto prejemala doma, in to osobito v zaiinji bolezni. Še na dan smrti je z veliko pobožnostjo opra vila sv. spoved in dušo svojo o-krepila s Kruhom Angeljskim.
Vdeležba pri pogrebu je bila velika v znak splošnega spoštovanja napram ranjki Lan-gusovi materi in njenem sinu Johnu.
Blago dušo pokojnice pripo-
izdravljam vse rojake širom njihove pesmi, smo pa z navdušenjem poslušali njihovo krasno melodijo.
Mr. in Mrs. M. Thompson, Denver, Colo, piet,: Program Pueblo je bil nad vse krasen. Najbolj se je pa nam dopadft) slovtensko narodno petje. Na ta način je pisalo ne-
trudijo med seboj za vzdržava- govornik obregnil, ob katere-nje svojih podpornih društev in ga nasprotnika je to storil le da vršila šolska igra v dvorani sv. Jednot. Naša dolžnost je, da se je dokazal fakt in pribil istino Jožefa ob priliki zaključka šol-I pokažemo vselej že iz iz spo- z dokazi, drugače se ni in se tek dne 29. maja, ob navadni skega leta, pri katerem se bodo štovanja in simpatije in poseb- ne bo nikdo vtikal ob drugo uri.
delile tudi diplome. Pričakuje Upajoč, da to upoštevate in se velike vdeležbe. se pQ tem ravnate.	! Dne 7. junija bo pa priredilo
za Stavbinsko in Posojilno občeznano pevsko društvo Društvo,
Math Ivanetich, tajnik.
no mi katoličanje moramo upo- stran. Mi Slovenci nimamo m števati naše katoliške priredit- ne poznamo strank. Mi smo vsi ve in jih vselej obiskati.	prišli v Ameriko kot en narod
Ako hočemo tukaj v Auieri- brez stranke. Kar jaz vem smo
ki medsebojno ustrajati v katoliškemu in narodnemu duhu se
Waukegan, 111.
Cenjeni g. urednik: -— Ker broj drugih iz vseh strani A-
se tako poredko kdaj sliši kaj iz naše naselbine, zatorej sem se jaz namenil poročati nekaj novic, in sicer kako smo se imeli člani društva Marija Pomagaj štev. 79, v nedeljo dne 17. maja. Društvo je imelo nem-reč na ta dan svojo mesečno sejo in po seji so člani napravili malo zabavo v slovo bratu Johnu Zalarju in njegovi soprogi, ker odpotujeta v staro domovino na obisk. Pri tej priliki je bil bratu Zalarju podarjen krasen, šopek, pri kateri priliki je privabilo iHnogim solze v. oči v dokaz, kako priljubljen je bil brat Zalar med člani, kakor tudi med drugimi rojaki. Slišali smo tudi lepe besede v slovo od brata Frank O peka, predsednika nadzornega odbora K. S. K. J., kakor tudi sobrata Frank BaHeta.
Mr. & Mrs. Zalar, , želimo srečno pot in veliko zabave v stari domovini, kakor tudi srečen povratek nazaj v novo do-
merike ter hvalilo našo narod no melodijo. in Če se za našo melodijo zanimajo drugi, bi se moral zanimati za našo pesem tembolj naš lastni narod. Toda žalibog do te stopinje še nismo prišli. Naš narod v Ameriki vse premalo podpira svoja pevska društva. Povsod morajo pevci tratiti svoj čas in denar in to ne za lastno korist, ampak za korist cele naselbine.
Rojaki sirom Amerike, čaš je da naša pevska društva bolj finančno podpiramo. Nikdar ne bi smeli odreči denarne podpore pevskim društvom. Ona so kf predstavljajo naše ideje drugim ljudem. Vsaj tako je pri nas, in gotovo tako je povsod Naše pevsko društvo "Prešeren" še pripravlja na sijajen konpert za dne 7. junija.
Koncert se bo vršil v dvorani društva sv. Jožefa, ob 8. uri zvečer. Koncert bo eden izmed najboljih, kar jih je Prešeren v Pueblu Obdržaval.
Tiketi so napiodaj pri vsake-■
Pueblo, Colo. Cenjeni g. uradnik! Ne vem, ali ni nobenega dopisnika več v Pueblo, ki bi Si žrtvoval toliko Časa in poročal tukajšne novice. Vedno se kaj novega pripeti V naši naselbini, a zunanji svet o temu nič ne zve. Radi tega prosim vsakega posameznega, kdor je zmožen pisati novice flaj bi od časa do čjasa kaj poročal. A pri nas Slovencih je že ta stara navada in pregreha, da tistemu konju, ki najbolj pridno dela, mu največ naložimo, potem ga pa še o-švrkamo z brezovko. Ravno tako je tudi med nami. Od onih, ki najbolj delajo se vse pričakuje, najbrže je delavnim ljudem že take* usojeno in bo gotovo tudi tako ostalo.
Med tukajšnimi novicami se zaznamuje kot prva, da boMo reko Arkansas izpustili iz ene struge v drugo. To delo, ki se bliža že h koncu bo veljalo $4,000,000 in bo varovalo Pueblo pred nadaljnimi povpdnji. Začetkom meseca junija bo o-bmjena reka Arkansas v novo strugOj na tisti dan bo v Pueblo mestni praznik. Kakor se ču-je, bo to 3. junija, ali četrto o-bletnico. strašne katastrofe, pri
je bilo n%^150 sloven- prišli pred leti naši očetje iz
"Prešeren" svoj koncert. Ker vemo, da so pevci "Prešerna" sami veterani v petju, zato pri- moramo javno družiti v skup-i ni smo bili tam in taki smo sku-čakujemo, da bo koncert ne- ščinah in razgovorih o naših šali nadalievati tudi tnVai
tudi ostali v duhu v kakoršnem smo privandrali sem. Katoliča-
kaj posebnega. Nobenega Slo-; društvah in Jednatah, zato vsa-venca ali Hrvata nebi smelo ki je dolžan take prireditve ob-
nadaljevati tudi tukaj, kdor si je v temu času premis-in začel živeti drugače, to še
manjkati na temu koncertu, j iskati pa naj bo član društev nam ni stranka, to je le odpad
Dntmlri IrliiK '1 Pi»nS nvn	a tofi «»% T/»	a 1 i *>« «/% »rnolri ^	x i
od nas, tak je sam odpadel in je šel drugam, mi še vedno o-stanemo, kar smo bili in nam se ni treba vračati nikamor nazaj, Zakaj so med nami, nekateri, ki nas nazivljajo "nazad-
Pevski klub "Prešeren" bo isti . in Jednot ali pa ne, vsaki je program ponovil dne 21. junija član naše družbe, kdor je SLo-in čisti dobiček istega dne se bo'venec in se ima za katoličana, odposlalo v Ljubljano za "Dom Kako naj posamezno kaj na-
Slepcev" v Ljubljani. Nadeja mo se velike udeležbe pri obeh koncertih.
28. junija bo pa v Pueblo, Colo, praznik društev "Jugoslovanske Katoliške Jednote." Tega dne bo namreč praznovalo- ugledno društvo sv. Petra in Pavla štv. 15. svojo 25 letnico. Kot se sliši od uradnikov dot? nega društva, bo slavnost velika in sicer v obliki shoda, zvečer bo pa igra s plesom in prosto zabavo.
Dne 5., 7., 9., 11. in 12. ju lija se bo pa vršil velik bazar pijonirskega društva pueblskih Slovencev društva sv. Jožefa štv. 7 K. S. K. J. Namen bazarja je plemenit. Društvo sv. Jožefa ima svojo lastno dvorano, katero je pa treba popraviti. In ne samo to. Društvo namerava svojo dvorano prenoviti etako, da se bo v dvorani lahko zabavala naša mladina pri raznih telovadnih vajalj. Ko so
predujemo, če ne bomo v društvih in Jednotah zjedinjeni?
Kdo naj se sramuje naših ka- njaki, mračnjaki ali kaj druge-toliških prireditev? Kdo noče ga?" Zakaj to in pd kod to?
Kaj vendar tak človek sam o se-
biti katoličan, kadar umre? Kdo je tak, da se boji pokazati na cesti, da je katoličan? Naši Jednotni in društveni katoliški shodi in prireditve so obenem tudi pravi narodni shpdi in izobraževalna stredstva za naše ljudi. Naš namen je blagi namen. Naši nastopi in naši govori niso nič drugega kakor resnica. Naš namen je medsebojno se izobraževati v pravemu katoliškemu duhu, povedati kaj je resnica, in kaj je vsaki katoličan kot tak storiti in se zadržati dolžan.
Kako pa je človeku težko, ko vidi in sliši nekaternike u-goValjati, še posebno, ker se dobe med nami osebe, ki bi morale še posebno delovati/v prid katoliških prireditev z več vzrokov, pa radi malomarnosti,
bi misli, da je? In kaj on misli o nas, da smo mi napram njemu kakšne uboge duševne sirotke?! "No," tega si pa ne bomo pustili nikoli očitati, ker to nam ne sliši! Na taka očitanja bomo mi vedno takim vselej vr-gli v obraz: "Vi ste odpadniki!" In nič preveč ni rečeno, popolnoma smo opravičeni s tako besedo zabrusiti onim, kateri nas imajo za uboge nazadnjaške nevedneže. Ravno pri tem je naša prava zmaga. Mi smo ostali pri tem, kar smo bili naučeni. Skušali smo si ohraniti naše versko prepričanje, katero smo vselej ponosni, nismo s tem prav nič zakr' v narodnemu in v nof*< drugem oziru za naš ceU napredek. In
"AMERIKA>TSKI SLOVENEC" TS £EQIXQST"
John Jerič:
Kakšne morajo biti nase bodoče smernice?
Ameriški Slovenci imamo obširno polje v vseh ozirih, predvsem pa na književnem polju. Marsikateri tupatam pravi in pričakuje strahoma zadnjega diha ameriške SlQvenije. Ne rečem, da nismo zapisani smrti — resnično vleče nas močan tok seboj v "melting pot". Temu se ne bomo izognili, to vemo, ali' naj pa zato držimo roke križem in s tem ta tok še sami pospešujemo?! Ne in trikrat ne! Ameriška Slovenija naj živi še mnogo let in živela bo, če hočemo.
Naseljevanje ne bo tako o-mejeno vedno, kakor je. Naša starokrajska mati bi sicer rada videla, da bi bilo, kakor je, ker izseljevanje hudo slabi njeno narodno telo. A vendar mati ima še precej ždrave narodne krvi in te si ameriški Slovenci želimo, da nas z gotovim delom svoje krvi poživi.
dobite in naš namen ni vodite proti njej kake konkurence. Ne.1 Ampak razumeti moramo, da mi ameriški Slovenci živimo v vseh drugih okoliščinah ni razmerah, zakatere se starokrajske knjige .izdajajo. Mi rabimo socialnega in gospodarskega poduka za naše naselbine po Ameriki. Starokrajske knjige o našem družabnem in gospodarskem življenju ne prinašajo nič, ker niso določene za ta delokrog, pač pa za doma. V Ameriki imamo Slovenci krasne prilike za gospo-
Andrej Tomec:	»
Strup in zdravilo.
Zdravilo dobrega časopisja
Strupa slabega časopisja je med nami Amer. Slovenci mnogo, mnogo, a protistrupa, zdravila proti temu strupu pa, žal tako malo, da se je čuditi, da strup slabega časopisja nima med nami še večjih žrtev. Slabo časopisje je za posameznika, za družino, za narod, za državo in celo človeško družbo največja nesreča, je najmoč-
darsko napredovanje, a nima- ,rožje v boju proti verf mo sile, ki bi naše speče sile v ._	____
JOHN JERICH predsednik tiskovne družbe Edinost in urednik lista.
pa bodo v brez verstvu, če ne bo pomoči in če tega reševalnega dela dobro ne centraliziramo v skupno fronto med nami.
Ko govorim o naseljevanju Na tem polju gre pa za duše
imam v mislih naše premogo- in vsaka izmed teh> kakor go_ kope, livarne plavže in druge vori sv. pismo šteje mnogo, tovarne. Kdo bo čez par let po y »melting pot" gremo, ka-teh industrijskih vicah opra- mor vleče nas tok amerikani-vljal težka dela? Saj že danes zacjje> To Je naravno, da veli-vlačijo ameriški industrijci v ka riba pogoltne malo, a dra-svoje plavže črnce in mehikan- gi moji pojdimo — a naj gre ce in ti tudi niso stalni, pa tu- z nami tudi vera naših očetov! di ne opravljajo potrebnega In če bodo imeIi poamerikanje-dela tako zadovoljivo, kakor ni Slovenci se za kaj zahvaliti
so ga opravljali Poljaki, Hr vatje, Slovaki, Slovenci in dru
svojim slovenskim roditeljem, se bodo vedno z veseljem jih
gi narodi iz južnih delov Evro- spominjali, če že radi druzega pe. Anglež in Nemec se teh ne? bodo gotovo za to, ker so
jim ohranili sv. vero.
Računajoč na vse to, človek do točke, da je
pride treba
del hitro naveličata. In koliko najdete po teh industrijskih vicah tu rojenih Amerikancev ? Le poglejte. Ce na vse to pre- V3e naše dosedanje delovanje mislimo mora priti v par letih temeljito preorganizirati. Pr-in morda že pod prihodnjo vič strniti moramo skupaj vse vlado pride, da bo naseljniška svoje sile. Katoliški Slovenci postava zelo omiljena.	moramo predvsem dati trdno
Zdaj pa pride vprašanje, v podlago svojemu katoliškemu kakih razmerah bo ta nova do- dnevniku in svojemu katoliške-ba našla nas Ameriške Sloven- mu tiskovnemu podjetju, ker ce. V mislih imam seveda ame-.to bo igralo glavno ulogo v tej riške katoliške Slovence! Ka-inovf dobi. Zato mora stopiti ko bomo sprejeli novi tok, novo skupaj vsa naša inteligenca, kri, katera naj nas poživi na- katero reprezentira naša slo-rodno in versko. Nasprotniki venska duhovščina. Voditelji so v tem oziru dobro pripra- !morajo stopiti na čelo in masa vi j eni, kar mi o sami sebi ne jim bo sledila. Vsemu našemu moremo tako gotovo trditi. javnemu kot društvenemu ži-Pri tem pride vpoštev glav- vljenju moramo položiti enotno sredstvo in to je tisk. Novi ne smernice, to nas bo rešilo tok bo silil v vse mogoče stru- pred nasprotniki tako v verge, ki jih bo našel v tem novem skem kot duševnem oziru. svetu na poti življenja. Če jih Pravim, tiskovno katoliško ne bo našel na naši strani jih podjetje bo igralo pritem naj-bo iskal drugje in nasprotniki važnejšo ulogo. Nam katoliš-imajo že sedaj dobro pripra- kim Slovencem je neobhodno vljene struge za ta novi tok.! potrebno, da si organiziramo Glavno ulogo bo igral pri tem nekako prosvetno družbo, ka-tisk. Tisk bo kazal te struge tere naj bi bila naloga skrbeti temu novemu toku in žalostno, za tisk, za književnost in dru-bo in za nas katastrofalno, če g0 izobraževanje v tem ozimne bo dovolj močan, da bi po- ru. Ljudstvo se mora izobra-tegnil ta novi tok v naše stru-' zevati. Če ga ne bomo ml, ga ge. Kaj pa so naše struge? bodo nasprotniki. Kako ga na-Naše podporne katoliške orga-| sprotniki izbražujejo imate nizacije, naše slovenske župni- jasno sliko po naših naselbinah,
tem oziru zbudila. To pa dela izobrazba. In kaj se je v tem o-ziru med nami storilo? Razven v Clevelandu nimajo Slovenci še nikjer svojih denarnih zavodov, če izvzamemo par naselbin ki imajo lastna stvabinska društva. In marsikje so priložnosti, toda nihče ni doslej narod v tem budil in navajal h temu.
Predvsem pa je, da našemu : narodu nudimo dobro neškodljivo berilo. Doslej smo katol. Slovenci imeli v tem oziru sa-' mo eno tako knjigo in to je Koledar Ave Maria. Kot koledar seveda je storil več kot je sploh ! mogel, a o vseh panogah našega gospodarskega in socialne-i ga življenja pa tudi ni mogel govoriti, ker je pač sam koledar zato premajhen. Za vse to j je treba da bi naše slovenske družine prejele poleg koledar-i j a še ene tri ali štiri knjige na leto. In zate naj bi skrbela prosvetna zveza. Dalje potrebujemo tudi, kakor to omenja v svojem članku naš Častni predsednik Rev. Father Čer-ne znanstvenega mesečnika. Vse to nas čaka. Vse to se; prav lahko doseže, če združi- < m o vse svoje vrste v enotno fronto ter hodimo enotno pot.
Če si vzamemo resno pred oči te smernice in se jih skušamo v bodoče tudi držati dragi moji, se obeta ameriški Sloveniji še dolgo življenje in mi ; pa bomo storili pri tem dolžnost, katera je pri večja, da ohranimo našemu narodu vero, da ta najdražja svetinja naših očetov, katero smo prinesli čer morje ne izgine v
in sreči človeški, katerega se dandanes poslužuje satan njegovi pomagači. Žrtve strupa slabega časopisja so ogromne in grozne, učinki sigurni.
Kar ni mogel krvoločni in grozoviti Turek v stoletjih z močno vojsko, z ognjem in mečem in s vso svojo krvoločnostjo in grozovitostmi, da bi slovenskemu narodu zatrl vero, to ;je že v veliki meri doseglo par slovenskih propalic v par desetletjih s par papirnatih flik. In naj preteče nekaj let tako, kot dosedaj, in posrečilo se bo modernim janiČarjem izvesti svoj načrt v popolni meri. Slovenski katoliški narod v Ameriki bo vtonil v brezverstvu ; postal bo žrtev strupa slabega
sovraštva bojev, zmešnjav povzroči ki je vzrok toliko nesrečnih zakonov, nesrečnih družin, toliko sirot, toliko nesreč, toliko zločinov in samomorov — bi jaz kar zločin imenoval. Kajti za vse to, ka slabo časopisje povzroča, je odgovoren oni ki ga podpira.
Velik zločin je ubiti človeka in se kaznuje navadno s smrtjo, a še veliko večji zločin je ubijati ali pomagati ubijati s strupom slabega časopisja ne eno človeško dušo, temveč na ! tisoče in tisoče duš, kar je po-v
ma. Nasprotno pa bo ta' naš napredek hudo v oči zbodel naše nasprotnike razne zgagarje, "prosvitljence" in svobodomi-selce.
To bodo pihali in kihali, mi jim pa še Bog pomagaj ne moremo voščiti, ker to bi jih še bolj razžalilo in razkačilo.
Samo naprej, pojdimo naprej, da dosežemo še večje vspehe kajti časi so resni, ker veri naprostno časopisje se je
pristen nauk pravega bratstva in ljubezni do svojega bližnjega in predvsem ljubezni do Boga.
Ne bodimo več boječi Niko-demi, kadar se gre za katoliška načela.
Ne strašimo nekoliko se potruditi ali se žrtvovati v pros-peh katoliškega časopisja. Pomislite koliko žrtev so doprinesli naši dedje in pradedje v vojnah z krvoločnimi Turki.
bilo od sile razpaslo med na- [Zrtovali so premoženje, kri in šemu milemu narodu in je iste- življenje za sv. vero. mu prizadjalo že mnogo gorja. j Ali se ne bomo tudi mi izka-Koliko nesloge in prepira je zali vredne potomce svojih že to brezversko in protiversko slavnih pradedov ? časopisje povzročilo po slov. j Od nas se niti ne zahteva naselbinah v Ameriki.	Bog ve kakih žrtev. Ko bi le
Kako strašno je razdružilo naš narod. Toliko naših ljudi je moralno ugonobilo. Toliko preje srečnih družin razdrlo.
storili kar je naša katoliška dolžnost. Pri mnogih naših Slovencih, kateri hočejo veljati še j za katoliške bi jim bilo potreba
gostoma v zvezi tudi z ubijanjem telesa, kajti kdor je brez vere, brez življenja duše, kdor j je nahujskan proti veri in veri! sovražen je zmožen vsega hu-|
dega. Zato kdor podpira torej' Tn k<jliko jih je bilo vrženih vzeti samo eno veliko metlo pa slab tisk, ki spravlja ljudi ob I v sesre^o> v ječe v bolnišnice, v pomesti ven, vse brezversko in vero in mori njih duše, je s temi Prerani in koliko duš je bi- protiversko časopisje. Pred-kriv posrednega zločina, ker iz- lo Pogubljenih za večno vsled vsem pa take časopise kateri dajati in podpirati strup slabe-: njihovega satanskega pisarje- pišejo enkrat za Boga, največ-ga časopisja je posreden zločin nja to samo BoS ve- Zato Pa in največji ter poglavitni zlo- zahteva sedanji resni čas od Čin, ki vsebuje vse druge zlo- nas da se vsi strnemo v mogoč-čine, vse zlo, vse gorje, vso ne- no ar™ado pod zastavo Kristu-srečo, vso duševno in telesno sa in Pomagamo pri razširje-bedo za posameznika, družino, nJu Njegovega svetega in vzvi-narod, državo, za celo člove- lenega .nauka potom kat. časo-ško družbo.	pisja, četudi nas to, stane ne-
To naj bi si dobro zapomnili koj*ko požrtvovalnosti. Časopisja, podlegel orožju mo~:Vsi onj katoličani, ki podpirajo Širimo tak nauk našega Bož-dernih Turkov, ako se ne bo- protikatoliško časopisje, kako Jega Zveličarja ker to je edino Naprej, naprej!!! mo še zganili in o pravem času strašno odgovornost pred Bo-	- "	■
krat pa za hudiča, za take časopise pa naj vzamejo vile in naj skidajo tak časnikarski gnoj ven iz svojih hiš, da jim ne okuži hiše in vse okolice.
Storili bodo dobro delo v korist svojemu bližnjemu. Za-vedimo se že enkrat tega, potem pa pojdimo krepko na delo za naše katoliške časopisje.
preskrbeli zdravila, ako bomo tudi mi prijeli za enako orožje, orožje čas6pisja, in ne vstopimo v armado sv. vojske. Kajti dobro, katoliško časopisje je edino zdravilo, edino o-rožje, ki more zdraviti proti strupu slabega časopisja, ki i nas more braniti varovati pred orožjem slabega časopisja, edino sredstvo, ki nas more rešiti pred pogubonosnim vplivom slabega tiska.
Zato smo pa katoličani stro-
ne gom si s tem nakopavajo.
O, kdaj bomo mi amer. Slovenci nehali naročati in uživati strup slabega časopisja?! Kdaj bomo nehali sprejemati v svoje hiše strupene modrase in stekle pse v obliki slabih listov ?!
Ali smo res mi katoliški Slovenci tako s slepoto vdarjeni, tako brez pameti, da nič več ne vemo, kaj delamo? Ali smo res tako brez vesti, da bomo še na-| dalje podpirali zlo vsega zla,;
Albin Jazbec:
go dolžni podpirati in skrbeti , strup vseh strupov, samim sebi
za dober katol. tisk.
, v sramoto v škodo, nesrečo in
Naša vera, naša vest, naša iv svoj lasten pogin?!
i7emSnTk0rist- naŽa fast in p0n0S' "H *	da °tme" — 2e' da ga P°t0" tr/uuS^
l/	ša verska in narodna zavest, [mo naš čolnič, da rešimo ubo- a. S. & Edinost. PW odtujijo . J , e uo
naša rešitev in obstoj, naša lju- gega slovenskega trpina iz bežen do Boga, do bližnjega, krempljev krutega brezverstva do naroda, do nas samih, do in socijalizma. In da to doseže-
Otmimo nas čolnič...
Otmimo, naš!^^ zaplakala "MATI DO-
» .	. . MOVINA" nad nekaterimi. Re-
colnic otmimo,!.,„ ,_____
' kla bo : Iz naročja sem te spu-
ki pluje po raz-Ltiia nepokvarjenega — in tak burkanem mor-:si se mi povrnil? Povej: "Kdo ju tujine. Va- so, ki so te spridili?" Brezver-lovi brezver-tsk°-brezdomovinsko časopisje stva _ valovi iboš dejal, saj druzega odgovo-
,	, . ra ne boš imel. In tedaj bo gro-
fa r e zdomovm- „ , . ..	* 7 .
. zece dvignila "Mati" prst in
;tva se z vso si-; Spregovorila besede strašnega lo z a ganjajo proklet^tva nad onimi, ki so te-vanj in mu gro-jbe i ntoliko njenih sinov in hče-
dtujili veri, za-GRUDE," ki je namočena s krvjo naših oče-
Kje
,	.	, j v resnice in pravice ter do splo-	mo, nam je neobhodno potreb-
nebenem morju, ampak da bo -	,,	,, ,	. „ . , , ,
,	, . . , . ■ snega človeškega blagostanja	no ojacenja katol.
njen plamencek plapolal v sr-
ko bo iz njih jezikov izginila slovenska beseda.
veri — odtujijo narodu, je rešitev?
V SLOVENSKO-KATOLIŠKE-MU ČASOPISJU,
.	J	blagostanja no ojačepja katol. časopisja'ker Qno je avetilnik čigar„luč
cih naših zanamcev tudi tedaj, l°d ^f0, z"]htevf' P™ : LP°f, ^ ^ Je £ /f-t" kaže smer v	Prstan.
Ne podpirati slabega časopisja katoliški dnevnik. Katoliški 1 v .	ncfoIn	.
in drugič : Podpirati dober tisk. dnevnik pomen: za nas katol.	M k	-	Se pnde tja ~ za kar nas
Katoličan, ki podpira proti- Slovence Noetovo barko.	, " * ",J"k.:£	JeLza" St™™k "^aril. Zatoraj na
-O--1 . 4.. 1 J- 5	.... .J mit - L 1 sluga naših cc. gg. duhovnikov, delo za
________verski tisk, redi gada na svo-i Katoliški dnevnik! To naj bo(	5A,f,-	x
VSTAL JF on mrtvim --t	, .	..' . . . .. , . ,.v. .. „. Katere sciti slov. kat. c
V3J)AL JL uu mkivih. Jih prsih, brusi orožje proti,bojni klic vseh katoliških Slo-
Iz Bradica v Hercegovini Lamemu sebiT kupuje strup sa- vencev, ki naj se razlega po
poiocajo.	memu sebi, izdaja svojega Bo- vsej Ameriki, dokler ga ne do-
Kmetic Jakob M. iz Bradi- jga in svajo vero ter samega ge- i^emo!
ca je bolehen človek. Večkrat be Katoličan biti pa podpirati Samo zdravilo dobrega časo-se ga lotevajo živčni napadi, protiverski tisk, je Bogoizdaj- pisa, ki bo izhajal dnevno, nas po katerih zapade običajno le- stVQ in veroizdajstvo, je vele- more varovati, braniti in rešiti
tov in bratov, za katero so žrtvovali življenje, da so nam jo ohranili, in preprečili, da se na njej ne šopiri tujec.
Rojaki, namen katoliškega lista je kazati pravo pot, po ka-
časopisje I SLOV.-KAT. DNEVNIK!
pred surovimi napadi brezver- Naj citiram Slomškove bese-sko-brezdomovinskih listov. de : "Sveta vera vam bodi luč, Kar je naših rojakov ostalo materni jezik pa ključ, do prase zvestih naši mili domovini in i ve omike."
je in naše katoliške naselbine.
Pri tem izjavljam, da naj nihče ne misli, da sem jaz proti hitrejšemu amerikaniziranju našega naroda. O ne, to vem, da temu se ne bomo izognili, ampak je drugo vpra vpraša-
po katerih naš narod odpada od vere in cerkve. To je poglavitni namen nasprotnikov7. In mi, doslej ni smo delali v tem oziru mnogo. Ne rečem po župnijah se dela, a še tu, v vsaki naselbini drugače, skupnega
Jtargiji. Doslej se je še vselej zgodilo, da se je iz svojega j mrtvila prebudil.
Pred kratkim pa se je podal iz hiše na cesto, kjer je zopet dobil napad. Nekaj časa se je zvijal na tleh. Na ustnicah1 se mu je pojavila krvava pena j in ljudje so ga odnesli domov. Polagoma pa je nehal dihati in
slovenskemu jeziku, to je za-
izclaja.	j pred strupom slabega časopis-Podpiranje slabega časopis- ja, ki tudi izhaja dnevno, celo ja, ki zastruplja ljudi in jim v treh izdajah,
jemlje vero, kot močno oporo,	Parola vseh katol. Slovencev
na katero človek oprt klubuje	naj bo: Proč z vsemi slabimi li-
vsem viharjem življenja, ki jim	sti iz naših katoliških rok iz na-
vničuje upanje in tolažbo, ki	ših katol. hiš, na njih mesto pa
sluga naših pijonirjev, ki so pred štiri in tridesetimi leti sezidali "TRDNJAVO" — prvi slovenski list v Ameriki: 'AMERIKANSKI SLOVENEC.'
Mi nadaljujemo započeto delo, katerega temelj je neraz-rušljiv in polagamo kamen na
liški dnevnik.
Naj že pride in nas obiskuje
nje, in to je, kaki amerikanci ni nikjer nič. Pa naj si nikdo
naj naši ljudje pridejo iz tega "melting pot-a" ? ! Ali naj pridejo kot dobri in pošteni ljudje, ki bodo svoji materi Sloveniji še pozna leta v čast in ponos, ali pa naj pridejo kot pokvarjenci, kot narodni in verski odpadniki? Vidite to je vprašanje, ki ga mora imeti vsak zaveden in pošten ameriški Slovenec pred očmi. To vprašanje mora imeti pred očmi tako ekstremni narodnjak, kakor ekstremni Amerikanec.
Pa to delo ne bo samo pri novih naseljencih. Mi imamo veliko obsežno polje tudi še sedaj med ameriškimi Slovenci. Tudi te mase je treba skušati pridobiti nazaj na pravo pot življenja, s katerega so jih zvabili nasprotniki. V njih srcih je treba oživeti in užgati vero naših slovenskih pradedov. Ta srpa niso še vsa zavrla vero, ampak postala so le
na vzame to za razžalitev, jaz ne predbacivam nikomur ničesar, Bog varij ,ampak potrebno je, da si katoliški Slovenci vsi brez razlike na-, stan organiziramo enotno fronto in enotno pot, v kolikor in kjerkoli je to mogoče. Razdeljeni in vsak posebej na štejemo nič. Le skupna moč, ta nekaj zaleže, ta nekaj pomeni.
Prosvetna zveza je nam krvavo potrebna. V Ameriki je nekako okrog 180 tisoč Slovencev. Slovenskih listov se tiska nad 100,000 izvodov, vsake izdaje, kar pomeni, da je približno toliko naročnikov. Če proračunate vse to, najdete veliko polje za književnost med našim narodom v Ameriki.
Pa kaj naj ta prosvetna zveza dela? Izdaja naj knjige na način, kakor to dela starokrajska Mohorjeva družha. Pa bo-
ste rekli, j a saj lahko odtam in zaspana. Utonili dobimo knjige. Yes, lahko jih
Michael F. Kobal:
Naprej, naprej!
Kam pa, kam ? Vzradostilo se bo sem rekel, bote rekli. No I zraven pa še rečem da vzrado-ja„ ali ne vidi- stiti se mora, ako le ni to srce te? Le oglejte'obdano z sebičnostjo in preveč si sedanjo šte- zaljubleno v svoj "jaz," kateri
zamori v njih vsak slabi čut, ki jih toliko zmeša, ponori in podivja, ki toliko ljudi zapelje na truplu so se pojavile-modre pohujša in nesrečnih naredi, ki jvsaki dan, tako potrebni, tako pege, v katerih vidijo seljaci toliko nesporazuma, prepira, izaželjeni katol. dnevnik! znak nastopa smrti.
Domači so položili Jakoba na pare. Naročili so krsto, pre-oblekli so ga in jokali ter nari-cali okolu njega. Zvečer so šli nekateri spat, v mrliški sobi pa se je zbralo vse sosedstvo. Ljudje so srkali vino, kuhali kavo ter govorili o življenju in hvalili pokojnega Jakoba. Naenkrat se je zgodilo nepričakovano čiido. "Mrtvec" se je začel gibati, vzdignil je roko, nogo, glavo . . . Ljudje so v strahu začeli bežati iz sobe. Prestrašili so se, da jih ne bi mrlič kaznoval za njihovo popivanje. Ko se je Jakob dodobra razčul, je začudeno gledal okrog sebe, kaj se godi z njim. Ko so mu domači povedali, da je "umrl", jih ni mogel razumeti. Končno pa jim je dokazal, da je v resnici živ, najcar se je mrtvaško žalovanje iz-premenilo v bučno veselje in rajanje do bele zore.
katoliške liste, predvsem kato- kamen stavbi, raz katere se
m
vilko A. S. & Edinost, katera prihaja zopet v povečani obliki med nas katoliške Slovence v Ameriki, ka-MICH. KOBAL kor čil, krepak odpošiijatelj lista, in pogumen vojak, kateri krepko koraka naprej, — naprej na branik za naša katoliška načela.
Vsako pristno slovensko katoliško srce se bo vzradostilo, ko dobi sedanjo številko A. S. & Ed. v roke.
rrm	ur
vidi samo sebe in pri tem prezre naša katoliška načela. Zdaj imamo kat. Slovenci zabilježi-ti zopet en velikanski korak naprej, med nami, v naši novi domovini.
List se veča in postaja od dne do dne zanimivejši. Na novem stroju bo zdaj mogoče tiskati dnevnik, kar se bo tudi udejstvilo, samo da postanemo Slovenci še malo bolj katoliško zavedni in se krog naročnikov poveča.
Ali nimamo potem dovolj povoda, da se tega našega, napredka razveselimo? Popolno-
blišče zlate besede: "ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE." ZA VERO; ker le življenje po veri je vredno, da se živi.
ZA NAROD; ker nismo brezdomovinci, naš dom je povsod, kjer se moli slovenski Oče naš.
Katoličan brez katoliškega
lista jo nič!
Veliko povedanega.
"Imam sestro, ki živi v Be-ckerdyke Domu. za vojaške vdove v Ellsworth, Kans. Moja sestra mi piše o Trinerjevim vinu, o katerem pravi, kako je isto pomagalo mnogim starim ženskam, ki so trpele vsled želodčnih neredov, toda od kar jemljejo Trinerjevo zdravilno grenko vino, se počutijo bolje." Tako nam je pisala Mrs. J. C. Rich, Western Union Telegraph urad v Wichita, Kans., 9. marca 1925. Trinerjevo zdravilno grenko vino je zdravilo, ki po-
Rojaki! Mi smo tukaj v boj- maga miadim in starim, ker
ni črti, bojujemo se za načela, ki so nam in vam sveta. Dona-šajte nam municijo — pridobivajte prijateljev in naš čolnič, ki je prestal že nešteto viharjev bo otet. Danes stoji pred vami "TRDNJAVA" v povečani obliki —- ne mirujte OD BOJA DO ZMAGE — DO SLOV. KATOL. DNEVNIKA.
Mati domovina bo zahtevala od nas račun. Kako ste vodili mojo deco v tujini bo vprašala. Naš odgovor bo: "*V LJUBEZNI DO SV. VERE IN DOMOVINE SLOVENIJE.
Rojaki, tudi vi, ko se boste vračali v ijjaročje DOMOVINE, boste morr \ 4aiati odgovor. O,
ji
njega sestavine — cascara sa-grada in druga grenka zelišča in koreninice, znane zdravniški vedi kot najboljša odvajalna sredstva in rdeče californijsko vino (najmanj tri leta staro) so polna jamstva za dober vs-peh. Isto pomaga proti slabi prebavi, povrne dober tek, iz-čisti želodec in čreva, ojači in poživi ves sistem. Poskusite tudi Trinerjev Cough Sedative, če ste prehlajeni, in Trinerjev Liniment, če trpite na revma-tizmu ali nevralgiji. Ce vam vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ne moreta postreči, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
h,... .,,..
m
AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST"
4 "X _	* * ' * »1	■	*
MSert
^^^ Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v ^^^ Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen Mta 1891. Edino«t leta 1914.	}
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in .petek.
Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY; —
Edinost Publishing Company
1S49 — West 22nd Street,	' Chicago, III
Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication.
NAROČNINA:
fUBSCRIPTION:
Za Zedinjene države za celo leto ..........
Za Zednijene države za pol leta ...........
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta . For United States per year
....$4.00
____$2.00
_____$4.75
....$2.50 ....$4.00
For United States per half year ..................$2.00
For Chicago, Canada and Europe per year ........$4.75
"	For Chicagp, Canada and Europe per half year----$2.5C
Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-saro, III., under the act of March 3rd 1870.
Spoznavaj samega sebe!
V našem času, ko objema svet obupno hrepenenje po zadostnem kruhu, iskanje vsaj napol pokrite strehe in primerne čedne obleke, odmeva po svetu tudi klic po nrav-nem prerodu, po moralni povzdigi in obnovi ljudstva. Naš sodobni svet s takim hrepenenjem išče uživanja, da se mu zdi potrebno kakor zrak, brez katerega ni življenja. O tem ne vpraša, sfli mu je uživanje in tako ravnanje dovoljeno ali zabranjeno, ali so mu postavljene kake meje ali ne. Kaj se naš svet briga za to, če mu uživanje ubija telesne moči, ako mu razum tava v temi zmote in mu srce preraščajo divje, samopašne strasti. Tisti, ki se pehajo za uživanjem, se ne mučijo s temi vprašanji. Njihova potreba je le ena: dajte nam kruha in dajte nam zabave, mi hočemo uživanjaJ
Treznim ljudem se zdi pa ta klic nevaren. Na misel jim prihaja klic starega rimskega ljudstva: "Kruha inti-ger!" A rimsko ljudstvo je utonilo v brezmejnih željah svojega uživanja. Tudi v naši dobi se moramo bati najhujšega: da nam bo naša uživanjaželjnost prinesla popolen propad. Zato pa preko vpitja po uživanju povsod odmeva klic po obnovi, po preporodu in povzdigi narodov. Današnji človeški rod, naša moderna družba se mora prenoviti, nravno povzdigniti, drugače se nam ne bo začela nova, boljša doba. Kdor h<?če oznanjati človeškemu rodu boljšo bodočnost, ga mora najprej navdušiti za nravno^povzdigo, odvrniti ga od uživanja in pridobiti za lepše in plemenitejše človeka vredno življenje.
Ta moderni materialistični duh okužuje vse narode. Tudi mi Slovenci smo silno udarjeni z njim. Kje najdete med nami v Ameriki še tisti stari krščanski slovenski vzor pravega človeka vrednega življenja? Kje najdete še tiste lepe nekdanje slov. šege? Ni jih več, vse je zginilo, moderni duh jih je vzel in uničil, kakor slana prelep cvetlični cvet.
Kje je rešitev — kje izhod? — Samo v enem: v nrav-nem in moralni povzdigi in obnovi ljudstva. Spoznajmo sami sebe — Poglejmo vsak v svoja srca in postanimo zopet to, kar smo se rodili, kar smo bili nekoč, namreč sinovi in hčere krščanskega vernega slovenskega naroda.
Spoznajmo vse svoje napake in hitimo jih popraviti. Gotovo je bila za nas ena največja napaka, ker nismo spoznali vrednost, pomen in moč najpraktičnejšega sredstva za vzgojevanje ljudstva. To sredstvo je tisk. Ko bi se mi bili zavedli tega vsaj pred 10 leti, bi bilo med ameriškimi
Slovenci vse drugače. Kje bi bil naš narod naprej. Kako veliko smo zamudili! —'Spoznajmo Uami sebe!
Ni pa dovolj, da spoznamo samo našo napako v preteklosti, ampak spoznajmo, kaj nam potreba za bodočnost. Včerajšnji dan se ne vrne nikdar več — pride pa gotovo jutri in to je, kar je vredno velikega premišljevanja, kaj bomo jutri, kako bomo pripravljeni, v kakem stanju bo nas našel jutri!
Ko bi bili mi ameriški Slovenci računali na jutri pred dvajsetimi leti, glede tiska, bile bi med nami danes vse dru-gačneje razmere. Ne padala bi slana na naše vrtove in ne morila bi tamkaj naše crvetje. — Bratje in sestre, spoznajmo sami sebe!
Da, spoznajmo sami sebe. Napako priznati ni sramotno. Napako imeti, pa, jo ne priznati je umazano sebično in ošabno!
Mi katoliški Slovenci kar vsi skupaj priznajmo, da glede katoliškega tiska smo bili doslej zelo malomarni. Sedaj se zavedamo tega in to priznavamo. A ta malomarnost mora proč .od nas, od vseh in vsakega posameznika. Začnimo misliti na jutri, kaj bo jutri, če bomo glede oja-čenja in izboljšanja tako malomarni, kakor smo bili doslej. Ali naj pustimo, da bo slana na naših vrtovih pomorila še te zadnje odganjajoče mladike s svojim pohujševal-nim tiskom iz nasprotnega tabora? Ne, nikdar! Mi hočemo misliti na jutri, mi hočemo jutri boljšega dne, kot je danes — mi hočemo napredka — mi hočemo naprej! — Kako? — S kakimi sredstvi?
Zato bratje in sestre, Slovenci in Slovenke dvignimo svoje desnice prisezimo, da bomo delali zanaprej, kolikor bo v naši moči za izboljšanje naših razmer. Prisezimo, da hočemo delati nato, da se razširi dober vzgoje-valni katoliški tisk v vsako hišo, kjerkoli bivajo naši ljudje. Prisezimo, da hočemo za naprej delati z vso vnemo za povzdigo katoliških društev in organizacij, da hočemo dvigniti naše slovenske župnije, da hočemo dvigniti naše vse katoliško življenje. In mislimo na jutri. Iz preteklo-sti se učimo, danes delajmo in na bodočnost se pripravljamo.
Bratje in sestre predvsem pa glejte, da ojačimo naše najboljše vzgojevalno sredstvo naš tisk. Agitirajmo za naš slovenski katoliški dnevnik. Pridobivajmo mu novih naročnikov, delajmo vsi zanj in ne bo dolgo, ko bo nas pozdravil toliko potreben in toliko zaželjen katoliški dnevnik.
Če bomo delali tako dragi bratje in sestre, potem bomo spoznali same sebe in ravno v tem pa leži vsa naša rešitev!
SLAVNOSTNI DAN
V LORAIN, OHIO.
(Nadaljevanje s 2. strani.) prav nikjer s tem nikogar žalili in nikomur nič škodovali na nobeni časti in ne nobenemu narodnemu napredku. Mi smo bili radi tega še vsepovsod in vselej spoštovani tudi od ameriške ustave ali od ameriškega ljudstva, katero zna ceniti versko prepričanje vsakterega v A-meriki, ki versko prepričanje ne zataji. Zakaj bi se mi potem vendar bali ali sramovali vselej tudi pokazati svoje prepričanje in istega zagovarjati, kadar vidimo, da se istega, od katere strani napada ali sramoti ? Z nami katoličani, kateri nikomur prepričanja ne usiljujemo, ako ga kedo ne mara se vsaki lahko kompanira, mi ne bomo
škodovali nilomur, ker mu nimamo kaj od vzeti, če ne veruje, ako pa bi radi nas, kateri le zopet postal vernejši, pa bi s tem mi ne storili nobenega zlo-! čina, kar se pa v nasprotni meri stori, in se naše vernike ob vero spravi, zakar nastanejo za dotičnika pogubonosne, bodisi posamezne ali družinske tragedije, o tem ni potreba še posebej povdarjati.
Vprašali bi tudi, kdo nam more našteti, da je kdo radi tega, da je zgubil vero radi hujskanje sotovarišev bil pozneje na boljšem ali pa srečnejši ? ; "Nema ga Majka," to smelo trdim, en čas se vara sam. sam sebi vrjame, da se je prebudil, osrečil, kakor slišimo včasih, j kakšen polomljen dopis, ki ga njegovi privrženci z velikim
veseljem spravijo med svet, ko bi pa mi tega moža videti sami osebno in govorili z njim, bi pa kmalu obsodili, kako uboga sirota da je to, saj se obsodi sam takoj, ko stopi pred nas resnico se ne da tajiti, kar vsebuje srce. In kako velikega poniilo-vanja so vredni taki ljudje, ker se dajo prevarati in mislijo, da so bili varani prej nego so jih prevarali drugi. , Koliko družin in posameznikov danes pohajkva in tarna kakor bolniki, ki ne vedo kaj jim je, ker so duševno bolani — zapeljani od drugih nikdar srečni in nikdar zadovoljni. Svoboda, katera ni bila prava svoboda jih je o-peharila, ogoljufala in prevari-, la; Oni, ki so jim vsega obetali, so se izmuzali, umaknili, sedaj jim mečejo v obraz, da niso znali in vedeli, kako si sami pomagati itd. In ker je marsikateri že predaleč zašel, je torej na povratek misel zaman, misli si: naj vse skupaj vzame hu-d . . . Sreča je za vselej šla, tista sreča, ki tudi reveža naredi bogatina je šla iz hiše proč, ko je mož in žena postal svobodnejši, kakor bi smel, in kaj sledi za tem ? Žalostne so posledice brezverstva potem, to nam ni treba še ponovno povdarjati vsaki že ve kaj mislim, ko samo imenujem potem . . . Stokrat srečnejši bi bil naš narod, stokrat močnejši in stokrat bolj spoštovan, ko bi se zavedali v resnici naših pravih načel in dolžnosti vsi. Tako pa tavamo in capljamo vsaki svojo pot. Naprednjaki mislijo, da smo jim krivi mi, ker nimajo priznanja in prednosti ter zaničujejo nas in grde; ker mi ne moremo trobiti z njimi njih fraz v njih rog, ker je proti našemu prepričanju in proti pravemu napredku. Tako hodimo ves čas do naše zadnje postelje, ki nas kliče, da se zberemo vsi na eno pot, tam" se pa zopet srečamo tako, kakor smo se razšli. Skupaj smo bili pri sv. krstu, še en čas smo hodli skupaj potem. dokler smo bili v naročju rtiatere, cerkve, šole in nekateri še malo dalj, dokler niso dospeli v drugi kraj, v samostojno in udobno življenje med slabe ljudi. Tam so se nekateri ločili" stran, pravim proč od nas, proč od vere in so tavali in še tavajo, vendar pa vedo sami — prav dobro vedo, da to ni pot. vedo, da to ni prava not, in nazadnje vendar in slednjič se zopet vidimo in srečamo, morda ko se oglasi iz lin zvon tužnim glasom, da gre iz dela in sreče Adamovi sin, to je tisti gotovi povrat očeta, ki je prej mislil drugače, njegova zadnja pot je bila z nami od krstnega kamena se je vila daleč po različnih potih svobodomiselstva in drugih takih frazarij, nazadnje spoznavši, da je vse skupaj
le vara. in velika preyara. spozna ves utrujen, da je V teku
dni silno Vfeliko zamudil, kar bj lahko z drugimi vred dobrega storil. Kako mučno in, žalostno je takrat to obžalovati, si lahko mislimo.
Radi tega pa so naši shodi in naše prireditve nam vsem v veliko korist in vspodbudo, v velik nauk in opomin! Kar mi mislimo, da je dobro za nas je to dobro za vsakega katoličana, mi kateri se zanimamo za' skupni blagor vseh, se ravno tako lahko ne brigamo za nikogar, saj tako smo že dolgo poprej ravnali in na svojo žalost smo videli kam jadramo, kako so naše slovenske družine romale v tabor brezverstva, pa še nekateri naši potem nam očitajo, da se nam ni potreba za druge zanimati. Zakaj se pa drugi tako zanimajo, da naše verno slovensko ljudstvo, da ga tako navdušeno in predrzno ob vero spravljajo?! Zakaj oni ne delajo samo za narodne stvari namesto, da blatijo vero in versko prepričanje? ! Kaj imajo o-ni od tega ? Mi smo kot katoli-čanje dolžni se boriti za svoje pravice in odgovarjati na njih protiverske napade. Oni nimajo nikakoršrtega vzroka nego iz hudobije brezverstva in stran-karstva, ki so si ga sami naredili. Mi pa bomo še v bodočnosti hodili po začeti poti, mi dobro vemo, da delamo prav, pa tudi dobro vemo, da oni, ki so od nas odpadli zapeljani, da oni ne delajo prav. Radi tega so in bodo ostali naši shodi in naše katoliške manifestacije vedno najnujnejša potreba za nas. Kdor ima v resnici tudi pravo zavest bo ostal z nami in ob naši strani, kdor se boji in sramuje, ta se obsoja in odpada sam, zakaj bi se bali in sramovali ovojih načel in prepričanja? "No" ne, taki bojazljivci mi nismo in tudi ne bomo! Naj na naši strani padajo zabavi j ive besede, to nič ne stori samo, da poznamo take ljudi, da jih znamo obsojati in ignorirati. Kdor pa gre z nami je vsaki vedno dobrodošel. Tudi mi ne nosimo rožnega venca v rokah, tudi mi čutimo narodno in svobodno in zakaj, da" ne bi, saj. smo v svobodni Ameriki! In zatoraj vas vabim in kličem vselej in povsod. Pridimo na prireditve vsi! Ponosni in s pogumom! V naši nekdanji (stari) domovini se zavedajo, kaj da je njihova narodna in katoliška dolžnost in radi tega se zbirajo v družbe in na shode vse povsod in mi v A-meriki. ako hočemo v resnici živeti se moramo tudi javno zanimati, kdor misli, da bo tudi brez tega živel narodno in katoliško on se pošteno vara, takega se bo vedno potegnilo na vsako stran, kamor se ga bo hotelo. Potrebujemo v resnici
prave slqvenske katoliške zavednosti in prave izobrazbe, da ne bomo kakor mokre cunje, ki nas ovijejo, kamor hočejo. Tako jaz mislim, in z menoj veliko in o takih stvareh se pogovarjamo na naših shodih, na katere vabim vas vse!
Anton Grdina.
7163)6
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard.
Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
Zaklical je enkrat, dvakrat in potem še v tretje, toda odgovora ni bilo. Tedaj se je Abi ustrašil.
'Umrla je," je rekel, "Egipt bo mene dolžil njene smrti. Kaku, pojdi gori in poglej, kaj se je zgodilo. Ti si čarovnik in se ti ni ničesar bati."
Toda zvezdoznanec je mislil drugače in se je obotavljal, dokler ni Abi v jezi dvignil svojo cedrovo palico in ga udaril po*hrbtu. Nato je odšel, ubiraje stopnico za stopnico, počasi, počivajoč na vsaki stopnici, da nagovori s prošnjami in hvalnicami njeno egipčansko veličanstvo. Slednjič je prispel do vrat kraljičine sobe, pokleknil na tla, se razgledal in videl, da je popolnoma prazna. Nato se je splazil do sosednje.sobe, kjer je bivala Asti, in se prepričal, da je tudi prazna. Potem ga je strah opogumil, da je žel na stolpno streho. A tudi tam ni bilo nikogar videti. Vrnil se je torej in povedal Abiju, ki je zakriča>: "Pri Ptahu, velikemu gospodu mem-fidskem, kraljica je ali ušla, da dvigne Egipt zoper mene, ali pa se je usmrtila v Nilu, da dvigne bogove zoper mene, kar je še hujše, tvoje razlage
"Čakaj, da se prepričaš, preden me začneš obkladati s takimi priimki, princ," je odgovoril Kaku užaljeno. "Preišcimo tempelj ; nekje druge mora biti!"
Tako so preiskovali dvorišče za dvoriščem in* sobo za sobo, dokler niso prišli do notranje dvorane pred svetiščem, kjerle faraon sedel na prestolu, ko se je mudil v Memfidi. Ta dvorana je bila zelo temna, svetloba je prihajala vanjo le skozi zamrežena okna, ker je bila zgoraj pokrita z granitnimi ploščami, položenimi na stebre v podobi lotusa.
Sedaj, ob uri solnčnega vzhoda, je bil mrak v njej zelo globok, tako globok, da iskalci niso ničesar videli in so se morali preti-pavati od stebra do stebra. Nenadoma pa se je prikradel skozi odprtinov vzhodni steni, oblikovan v podobi Osirisovega očesa, žarek vzhajajočega solnca in je obsijal, kakor vsako jutro skozi več tisoč let, oltar boginje in prestol, ki je stal pred njim. Zagledali so prestol in na njem Neter-Tuo, njeno egipčansko veličanstvo.
Bila je resnično krasna, ognjevita postava sredi teme. Kraljevsko oblačilo, ki ga je nosila, je blestelo v solnčni svetlobi, blestelo je njeno žezlo, njen nakit in urej na dvojni kroni, toda bolj ko vsp to so blestele njene jezne in sijajne oči. Resnično, bilo je nekaj tako krasnega v teh očeh, da so vsi opazovalci, ki sj> jo tako nenadno odkrili, odstopili, šepe-d^ na prestolu sedi boginja in ne žen-
onosni lepoti in
r Kace, eu caa
svojem molku je bila podobna nesmrtnemu bitju, zmagovalki, ki je premagala smrt, ne ženski, ki je teden dni umirala v stolpu od lakote.
Umaknili so se, se stiskali med vrati in obstali tamkaj, dokler ni jutranja svetloba obsvetila tudi njih. Toda postava na prestolu se ni menila zanje, zrla je preko njihovih glav, kakor da je izgubljena v svoje misli in skrivnosti.
Slednjič se je Kaku opogumil in je rekel Abiju:
"O princ, tu je tvoja nevesta, kakršne ni imel še noben mož poprej. Pojdi torej in si jo vzemi," in vsi drugi so ponavljali za njim: "Pojdi, o princ, in si jo vzemi!" Na ta poziv je princ, da bi ne veljal za strahopetnega, stopil naprej, a se je večkrat ozrl nazaj, dokler ni prišel do prestola, kjer je obstal in se poklonil.
Bil je dolgo časa tako sklonjen, dokler se ni utrudil, zakaj nič ni vedel, kaj bi rekel. Tedaj pa nenadoma spregovoril nad njim jasen, srebrn glas;
"Kaj počneš tukaj, gospodar Memfide ? Zakaj nisi v celici, kamor tc je bil faraon zaprl? O, spominjam se — strežnica Meritra, tvoja plačana vohunka, te je izpustila, kajne? Zakaj je ni tukaj & čarovnikom Kakujem, ki je izdelal začarano podobo, s katero ste faraona umorili ? Ali zato, ker se mudi pri zdravniku s svojimi hinavskimi ustnicami, ki so se preklale npcoj, preden si prišel k .tiste-
Diniiu ^-V/V^XA , .saaoi	*•• -^ -- .Ž..:-,.,-..^--	.......
"Kako veš vse to? Ali imaš vohune v mo- i ji palači, o kraljica ?"
"Da, stric moj, vohune imam v tvoji palači in vsepovsod. Kar Amen vidi, ve njegova hči. Sedaj si prišel, da me odvedeš kot svojo ženo, kajne ? Dobro, čakam te in sem pripravljena. Stori, če si upaš!"	,
"Če si upam? Zakaj bi si ne upal, o kra-i Ijica?" je odgovoril Abi z dvomečim glasom, j
"Na to vprašanje moraš sam odgovoriti, grof v Memfidi in podložnih ji pokrajinah. Toda povej mi še prej — zakaj se je nocoj brez razloga- razletel kristal v Kakujevi sobi in zakaj verjameš, da ti je Kaku razložil pravi pomen tvojih sanj — Kaku, ki ne bo nikoli govoril resnice, razen pod šibami?"
"Ne vem, kraljica," je odgovoril Abi, "toda s Kakujem se morem pomeniti kasneje na način, ki si ga predložila, če bo potreba," in je svetlo in jezno pogledal čarovnika.
"Ne, princ Abi, ti ne veš ničesar in Kaku ne ve ničesar drugega, razen da šibe morejo zlomiti kači hrbet, če ne najde zidu, da se skrije vanj," in je pokazala na zvezdo-znanca, ki se je splazil v senco. "Nihče ne ve ničesar razen mene, ki mi Amen podeljuje modrost in odpira pogled v bodočnost, in kar vem, hranim zase. Če bi bilo drugače, o A-bi, bi ti pripovedovala reči, da bi ti lasjfe po-| polnoma osiveli, in bi napovedala Kaku ju in I vohunki Meritri plačilo, da bi se jima zdela! mučivnica v primeri z njim mehka pernica, j A tq ni dovoljeno in bj tudi bp o prijetno i
Prosveta z dne 20. maja prinaša dopis iz Clevelanda, O. v katerem se čita grenke levite lawndalski gospodi. Dopisnik pravi dobesedno: " . . Narodni ponos je podlaga vsega delovanja med narodom . . • "... Večkrat sem že premišljeval, če ni čas, da prekrstimo Slovensko narodno podporno Jednoto v mednarodno podporno Jednoto. Zadnja leta je beseda Narodna misnomen. Narodna je samo na papirju, v resnici je mednarodna, ..prott-klerikalna, protifarška sodeč po našem glasilu . . ."
Ali niso to najgrenkejši leviti, ki so se še kedaj brali v Prosveti njenim urednikom?!
Pa še več se čita v ravno isti številki Prosvete. Med drugim tudi to le: "... Uredniki Slovenske narodne podporne jednote morajo biti slovenskega in jugoslovanskega mišljenja drugače pa nastavimo jude, da bomo samo finančno dobro napredovali . . ."
Zadnji odstavek je zelo značilen.
Mi rdeče gospodke lepo prosimo, naj nam zdaj povejo, če morda niso, tudi tega dopisnika, s katerega perjem se sami čestokrat radi lišpajo, nahuj-skali Kazimirji in fajmoštri?! Kaj oča Zavertnik, kaj porečeš na to ? ? !! Pa vprašamo še njegovega ksela Moleka, da nam odgovori na to! In zraven šje ta mladega Zavertnikovega gaut-mana, ki je te dni tako učeno stavil svoj predlog! Povejte go-
spodki, povejte!
# * *
G. Trunk je zadnji teden trdo stopil lawndalski gospodi na kurje oko. Završalo je po pašaluku lawndalskega redah-tarja s krivo brado. Nastalo je vprašanje, kdo se bo pomeril z g. Trunkom. "Čakajte fantje," je vzkliknil znani rdeči redahter, "jaz pokažem temu človeku, kaj se pravi Zavertni-kovi kompaniji ugovarjati."
In res, tipke so udarjale po papirju, vsebina pa taka, ka-koršno navadno rdeči redahtai; vedno rabi. Ivsel Molek se je muzal in^-sam s seboj šepetal: "le piši stara para, kar hočeš, tvoje fraze bodo malo zalegle."
I drugi so se muzali,, le kriva brada je škripala s zobmi, in možgani so silno delovali, kako t>i redahter potegnil svoje tace z vroče kaše, v katero ga je tako izborno postavil gospod Trunk.
Toda diktator je tudi to pot jako slabo odgovoril. Ali se s psovanjem kaj dokaže ? ! Pri pametnih ljudeh se s tem le pošteno blamirate. Če ne znate nič drugega, bi bilo veliko boljše, da bi molčali. S takim cviljenjem ne dokažete drugega, kakor da potrdite, da je vam g. Trunk krepko in opravičeno stopil na Vaše kurje oko! -o-
—	V centralni Avstraliji ni deževalo že tri leta, v okraju Montagu v južnoafriški Kap-landiji pa že celih devet let.
-o--
—	V New Yorku se otvori vsakih deset minut tfgovina. Koliko minut potrebuje trgovina, da propade pa ni povedano.
— V gosenicah so našteli proučevatelji živalstva do 4041 mišic.
AMERIKANSKI SLOVENEC" IN ' EDINOST"
Zapadna
Slovanska
v
A
VER, COLO. NASLOV IN IMENijv ^AVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
4. LETA. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Adolph Anžicheck, 4701 Grant Street, Denver, Colorado. i \ D j rC	: Frank Boitz' R- R- — 1. Box 171, Pueblo, Colorado.
Tai^u	,dnik: Frank Mohar, 514 W. 2nd Street, Leadville, Colo.
xajniK. rrank Skrabec, 4822 Washington Street, Denver, Colorado. Blagajnik: Joseph Videtich, 4485 Logan Street, Denver Colorado, vrhovni xdravnik: Dr. j. f. Snedec, Thathcer Bldg. Pueblo, Colorado.
NADZORNI ODBOR:
\ \ ?5e^sednik: Frank Okoren, 4823 Emerson Street, Denver Colorado. ! { Wadxoriuk: Peter Geshell, 3952 So. Broadway, Denver, Colorado. 3.) Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N. Spruce St. Colorado Spring, Colo.
POROTNI ODBOR: I ) Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo. Colorado.
2.)	Porotnik: Frank Strben, Box 707, Ely, Minnesota.
3.)	Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
2.)	John Kocman, 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado.
3.)	John Starešinich, 4576 Logan Street, Denver, Colorado.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec — Edinost", Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora- Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih Članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO!
■nirno in složno do zaključka, da smo napravili veliko in neprecenljivo delo zakar bomo hvaležni vsi.
Kličem vsemu članstvu Z. S. Z. da delo pogumno naprej in to z bratsko ljubeznijo roka v
roki, složno in previdno in veliko delo "bo doseženo za pro-cvit naše dične Z. S. Z. Z bratskim pozdravom
Adolph Anzichek,
gl. predsednik Z. S. Z.
URADNO NAZNANILO IZ URADA GL. TAJNIKA Z. S. Z.
Tem potom se uradno naznanja, da prihodnji mesec junij ali najkasneje meseca julija se imajo voliti delegati za 7-mo redno gl. zborovanje Zapadne Slovanske Zveze, katero se i-ma vršiti meseca avgusta začenši se z dnem 17 avgusta v Denver. Colo. Voliti'se mora v smislu pravil sledeče. Na strani 14. člen 2. točka 1.: Vsako društvo, ki šteje ne manj kot 12 Članov (ic) pa do 50 sme zvoliti po e-nega delegata, potem za vsakih nadaljnih 50 članov pa po ene-
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA Z. S. Z.
Denver, Colo.
V	tej številki hočem navesti malo odgovora in pojasnila na dopis br. John Mencina. Čita-lo se je v glasilu št. 78. v katerem se pritožuje zaradi gl. u-radnikovih plač in kakor tudi
i
zaradi premembe glasila.
Br. John Mencin iz Pueblo, Colo. se.malo pritožuje zaradi dnevnic, ki se jih računano ob L času revizij knjig, katere se i vrše vsacih šest mesecev in to namreč po $5.00 dnevno, resnično, da se jih, ker do tega smo opravičeni.
Čita j pravila Z. S. Z. stran 14. člen 12. točka 1.: "Vsak gl. odbornik je opravičen do plače za izpolnjevanje svojega urada, kakor to določeno v členu 33. poleg. rednih plač so tudi opravičeni do dnevnic."
To zadostuje, ko bi hotel vsa pravila tukaj citirati, bi vzelo preveč prostora in bilo bi zame preveč dela. Ker pa ču-gl0tim, da ta pritožba najbolj me-ii^ -e zadene, radevolje pojasnim sy^Jlanstvu vzrok zahtevanih dnevnic začasa, katerega zmudim na svojem delu ob času revizije knjig.
Jaz sem navaden delavec, ki si moram služiti sebi in svoji družini kruh z delom svojih rok v tovarni, ali kjer si bodi. Dohodkov od nikoder, kakor od dela. Torej vsak lahko sprevidi, da -jaz ne morem izgubljati časa, kajti meni je en ali dva dni jako velikega pomena in kdor hoče objektivno t. j. stvarno in tehtnično premisliti sem jaz na zgubi še, akoravno dobim plačane dnevnice. Ampak to je moja privatna stvar.
V	kolikor se tiče ostalih gl. uradnikov vem pa toliko, da vsi zastopajo ravno tako stališče, kakor jaz, namreč, da so vsi delavci in ravno drugi in tretji nadzornik, vem zagotovo, da sta pri vsaki reviziji knjig precej bila na izgubi, ker njih dohodki so bili v njihovem podjetju veliko večji, kakor pa dnevnice, ki sta jih dobila pri reviziji knjig.
In kot dobri nadzorniki in kot vneti člani Z. S. Z. ni si ni eden ali pa drugi pritožil zaradi tega, da škodo trpi in da je premalo plačan, ampak se je gledalo pri vsaki priliki za dobrobit in napredek in procvit naše dične organizacije Z. L . in sedaj pa prosim vse cenjeno članstvo in poseko pa dopisnike, da vsak tehtno in temeljito prečita in preouci pravila, kakor tudi svoj dopis predno ga odpošlje na urad glasila za objavo. Ako m do-snik siguren in je nad cem v svojim dopisu, da
j najboljše, da ga prevstroji v boljši in popolnejši obliki, kajti ako ni pravilno in je le nekoliko nepravilno ali mogoče nekoliko kritizalno*. takoj na-| stane navskrižje med dopisniki in ko je pa enkrat to, potem ni za pričakovati nobenega napredka, ne složnosti in ne pri-I jateljstva.
In ravno sedaj sem dolžan, da odgovorim na eno tako malo stvar in da se ne bo delalo iz muhe konja. Dopisnik iz Pueblo, Colo. John Mencin piše, da se je napravilo velike stroške za Zvezo s tem, ko se je premenilo glasilo. Torej po-I mislimo malo poprej, ko gremo naprej. Prejšno glasilo je stalo Zvezo 5c. na mesec za vsakega člana, da ga je dobivalo članstvo po enkrat na mesec. Sedanje glasilo pa stane 6c. vsakega člana in članstvo ga dobiva po štirikrat na mesec. Torej, koliko stroškov in pa kolika razlika?! To se lahko izprevidi in lahko zapopade!
In sedaj pa odgovori zakaj se je spremenilo glasilo, ker je bilo potrebno iz več razlogov. Največ pa na zahtevo članstva. Sedanje glasilo se je pa sprejelo, ker je nam dalo najboljše pogoje in najcenejo ponudbo in kot tako je postalo glasilo Z. S. Z. in izražam mu hvalo, kajti delo izvršuje točno, lepo in složno in mislim, da tako glasilo ravno pri naši Zvezi rabimo, ravno v dobi, ko sa bliža konvencija, da ga članstvo dobiva štirikrat na mesec ali vsak teden, da ima članstvo tako ; priliko izraziti svoje mnenje, priti z dobrimi nasveti in idejami na dan pred članstvo v javnost.
Omenja se tudi, da zakaj ga člani dobivajo, kjer jih je več skupaj, ali kjer je vsa družina pod , okriljem Z. S. Z. ? V tem tiči resnica, da bi bilo nekaj manj stroškov, ker pa dosedaj ni gl. urad prejel še nobene take odpovedi, od kake družine, ali od kake druge strani smo podvzeli korake, da ga dobiva vsaki član In članica, kajti ako i bi ga ne dobival vsaki, mogoče j bi bil kaki član s tem užaljen i in s tem bi se mu tudi kratila pravica in delež, do katerega smo pa vsi enako opravičeni in , ni razlike, ker Z. S. Z. je bratska organizacija. Kadar bo pa prenovljeno, da ga dobiva sa-|mo en član in to brez razlike, koliko jih je v eni družini ali kaj sličnega, potem je gotovo, 4a se bo odbor ravnal tako po novih navodilih.
Sedaj j« čas, da vsaki,, kateri ima kaj tacih priporočil in nasvetov, da jih da sedaj v jav
MMMMHp
terega naloga naj bi bila pregledati pravila od točke i do točke in popraviti, kar mislijo, da je za popraviti in potem predstaviti društvu v potrditev in pregled. Umestno bi potem tudi bilo, ako bi društva tudi posnemala društvo štev. 25 v Westfrankfort, 111., katero je poslalo na gl. urad njih nasvete v nekaterih tačkah pravil, kaj da društvo želi, in za tem se v gl. uradu lahko vsaj deloma sestavi nekaka provizorična pravila, da bo po tem delo olajša-ga delegata več. Manjša dru- j no na konvenciji, mislim nam-štva, ki nimajo zadostnega ste- reč, da se že vnaprej seznani-1 vila Članov se lahko združijo mo, kaj da bi bilo najbolje in in pošljejo delegata. Vsa taka tako, ko se sliši članstvo v splo-društva mora gl. tajnik obve- snem je lahko marsikaj nare-stiti.	diti. In se marsikaki dolarček
Toraj društvom tem potom prihrani na konvenciji, ker en polagam na srce, da si zvolijo sam ali dva preje, ako imata dobre in agilne može ali žen- nekake podatke že vnaprej od ske za delegate inje) oziroma članstva naredit^ več kot vča-zastopnike (ice), t&ke katerim'sih cela konvencija, je dobrobit in napredek organi- Naznanjam tudi, da bom pri-zapije pri srcu. In taki, ki so hodnji mesec razposlak pove-zmožni Čitanja in pisanja. BTti rilne listine na vsa društva, ka-mora član zveze in društva *naj- tere po volitvi naj tajniki iste manj 3 mesece ob času, ko se izpolnijo ter opremljalo z dru-! vrše volitve. Dobro zastopstvo štvenimi pečati ter podpisi u-|in razumni delegati lahko mno- radnikov in naj iste pošljejo, go denarja prihranijo članstvu duplikate na gl. urad in origi-na konvenciji, kajti iste stane- nale naj se izroči delegatom, |jo denar in se večkrat pripeti, kateri bodo izvoljeni. Ker čas da vsled kake male točke pra- beži apeliram na vse cenjene vil se lahko zavlečejo debate člane, da pridejo s svojimi nana ure, katere pa vsaka ura, sveti na dan, da se seznanimo ako je zastopnikov do 40 ali več potom glasila. Nekaj je vže bi-stanejo precejšne svote denar- lo priporočil, katere so po moja. Zato bi tudi svetoval, ako je jem mnenje vredni, da se jih mogoče vsako društvo naj tako- v p ošteva. K sklepu pozdrav-| rekoč izvoli izmed svoje srede I jam vse člane in članice ZSZ. nekak provizorični odbor, ka-	Frank Skrabec, taj.
DOPISI.
Denver, Colo.
Dne 6. maja je nagle smrti umrla tukaj Mrs. Mary Champa. — Dne 6. maja zjutraj je bila zdrava — a zvečer ob 7. uri je že ni bilo več med živimi, bila je že mrtva. Zdravniki so izjavili, da je vzrok smrti in-fluenca. Pripadala je k društvu Kraljica sv. Rožnega ven-1 ca, št. 7. ZSZ. in pa h enemu amerikanskemu društvu, katera so ji priredila lep pogreb s pomočjo društev sv. Martina štev. 1. Z. S. Z. in dr. sv. Ane. Pokopana je bila iz slovenske cerkve. R.I.P.!
Frank Levstik jo prišel te dni iz bolnišnice, kjer se je zdravil cele 4 mesece. Popolnoma zdrav še ni. — Rojak Nick Šebalj in njegova žena se : oba nahajata v bolnišnici sv. : Antona. Polagoma se njima o-: brača na bolje, kar njima pomagaj ljubi Bog!
Dalje naznanjam vsem rojakom v Denverju in okolici, da ,se udeležijo v polnem številu j igre in plesa dne 7. junija, katero priredi dr. sv. Martina št. 1, Z. S. Z. in dr. Kr. sv. Rožnega' venca št. 7, Z. S. Z. v korist blagajne za prihodnje glavno zborovanje Z. S. Z. Igra je jako lepa in zanimiva. Igra se i-menuje "Ljubosumnost." Igra ,se začne točno ob 3. uri popoldne in ob pol 7. uri zvečer. Po | igri bo ples in zabava. Vsi rojaki se prosijo, da se teh prireditev udeleže polnoštevilno. Vstopnina je 50c. za odrastle, za otroke od 6. let naprej 25c.
Dalje opozarjam vse člane dr. sv. Martina, da naj se bolj udeležujejo društvenih sej. Posebno so vsi člani dr. sv. Martina prošeni, da se udeležijo prihodnje seje dne 10. junija, ker na tej seji se bodo volili delegati za 7. gl. zborovanje Z. S. Z. katero se prične 17. avgusta. Torej dragi mi bratje pridite vsi na sejo in si izvolite delegate po Vaši volji in razsodne člane, za katere veste, da bodo delali za korist in dobrobit članov in zveze. Ne poslu-raznih prigovarj
vest «in um veleva v tem ozirif, da bo vse najboljše za našo zvezo.
Dalje opominjam tudi vse, da naj bolj redno plačujejo svoje asesmente. To velja vsem članom dr. sv. Martina, štev. 1. Z. S. Z. Asesment mora biti plačan do 25. v mesecu. Kdor ne more priti na sejo naj pride na dom ali pa v dvorano slovenskih društev prvo. nedeljo po seji, kjer jaz pobiram od 0. ure naprej asesment od članov.
Pozdravljam rojake širom A-merike in stare domovine, posebno pa člane in članice Zapadne Slovanske Zveze.
George Pavlakovič, tajnik dr. sv. Martina, št. 1, Z. S. Z. 1717 — Grant Street.
-o-
West Frankfcrt, 111.
Cenjeni urednik. Prosim, da natisnete sledeče vrstice v naše glasilo. Na seji našega društva dne 17. maja smo prekrstili ime od štev. 25, Z. S. Z. Imeli smo do sedaj ime Wil-burton in ker smo morali društvo premestiti, smo tudi mogli dati drugo ime. Tako se bo imenovalo odslej društvo — "Napredni Slovenci" štev. 25. Z. S. Z. v West Frankfort, 111. Nadalje se tem potom poroča, da bomo imeli redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, ob 2. uri popoldan pri našem tajniku, John Podbevšek R. No. 2, Box 18 West Frankfort, 111.
Za mesec junij imamo dokla-de 25c. za društvene potrebe, se prosi to vpoštevati, posebne one člane s potnimi listi.
John Podbevšek. -o--
SLOVEČI UMETNIŠKI
FOTOpRAFIST —^—ir
Nemeceiv
1439 W. 18th Sfc
IZDELUJE NAJBOUSE SLI KE!
IMENIK IN NASLOVI KRAJEVNIH DRUŠTEV Z. S. Z. ZA LETO 1925.
Štev. 1. dr. sv. Martina. Denver, Colo. — Predsednik Frank Okoren. Tajnik Geo. Pavlakovich, 4717 Grant Str. Blagajnik Frank Tanko. Seje se vrše vsako dru^o sredo v Doinu Slov. Društev. Vsi v Denver. Colo.
Štev. 3. dr. Slovan. Pueblo, Colo. —
Predsednik John Merhar. Tajgik Jo-sio Pritekel 322 W. Northern avenue. Blagajnik John Germ. Seje se vrše"'
vsako Četrto nedeljo ob 9. uri dopoldne v dvorani »v. Jožefa.
Štev. 4. Mild vale, Utah. — Predsednik John Vidic. Tajnik Joseph I Perčich. Box 288. Blagajnik Dan Prc-dovich. Seje se vrše vsakega 10-tcga t v mesec* Vsi v Leadville. Colo
Stev. 5. dr. Planinski Bratje, Lead- j ville. Colo. — Predsednik John Faf-1 Tajnik Jos. Novak, 314 W. i Chestnut Str. Blagajnik Frank Zaitz Jr. Seje se vrše vsakega 11-tega v mesecu v lastni dvorani na 527 Elm Str Vsi v Leadville. Colo.
Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, Colo. — Predsednik Joseph Kapsch. lajnik .Mike Kapsch. 508 N. Spruce Str. Blagajnik Frank Klun. Seje se' vrše vsakega 12. v mesecu. Vsi v Colorado Springs. Colo.
Stev. 7. dr. sv. Rožncgavenca, Denver. Colo. — Predsednica Angelina Andolšek. Tajnica Josephine Maring. 4822 Washington Str. Blagajnica M^- ( rv Star. Seje se vrše v Domu Slov Društev na 4464 Washington Str. vsako prvo nedeljo v meseci^. Vsi v Denver. Colo.
Štev. 8. dr. Biser, Mulberry. Kans.
—	Predsednik Peter Medoš. Tajnik-Toe Bohorič RFD. 8. Pittsburgh. Kans Blagajnik j Oi Bohorich. Seje se vrše ! vsako J-tjo nedeljo v mesecu. Vsi v P^tsburtr, Kans.
Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City. Colo. — Predsednik John Levstik. Tajnik Joseph Skrabec. »12 \\. New York ave. Blagajnik Anto» Stariha. Seje se vrše vsako prvo ne* deljo po 10. v mesecu v Louis Pirčevi dvorani na Prospect Hpts.
Štev. 11. dr. Sv. Janeza Nepomuka, Rockvale, Colo. — Predsednik John Kambich. Tajnik Jacob Zalar. Box 25«. Btacajnik John Reilich. Seje so vr<e vsako 3-tjo nedeljo v mesecu. Vsi i v Rockvale. Celo.
Štev. 12. dr. Zgodnja Danica. Sco-field, Utah. — Predsednik Blai Pav •ni k. Ta:nik John Pašič, Box 53. Cb-gajnik Frank Gorišck. Seje se vrše vsako 3-1«o nedcijo v mesecu. Vsi v Se field. Utah.	J
Štev. 13. Frontenac, Kans. — Predsednik Frank Trlen. Tajnik Anton j Lcsjak. Box 118. Blagajnik Anton Lcsiak. . Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Vsi v Frontcnac,-i Kans,
Štev. 14. dr. Sloga Slovenccv. S'.an-dartvillev Utah. — Predsednik Joe Pogačnik. Tajnik Leo Pirnat. Box I ?.i24. Blagajnik Leo Pirnat. Seje se . vrše vsako 3-tio itedelio v mesecu. V>i v Stamlartville. LUah.
Štev. 15. dr. Triglav. Bingham, Utah. — Predsednik Geo. Badovinae. ; Tajnik Frank Pance R. R. Box 33. j Blagajnik Nick Balich. Seje se vrše ■ vsaccga 15-tega v mesecu. Vsi v Bing ham, I "tab.
Štev. 16. dr. Zapadna Zvezda, Pue- j bio, Colo. — Predsednik Anthony JcrSin. Tajnik Anton Rupar. 4Uo E. M ess a avenue. Blagajnik Anion De- ! inch. Seje se vrše vsako drugo sredo ; v mesecu. Vsi v Pueblo, Colo.
Štev. 17. dr. Hrabri Slovani. Frederick, Colo. — Predsednik John Major. Tajnik Anton Suklje, RFD. ■ 1. Box 49. Blagajnik Joseph Sniidt. ' Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v Frederick. Colo.
Štev. 20. dr. Planinke, Leadville, Cc!q. — Predsednica Julia Blatnik Jr., Tajnica Zalia Drobnich. 410 W. 3rd j Str. Blagajnica Julia Blatnik. Seje { se vrše vsak odrugo nedeljo v mesecu 1 v dvorani na 527 Elm. Str. Vse v : Leadville. Colo.
štev. 21. dr. Grintovec. Ely, Minn
—	Predsednik John Zaiz. Tajnik Frank Strbenk, Box 707. Blagajnik 1 Frank Strbenk. Seje se vrše vsako 3-tjo nedeljo v mesecu. Vsi na Ely, Minn.
Štev. 22. dr. Sv. Mihaela. To ode. Utah. — Predsednik Mike Mihnko-vteh. Tajnik Frank Amrose. Box 75. J Blagajnik Joe Smith. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Vsi v j Tooele. Utah.
Štev. 23. dr. Cleveland. Cleveland, Ohio. — Predsednik Frank Aupich. Tajnik Joseph Ponikvar. lOll E. 64th Str. Blajfajnik Mike Svete. Seje se vrše vsakega 18-tega v mesecu. Vsi v Cleveland, Ohio.
Štev. 24. 4r. Marija Pomagaj, Sa-ijda, Colo. — Predsednica Johana Kocman. Tajnik Frank Zavrl F.F.D. >2. Blagajnica Katie Drobnich. Seje »e vrše vsako tretjo nedeljo v meseni Vsi v Salida. Colo.
Stev. 25. dr. V/ilburton. West Frankfort. 111. — Predsednik John Majdich Tajnik John Pgdbevšek, R. 2. Box 16. Blagajnik John Podbevsek. Seje sc vrše vsako drugo uedcljr. v mesecu. Vsi v West Frankfort. III.
Štev. 25. dr. Venček', Cairnbrock. Tja. _ predsednik Jakob Melle. -Taj-iik Frank Zorman. -Box 193. Blagai-iik Louis Rudolf. Seje se vrse vsako '-go nedeljo v mesecu. Vsi v Cairn-
'ir^ck. Pa.	.
Štev. 27. dr. Združeni Slovenci. Thomas W. Va. — Predsednik -^Frank ' ' tajnik Frank Božič, box 52.
UTRINKI.
Odpoved je pogum — ne
Odločnost ve, kaj hoče, tr-ifia pa le, kaj drugi nočejo.
f V^UUI - lic
strahopetnost.	j	* * *
> * * '	Čast je časti vredna.
Večkrat šele takrat čutimo, ' . * * ♦ kako imamo Koga radi, kadar Zamolčano ni zapisano, ne
ga užalimo.	brano.
* * * * * *
Iiitro razžaljen, težko sprav- Tvojo srečo ti najmanj pri-ljen — znak majhnih duhov, voščijo tisti, ki jo s teboj vred
uživajo.
* *
V Času!
'^ogar, ...........—
Toketnn W Va.. blagajnik Andy Kovač. Seje se vrše vsako 1. nedeljo v nesecu. Vsi v Thomas. W. Va.
Opomba: Ao je v imeniku kak^ lomota. ali kadar se dogodi pri od »orih lokalnih društev, kaka spre nemba se naj to j »vi gl. tajniku
Zamuda je tat vaše dnevne plače, razdiralec važnih sestankov, ki imajo lahko zle posledice. Pustite Rapid Transit naj vam p-ihrani dragocene minute, s tem,-da vas privede na vsaki kraj v pravem času za čudovito nizko ceno. Neko veliko podjetje v Ghica-gi zaznamuje, da v dveh letih ni še nohen nji hov uslužbenec, ki se poslužuje "L" železnice prišel prepozno na delo. Rapid Transit was pripelje na vsaki del mesta, le minuto ali blok od prostora, kamor ste namenjeni, in to ob vsakem času.
Samo pomislite kaj se vam nudi v tej draginji za en dolar in četrt. Kupite "L" Efl	listek, ki vam omogoči, da se poslužite
"L" železnice skozi en teden kamor hočete. Isti listek je tudi veljaven za člane vaše družine ali vaš? prijatelje. (Chicago-Evanston-Niles Center Pass $2.00). Kupite vaš listek še danes na katerikJHi "L" poštaji. .
CHICAGO SAPID TRANSIT
Progres Linoleum & Carpet Store
F. NOVIČKI
VELIKA ZALOGA
SVILENIH PREPROG 9X12 preje 845.00
— sedaj $27.00
Linoleum z gumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo ............51.07.
V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate to zalogo.
Phone: CANAL 1505 1738 West 18th Street,
CHICAGO, ILL. "
O.O.O.O.O.G.C- O.O.O,
SEVEDA FOREST CITČANI



Vedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih efenah pri znanem trgovcu
BEN J. EICHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street.	Forest City, Pa.
(T.)
Za dobro pohištvo
[fc-Jl
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako počete imeti ▼ Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
_ M

■ • r
7

"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST"
Anton Grdina:
Gremo na potovanje.
terim se vidi to dobro in prav, bogati posestniki, ki imajo goz-
Tako smo se do-1 eden sam tudi ne more vsemu jovorili, ko sem kaj, če je človek še tako vo-e pred 5. leti ljan. Kaj, ako bi kateri od ro-
nudil v stari jakov v ta namen kaj daroval, ^ opomnil, in pa kdor hoče še
cerkve irfubožciso vedno skupaj, daj enemu in daj drugemu, za vse je pa kmalu premalo, če samo eden deli iz enega žepa, in zato sem vas tudi na
nes brez zvonov,- večkrat in j mogoče, jaz bom izročil ime-veČkrat je prišel glas že sem v na darovalcev tam v javnosti,
____................................ ^	Ameriko za pomoč, le malo je ne sramujte se kaj storiti, pač
domovini sem recimo na ta način: Vi želite! kakšen spominček iz Rima naj bilo odmeva, mi pa tudi ne sme- pa naj se sramuje oni, kateri
de in polja, so pa tako zanemarjeni, da se ne brigajo, da je lastna župna cerkev še da-
smo dolžni pomagati našim dobrotnikom, ki so nas vzgojili, cerkev je bila naša prva dobro-tnica. Spravimo skupaj, kar je
ibljubil da pri- da se stori uslugo vašim svoj-lem še 1. 1925. cem in ker vam to uslugo sto-;o se praznuje rimo, vi pa na ta način daru-tako rekoč ime- jete nekaj za druge reveže v iovano sv. leto, ta namen. Kam in komu da se catero se vrši razdeli, se to stori po previd-;amo vsakih 25 nosti, in vse le v imenu Sloven-let in ker je ob eav iz Amerike, bodi si da je
se le prej priporoči in nekaj po- m o vedno presli&ati ta glas, na-1 odpada. Jaz mislim, da je vsa dan v ta namen, drugače bo ša je tudi dolžnost, katoličani ka farna cerkev za vsakega fa-teško kaj, brez nič je vedno niči Smo, tam smo prejeli prve sv. j rana, kjer je bil krščen in kr-Naša" vera se mora pokazati v ■ zakramente, tam smo se izre- ščansko vzgojen "svetinja"
A. GRDINA
dejanju in v darovanju za do- dili in dorastli, ne pozabimo zanj, kdor misli drugače ne mi-bro stvar, same besede ne ve-,nato! Rojaki to je vaš opomin, sli prav, in zato pa pošljtie za Ijajo ničesar. "Vera brez dob- sedaj imate še eno priliko povr- nove zvonove za v Preserje.
.................. ...................^^ rih del je mrtva," V slučaju, da niti domovini dobroto, ker je Pošljite na mene, ali pa na
temu času večja nujna potreba posamezne dru- Je kateri iz tega dopisa sklenil r0s vaša dolžnost, ne mislite,! župiiika Mihael Perčič, pošta prilika, ka k o r žine ali skupne družbe, zavoda v namen za svoje siromake da jc s tem, da ste vi tukaj, že Preserje, za kar se v imenu
ali pa za druge kaj storiti naj zveza vaših dolžnosti pretrga-! vseh faranov že naprej zahva-se ravna na sledeči način:	na do vaše nekdanje cerkve, ljujem. Anton Grdina, 1053 E.
Naj pošlje dar s pripombo za ne. To je gnezdo, kjer smo se 62 St. Cleveland, koga želi podariti ta dar. Če je katoliško izobrazili, opilili'in P. S.: — Druge liste, kakor oseba naj napiše naslov, kakor dosegli zmožnosti, da smo šli Glasilo K. S. K. J. Nova Doba ga napiše na pismo in tako tu- med svet» koliko je tam siro- J. S. K. J. Naš Dom in Ame-ohranil v spominu in ponosu za šenj veliko, to vem vže naprej, di naslov pošiljatelja da mu bi makov, ki niso mogli sem, ni riška Domovina pa prosim, da vse svoje ostale'dni. Danes je spominjam se še dobro minule- znaj pozneje sporočati o izro- naša zasluga, da smo mi tu-l iz uljudnosti te vrstice pona-romanje zopet, on pa že počiva ga obiska in enega slučaja se litvi daru. ako poleg tega še kaj, to je naša sreča, in zato tisnejo.-
med mrtvimi. Blagi mu spomin, prav posebno, kateri mi je še kaj drugega pokloni za dober	-
ko je on pripovedoval o Rim- danes v živem spominu into jejnamen naj tudi izrGČe želje^ Leon Mladič:
skemu (Večnemu) mestu se je bilo takole:	za kateri namen ali zavod in --	. .	.
vselej solzil radosti, in večkrat ^ m imj fitevilnimi ob. drugo ali za v Rim ali druge Nekaj O raZSlfjevanjU katoL Časopisja.
pa druga leta za obiskovanje ali že kjer je potreba velika, božjih potov v Rimu in dru- na ta način bi se dalo nekaj sto-god. To sem si pa vzel v spo- riti za skupni dobri namen, pri min mojega pokojnega brata tem bi se ne gledalo na noreti Ivana, kateri je potoval to pot tuksus pač bi se delalo požrtvo-pred 25. leti, kar - je pozneje valno. Da bo priporočil in pro-
je pripomnil: najsrečnejši člo-
iskovalci na dvorišču nekega cerkve, kakor že označeno, da
Nek sem ker sem videl to, kan	vrta v ljubljani je bi se jaz potem vedel ravnati:
sem videt, želel, nikoli tega po- tudf ^ žena z 12.,etno vsaj približno tako: _
zabil ne bom. Radi tega sem že zdavnaj sklenil tudi
P
OT, katero sem že jaz naredil za katoliški tisk
deklico, ki je bila brez mate-
ne verjamem, ce jo je Pred petimi leti sem prejel še kdo, vsaj za katoliški tisk katero se je ne. 2e je štiri leta odkar sem
jaz, da .	. . , , v. j
i	i. i	* re. Zena mi v solzah tozi, aa	ipnn cvntn Haril
bom z romarji potoval v svete- .	. v	ieP° s\oio aain,
mu letu v Rim in potem še en- 'e matl ,tl.s.	nabiralo v listu Edinosti, kar je potovalni zastopnik tega lista, krat v milo nam rojstno domo- ' et. v Amerikl in se. se "J 111 kd:U' bilo izročeno izobraževalni or- Od tistega časa semkaj se mo-
t	t«	priglasila, odkar je odšla; pu-	«ran;zaciii - katoliških društev ia not viie nenrestano iz našel-
>1I1U> UCIU.-I JI lUi tj 1» uuit) «1«	.	j , . ,	r I	-	' r "	---<--- -------------—
gega nai tudi jaz ne pričaku-'stl . je nam dekletce v sia->»Qrjom»^ fcateri danes našo do- bine v naselbino, od rojaka do
jem več, sedaj še tli pa nikoli.
rosti par let in sedaj ni ne du
movino vzdržujejo, da je še rojaka. Malo je slovenskih na-
aj ac LII pa uinuii.	. _ 11"	* ----- --------'	-	---------- •» --------- ----
Sicer grem težko zelo težko,	ha ne s,uha zanJ°- deklica je*katoliška In ko bi bili mi Slo- selbin, da jih še nisem obiskal
težje nego katerakoli druga o-	z^dala prijazna, najboljša za venci v Ameriki v resnici bolj med New Yorkom in San Fran-
soba, vendar pa je vredno da	v 5olo» Pa nima mkogar' <la ,bl katoliško zavedni bi spravili I cisco. Ne bom opisoval nasel-
grem in tako sem se odločil da	dal v matI pa morda Zl~ lahko nekaj skupaj, kar bi na- bine ne naše rojake to ni moj
jem še enkrat. Sedaj gre	vi razkošno v Ameriki, ta zena §i duhovniki podarili sv. očetu namen to pot, ampak napisa-
v dar. Drugi narodi to store, le- ti hočem par vrstic o razširje-
potujem
tudi žena z menoj
ker želi vi-
mi stisne v roko sliko tega de-
l LlUl	1	4-f ill \ 1 I V'	»V V 1	V. i i »A	.	j	•	* ----- --- "C	------'	..	v-	f	» m
deti svojo sestro, katere še ne kletca in me POP1®«' da naJ tos bodo slovaške Jednote sto- vanju katoliškega
i j.	naidem mater za njo v Ame-
pozna, jaz pa imam brata se	, * . i n;
, . , • •• 4.	riki. S solzami smo se poslovili
doma in nekaj prijateljev, si-	;UI. ... v . ~ .
, i-ii	vs in to je bilo žalostno. Dasi
cer pa bom obiskal mnogo zna-	J
nih amerikancev in
časopisja
rile ta korak, mi smo počasni med našimi rojaki po naselbi-za skupni nastop. Koliko de- nah. narja je pa romalo iz Amerike
LEO MLADIČ naš navdušeni potovalni zastopnik, ki
prijateljev ™vno ni veliko takih brez src- sjccr nabran za bl darovan Najžalostnejše je poslušati potuJC od naselbine do naselbine 1 J	-i _ j.— i.: —	no io_	a i \ ■) \ -11 n n i o	L-o t /111 o L,-noto	razširja dober katoliški tisk.
od mojih odjemalcev, ker na-
nih mater, ki so pozabile na la-
_ ............... ................st pa za vražji namen, m vendar zabavljanje čez katoliške liste. |
memvam potovati zopet po ce-! ftne svoje hčere v ameriškemu; ^ ^ darovaK naši rojaki> pa Temu je list premajhen, temu ,eti ustanovilo društvo neke
li Sloveniji v kolikor bodo raz- izobilju, je pa veliko sinov in fie pravite> da M ne da ničesar ,m prav to m to in djrugemu zo- brezverske organizacije. Ko.bi mere dopuščale. Moj ali naš ^era. ki so pozabil, na svoje
odhod bo iz NewYorka 19. ju- očete in matere, ki doma stra- ^^ __ ___________________________________________|	|	---------------|---------------
ni j a zveč. s parnikom "La Fran- ^ajo. Kakor je krivica na	dohitif za dobre pa tako teško,. ^ mogoče podjetju storiti itd. so tamošnje družine nekatere
ce " Družbo bomo imeli prav teri, ki pozabi na otroka v tu- da se človek ne upa vprašati. Pripomnim naj, da nase iielm- še hodiIe v cerkev. Danes in to
lini, a je tudi krivica na otro- y da bodo napredni tisoč- tiskovno Podjetje se bori komaj po treh letih je vse od.
. .. . •	i • •	.	lo«	c*« »vi i o	i ^'t o r» aL' \ o vn rl n cn	_ .
Veliko dobro delo stori vsak, ki pridobi novega naročnika.
Da je tupatam pa tudi težko agitirati za katoliško časopisje je pa kriva nezavednost velikokrat naših katoliških ljudi. Katoliški dnevnik bi že lahko kedaj imeli, če bi katoličani razumeli pomen katoliškega časopisja. Ta nezavednost ravno zadržuje napredek katoliškega časopisja.
Tudi nekateri naši zastopniki bi morali biti malo bolj a-gilni. Poglejte, kako so na delu zastopniki nasprotnega časopisja. Vsak prosti trenutek ti porabijo za agitacijo. Jaz s tem ničesar ne predbacivam nobenemu in vem, da vsak (a) stori svojo dolžnost v kolikor se to zaveda, ampak so slučaji, kakor kaki shodi ali kaj drug-ega, ko je narod navdušen za katoliško stvar, takrat ije dobro da zastopniki izrabijo take prilike in dvignejo agitacijo v svoji naselbini za katoliško časopisje. Takrat so ure, takrat narod spozna kaj je prav in kaj ni. Zato dragi zastopniki in zastopnice, kadar je v Vaši naselbini kak katoliški shod, ali kaka druga taka katoliška prireditev, nikdar ne pozabite takoj na agitacijo za novimi naročniki. Videli boste, da boste v vsakem takem slučaju dosegli velik vspeh. Zakaj vsi moramo znati izrabiti ugo-'dne slučaje in prilike, pa bomo imeli zaznamovati še večji napredek na naši strani.
Razširjevanje katoliškega časopisja je menda najbolj nehvaležni posel. Čestokrat se prigodi, da lokalnim zastopnikom ljudje predbacivajo vse mogoče stvari, ki pride naokrog kolektat za list. Mesto, da bi ga pri vsaki hiši vsaj katoličani še navduševali in še! pohvalili radi dobrega dela. ki ga vrši za katoliško stvar,;
čestokrat igra zraven svojo vlogo nevoščljivost. Zato dragi naročniki tudi Vi nikdar ne jemljite zastopnikom agitatorjem katoliškega -tiska poguma, ampak dajte jim ga še več, da bodo šli izpod vaše strehe z večjim pogumom naprej, kakor so prišli h vam. Tako lahko sodelujemo vsi in pomagamo katoliškemu časopisju.
Te verstice sem napisal in želim, da bi vplivale na vsakogar dobro in da bi dosegle svoj namen.
se pra\lie, ua st ne Uit Ii".c»tu - .	•	Mic^tcisnc uiK'Uiiicuiji;. rvu^ui
° storiti, škoda je le ta, da se
da pet kaj drugega, lega se pa vfdeli od tedaj- pa do danes l"za slabo stvar tako lahko denar n,oben ne vpraša, ako je to tu- razliko bi se prav čudili Xedaj
DROBIŽ.
—	Bor menja svoje igle le vsake tri do štiri leta.
V Alaski se izkoplje več cinka kot v celem ostalem delu Združenih držav.
-o
_ Da bo v Ameriki zavladala popolna prohibicija je treba postaviti za vsakim prebivalcem policaja, potem pa še policaja, da bo čuval policaja itd. v brezkončnost . . . -o-
—	Kansaški guverner Davis je bil te dni oproščen od porote radi neke korupcije. Komaj' so izrekli oprostitev je že prišla na vrsto nova obtožba radi odkupovanja. Nekateri ljudje so resnično malo v žlahti z nedolžnostjo.
-o--
—	V Kanadi so otvorili ob a-meriški meji pivnice, kjer prodajajo pravo pivo. Vsi ameriški vlaki, ki vozijo proti Ontario so prenapolnjeni. Uboga prohibicija na ameriških tleh pa u-ga zapuščena joče in plaka. . .
-o-
Malo je na svetu tako nesebičnih ljudi, da bi svojemu bližnjemu priznali, kar mu gre. -o-
Nihče ti tvoje nevednosti ne bo zameril, če mu daš priliko, da* te pouči.

i
kratkočasno, ker bojo z nami
Rev. J. .T. Oman, Rev. Kazimir kih. ki pozaoijo na svarise, ^ krat vrgli v oči in zapisali o pa-	^.jhb mren w	padlo in je popolnoma rdeče.
Zakraišek, O. F. M. in še mno- so v Ameriki. Mi vsi pozabimo, peževih copatah, ako bi spra- da; kolikor največ, se zmore JasnQ je kot beU dan> kdo je t0 ko druge vesele družbe, naš kaj je doma. Naj nikdo ne jo- vm y njegovi dar bori tisočak, Pn obstoječih razmerah. Izda- povzročiL Glasilo dotične brez-
namen bo naj prvo iti v Lurd in ka in stoka da je v Ameriki J ^ je pa romalo de5et tisočakov JanJe 1 ista je zvezano z veli-	verske organizacije. potem na druga sv. mesta, ka- hudo, kdor misli, da je tukaj jslovenskega denarja za nas- kJm' ^roski. Delavce je treba cllt,n
k or Rim, Paduva, Asis in dru- hudo naj gre malo po svetu, tne namene je pa bilo, ka- P^ati vsako soboto m za te	; Pa imam pokazati vec sluča-
god.	.	da se bo naučil kaj hujšega,;^ medica na njihovo ferce. mora biti denar pa se ga naj	jev kako katoh.sk, 1st vplna
jaz pri tem ne mislim na sebe, Kje smo in kaj delamo?! Kje vzame kjerkoli. Zaradi tega vi-	na ljudi. \ neki naselbini v ka-
jaz to zapišem iz splošnega sta- - J naša odlo5nost, naš ponos dite je potrebno, da se naroč-	tero sem zanesel nase liste pr-
in vem kai da sem zapisal (n naše katoličanstvo ? Straho- nina plačuje redno.	yo leto moje agitacije sem na-
bolj,	u q i nra vit a r, to	^^ ......,	sel ze ^slednje ^o veliko
razliko. Pi*\*ič sem pridobil ko-
t
NAZNANILO in ZAHVALA
Čitateljem sem namenil ob te?" priliki napisati malo obšir-
^i-^omak je tukaj	......
tr	Z " n VI*ILL* kot doma 've]jak' lzjema naj b° Kdo bo kaj dal? Dajte brez !Iliki sami tudi neprestano agi-
le bogat kmet, m se ta se muci strahu in sramu vsaj oni, kate- tiraj0 za svoj katoliški list.
je doma in na potu kadar potujemo Amerikanci. In v ta na men bom dal pojasnil vsem o
maj osem naročnikov. Ko sem
in trudi', da je ves zlomljen in zdelan pa največkrat preživi
celo
mm, katere še domovina kaj; stoti in slaboti kakor berač, interesira, ali pa kateri imajo; le malo je boljših izjem. Ako doma se katere svoje obitelji a- ge date v mesta in rev. iprijatelje. Ko sem bil doma n s]-e w ge pa zjokali leta 1920. sem imel silno veli- revščine> v kateri se nahajajo
ko bremena za obdariti sorod- , . j.
•., j. ... . ubogi ljudje med njimi nike mojih odjemalcev iz Ame- & j j
svetiti mnogo časa v ta namen, da obiščem, kar največ Dolenjske in Gorenjske strani in še
prišel drugo leto sem jih dobil na novo 22 in nekako 30 koledarjev Ave Maria sem prodal. In pred tremi leti v dotie-ni naselbini ni bilo niti enega
ri daste ložje, mnogi bi dali ra-,Katoličan je dolžan, da podpi-di pa ne morejo. Še je čas hi- |ra katoliški list in ga pripo-timo!	roča drugim. Zakaj, kakor hi-
To sem pisal sam na svoje i- tro ne bo naše časopisje napre-___________________HHH _
me, prepričan pa sem, da to dovalo, prav tam se bo usta- jnageg:a naročnika .Danes je tu lahko velja tudi za Rev. Oma- vil tudi napredek, naših kato- kaj zrelo po]jej da ge ustanovi cciu na in Rev. K. Zakrajšeka, kar liških naselbin, društev in jed- katoliško društvo in naselbina rinbnvniki nritplii usmiliene se tiče prejemanja darov. Lah- not. To bS moral razumeti vsak bQ popoinoma drugačnejša. Ja-
rike, storil sem to rad drage vo- "estie in drugi Kai so doma ko se kateri obrne z darom na izmed naS b° 31 ga	sno kot beli dan je, kdo je to
Ije zato, ker sem želel jih vide- ^ ^ 11 J; 0	nje, vsi potujemo skupno. nega stanu. naselbino zboljšal. Nihče dru-
.. _ ,. . bolnice, za\oai, sirotišnice »	: i .. y •»Ti...
ti in poročati o Amenkancih. . . ^ Amerjko7	' Ne vemt ce je mogoče ko- kakor katoliško časopisje.
Ker nameravam tudi to leto po- PMmoM z	Sedaj pa se nekaj! mu drugemu tako merodajno Tekom teh zadnjih treh let
Vem, da je tudi tukaj po- .	povdariti to, kakor meni, ki Se je na polju našega kat. tis-manjkanje, veliko pomanjka- x0 sliši pa samo mojim, roj- sem neštetokrat obiskal že sko- ka veliko doseglo. Pred tremi nje, ponekod radi bolezni umr- 'stnega kraja domačim faranom ro vse naše naselbine., da ka- jeti je bil zlasti naš političen
bolj naokoli sem sklenil tudi Ijivosti ali nesreč, mnogo pa	doma iz fare "Preserje.'
to pot prevzeti seboj rojakov radi nepravilnega gospodarstva	Prav lepo se ne sliši, ker ta-
pozdrave in darila, saj danes (in nevarčnosti skupaj, vendar	kjh dopisov je dovolj povsod,
tak pozdrav dosti ne pomeni pa je vse kaj drugega za po-	lepši se pa bo slišalo v naši
brez ameriškega dolarja, ko moč od Amerikancev kakor pa	nekdanji fari "Preserju" po-
človek pride iz Amerike. Mo- je kje pomoč doma, samo da si	tem, ko bo zazvonilo zopet en-
goče ste doma pustili svojega i pomagamo do nje, to je v Ame-	krat, ko bojo novi zvonovi:
starega očeta, mater, botra, se- riki, kar ni doma. „	Obljuba dela dolg, obljubil
stro, brata, dobrotnika, itd. Da se povrnem nazaj do ci-	sem tudi jaz že večkrat, in te-
Morda ste že cisto pozabili Ija je to, da se razumemo za-	ga dolga še nisem izpolnil do
nanj, v Ameriki se rado in hi- kaj, da sem omenil siromake	danes, sedaj pa ga bom spolnil
tro pozabi na naše revčke do- doma, to sem storil zato, ker	\n napisal par, vrstic, mojim
ko velika razlika je med na- katoliški list sedaj Amerikarf-selbmami, kjer je dobro raz-|ski Slovenec & Edinost jako širjen naš katoliški tisk in oni- švoh; danes je močan faktor, mi, kjer ni. Razlika je tako ja- kar mora priznati vsakdo. Vesna, da jo lahko vidi vsak. Ka- jjka pomoč je našim katoli-mor zahajajo naši ljsti v veli- škim župnijam in katoliškim kem številu, tam je vse drugo društvam. Koliko je pomagal življenje, kakor v naselbini, ta list ravno zadnje leto K. S.
ma, zato ker smo tukaj precej komodni in nič hudega nam ni, doma pa je drugače. Sedaj se zopet lahko- spomnite nanje. Kdor bi kaj želel, da bi podaril to lahko naredi, samo nekaj •mora tudi upoštevati, da spolni svojo dolžnost za uslugo, ki se mu stori.
Upoštevati morate, da je doma silno veliko revščine med našimi ljudmi, jaz to vem že od
vem da jih bom mnogo srečal, in da sem vas opomnil na vaše poznance, kateri so morda v isti potrebi, na katere se lahko
faranom, ki so raztreseni na vse strani in po Ameriki za nove zvonove tam, ker smo bili mi krščeni, nič zato, če se ka-
spomnite. Druga stvar je pa teri jezi, prosili so drugi, in tudi ta le: Vsi ne morete na prosimo še mi, vsaj toliko spo-potovanje osebno, zato se pa štovanja naj imamo do svojega lahko poslužite tega v duhu, lastnega gnezda, da jim poma-tudi potovanje po božjih potih gamo zopet nabaviti mile zvo-
ne bo šlo, kar tako zastonj, treba bo tudi dejansko pokazati dobrote in svoje srce, tudi
zadnje skušnje, ko sem bil tam, tam bo siromakov in prosjakov, stotero bo siromakov ko prosi- ■ katere se ne more prezreti jo za mali daj*, dati je težkoj^^^z nekaj malimi darovi^tu-
služite. ka-
nove nazaj v stolp v našo žup-no cerkev v Preserje.
Ni nas prav veliko, ampak lahko nekaj naprtimo, ko pa pridem na dom, bom nastopil tako odločno, da morajo takoj na delo tudi doma, so nekateri
kjer je katoliški tisk bolj švoh. V naselbinah, kjer je razširjeno naše časopisje vidite polne
K. Jednoti, ki je tako spretno opisoval slavnosti in shode, ki so se vršili lansko leto. In
cerkve, lep napredek pri fa- kako so bili ljudje tega veseli
ri, lep napredek pri katoliških društvih in zraven najdete lepo človeku primerno družinsko življenje naši hljudi. Kjer v naselbini ni mnogo katoliškega časopisja se vidi popolnoma drugo sliko drugega življenja. Tako jasna je razlika, da bolj biti ne more. In kdor jo le hoče jo vidi:
Pa š^ druge slučaje lahko navedem, pa jih naj kdo verjame ali pa ne, resnični so in zato se ne bodo popolnoma nič spremenili. Poznam naselbino, kjer se je pred kratkimi tremi
Komaj so čakali na list, da so brali nadaljevanja o shodih. In ravno to kaže, da kako je nam potreba dnevnika. Zato moramo tudi vsi delati na vso moč, da vsak naročnik nekoliko pomaga h dosegi dnevnika. Naročniki so pri vsakem listu glavni faktor, zato več zanimanja je treba za naš list med naročniki samimi, pa bomo dosegli dnevnik s pravo lahkoto. Kolikokrat imate priliko dragi naročniki za pridobiti kakega novega naročnika, poslužite se prilike in pridobite ga
Tužnega srca naznanjamo preialostno vest, da je mirno v Gospodu zaspal dne 3. maja 1925., previden s sv. zakramenti g.
JOHN GERČMAN
za katerim žaluje tukaj njegova žena Ana Gerčman, 2 sinova, Stephan, 17 let in Peter 14 let ter 4 hčere, Mrs. Mildred Železnikar, žena Anton Železnikar-ja ml., Brigita 15 let, Margaret 12 let. Žita 10 let, brata An. ton Gerčman in Frank Gerčman, v stari domovini pa dve sestri Marijv in Rozi. Dalje tukaj svakinja Mrs. Joseph Gerčman, stric Martin Gerčman st., dalje tudi vnuka David in Dorothy Železnikar, 5 bratrancev kakor sledi: Anton Gerčman, Frank Gerčman, John Gerčman v Forest City, Martin Gerčman ml., Binghamton, N. Y., Louis Gerčman v Minnersmills, Pa., kakor tudi 6 sestričen, Mrs. Michael Peterka, Mrs. August Gostiša, Mrs. Jernej Aubel, Mrs. Anton Kastelec (Miners-mills, Pa.) Mrs. John Erjavec, Mrs. Primož Matos. 2 svaka, Joseph in Matija Zidar, kakor tudi še več drugih daljnih sorodnikov tukaj kakor v stari domovini.
Pokojni John Gerčman se je rodil v vasi Leskovec pri Višnji Gori dne 26. septembra, 1872., v Ameriko je prišel pred 30 leti in se je takoj naselil v Forest City, kjer j ti tudi živel stalno tukaj. .Umrli je bil član društva sv. Jožefa, št. 12. KSKJ. ves čas kar je bil tukaj, dalje tudi društva "Zve/da" SNPJ. oziroma bivšega društva sv. Barbare in slovaškega društva sv. Mihaela Katol. Slovaške Jednote ter tudi ustanovni član društva " Najsvetejše ga Imena." Pripomniti moramo da je bil pokojni pravi vzor katoliškega moža. vedno vnet za vsako dobro in katoliško-napredno stvar; vedno je gledal na svojo družino in skrbel za njo ne le za zemeljske in telesne potrebe, ampak tudi za du ševne.
V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu zahvalimo vsem sorodnikom, znancem in številnim prijateljem za vse obiske za časa bolezni kakor tudi ko je pokojni ležal na mrtvaškem odru. Gotovo da se ne moremo vsem in vsakemu posebej zahvaliti, omeniti pa moramo vseeno vsaj naslednjo zahvalo: Prečastitemu gospodu župniku Rev F M Jevmku za vse obiske za časa bolezni in za krasen nagovor v cerkvi kakor tudi za vse pogrebne obrede in sprejem na pokopališče Nai Val nebeški Oce povrne za vse tolažilne besede njemu za času bolezii kor tudi družini; hvala Vam tisočkrat.	ooiezm. ka-
. D*lj* «hyalimo Mr M. Peterka, kateri ga je tako redno vsaki dan obiskal. Dalje vsem članom, kateri ste za snr^iK-,, T. Q
na pokopališče, kakor tudi vsem krugim priiateliem ^	1X141
naj vam Bog stotero povrne.	P"jateljem m znancem; vsem
Zahvalimo se dalje Mr. Frank Skubic-u Mr Anu. t? John Skubic, Mr. Lovrenc Grdin. Mr^ Frank Trček Mr L ?{ Mr" Mr. John Dobeš, Mr. Gregor Vrhovšek za
Dalje se zahvalimo za darovane vence in^v^if: , aU vam-sledi: Local Union 1035 U. m/	v«kemu kakor
Anton Gerčman. Mr. in Mrs. Frank G^H«/* Mrs. man, Mr. in Mrs. Martin Gerčman ml ^r' in T^ M" uAnton Ge^-Mr. in Mrs. Matt. Zidar. Mr. and M^ Erjavec M ^^ seph Zidar in družina. Mr. and Mrs. Fra^k Koš^ Mr	^ J°"
Dobeš Mr. in Mrs. Rudolph Kamin, MrinTnWv J°SCph Class of 1928 F. C. H. S., Mr. in Mrs Lo«; c ^rank Nograšek, dalje zahvalimo tudi za ^se darovalce sv l r^" Donnie seph Kamin, Mr. in Mrs. Louis žač" k D^di ^ ^ * Mrs Jo-Mr. in Mrs. John Majdič. Naj vJem da^" ^^ Ž^«nikar, enkrat ljubi Bog stotero povrne in £>p£Ca	^ drU«im že
po smrti. Prisrčna hvala vam vsem	tem Svet«. Pa
Ti pa preljubi nam mož in oče snava; J* od nas. toda pozabljen ne boš* mol'ili^ bomo zTt^Ž™**1 °dšel si nad zvezdami ljubega Boga za nas. da se zo,L -t/ ^ Prosi ta™ zvezdami.	aa se	enkrat zdrufdmo rud
Žalujoči ostali* ANNA GERČMAN. žena, STEPHAN PETirp * MILDRED ŽELEŽNIKAR, BRIDGET ST^, GERČMAN, hčerke. ARGARET »» Z1TA Forest City, Pa. 15. maja, 1925.
KOI' kate, eu 1<*S Bfliiiu poira^. , »«—i
i
i


J—J
"AMERJKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST"
Cenik kqjig: KNJIGARNA A. S. & EDINOST 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
POUČNE KNJIGE. | Ob 50-letnici Dr. Janeza
becednik .........................45 j Kreka. . .............................25
Angleščina brez učitelja .36 Občinsko posredništvo.... .75
Breskev in marelica ........ .40 Osmero Blagrov, nauk za
Besednjak, angleško - slo- . srečno življenje, vezan.... 1.00 venski, Dr. F. J. Kern 5.00:0 sv. Cirilu in Metodu .. .50
Državljanski katekizem, . j Peter Barbaric ................95
pouk za dobavo drtav- Podobe iz misijonskih de«
Ijanskega papirja ...........10 žel...................................30
Domači zdravnik, župnik Pogled v novi svet .........§5
ka Kneippa ...................... 1.50 Prilike P. Bonaventura.....35
Domači živinozdravnik,
Slovenski župani .............25
Dular. 1..............................75 i Slovenci, Erjavec ............ 1.25
Francoska slovnica _______ .75 Sveta Rusija ..................45
Gospodarski nauki...........50;Turkus . .....................:.....45
Grško - Slovenski slovar Vladar.............................40
A. Drifter trd. vez......... 3.00 j Vojska na Balkanu, meh.
podarska geografija .. 1.25 vezana ..........................
igijena na kmetih.........75 Vojska in Mir, Iz. J. T...
Več luči, dva zvezka......
.50 i Zgodovina Brežiške .žup-
.50 .75
.20
.35 .60
.20
Kako si ohranimo ljubo
zdravje I. II. III. zv.........
Kateheze za prvence.......35 , niJe......
Katekizem slov. - angl. .. .45 Zgodovina
^Knjigovodstvo..................25
Kratka Katehetika ........
• Knjiga uradnih vlog........
Kubična računica ..........
Mladeničem, prevz. škof
Jeglič ..........................
Nasveti za hišo in dom,
trdo vez.........................
-Kaše gobe....................
Nemščina brez učitelja I. zvezek ..........................
.75 .75 .20
Cerkljanske
20 Zgodovina fara ljubljan-
.95
.50
Sfinga. Drama v 4 dejanjih .................................
Sin. Drama v 4 dejanjih
Trubadur, opera.............
Tajnost. Komična opera Tekma. Drama v 3 deja
njih. Turški križ..............
Tihotapec . ...................
Užitkarji. Kmečka žalo-
I J^J" i. <J> • • ••	••••»••tf***«
Volkašin ..........................45
Veseloigre in šaljivi prizori .................................50
Vrag in Katra. Opera v 3
dejanjih...........................20
Za križ in Svobodo...........35
Zbirka ljudskih iger: 3 zvezek, občinski tepček.. .30 Zbirka, 13 snopič: Ves-talka, Smrt Marije device ; Marijin otrok, same
ženske vloge ...................30
Zbirka, 14. snopič: Junaška deklica; Materin blagoslov, ženske vloge: Sv.
SKRB ZA ZDRAVJE.
Skrb za zdravje je prva in
poglavitna zapoved higijene. To je dolžnost, ki je samo na videz egoistična, izhaja namreč iz globokih altruističnih te ženj, katerih glavna je ta, da se z zdravjem posameznih o-
Seb upostavi zdravje cele člo-
veške družbe. Zdravje posameznika v družbi je del občega zdravja in prosjevanje in moč družbe sta odvisna od zdravje vseh.
Zato je dolžnost vsakega po sameznika, da se vzdržuje v takem zdravstvenem stanju, da lahko dobavlja družbi oni de! moči in aktivnosti, ki ga sme ta pričakovati od njega.
Skrbeti za zdravje pomeni vzdrževati v dobrem stanju o-rodje, ki ga je vsakdo dobil od družbe, v kateri je bil rojen, in ki mu ima služiti v to, da izvršuje svojo nalogo in odpla
Sovražniki zdravja pa so uživanje in predvsem zloraba razburljivih sredstev: alkohola, tobaka in kave, nezmernost v prehrani, lenoba, vsako prenaporno delo.
Človek, ki pozna te svoje-pri* j atelje in sovražnike, si svoje življenje lahko tako utrdi, da ni nevarnosti za njegovo zdravje. V današnjih socijalnih razmerah je sicer za marsikoga težko, slediti vse"m takim zdravstvenim nasvetom, vendar pa mora vsakdo skušati, da se čim bolj približa zdravstvenemu i-dealu.
Dolžnost vsakogar je, neprestano in strogo paziti' na lastno zdravje in z vsemi sredstvi, ki so na razpolago, varovati svoje zdravje in zdravje svojih sosedov, prijateljev in znancev, kakor tudi vse človeške družbe.
Če zboli v rodbini en član, je
45; ske škofije.......................45 Boštjan, M. ul.................
75 Zgodovina novejšega slo- j Zbirka, 15. snopič: Fabi-venskega slovstva II. knj. 1.25 ola in Neža, ženske vlo-
.30
Zgodovina srednjega veka. . ..................................
Zapiski iz Dunaja ..........
1.00 1.50
.75
.10
/
.........................45
II. zvezek .........................45
Naša zdravila ...................60
Nauk o čebelarstvu .....50
Občinski red .....................45
Osnutek Slov. Narodnega Gospodarstva ..................75
IGRE:
Afričanka opera v 5 deja
njih....................................$ .35
Andrej Hofer, Ljudska i-
gra v 5 dejanjih..............60
Azazel. 2aloigra v 4 dejanjih .............................50
Beneški trgovec/ Igrokaz
ge; Turki pred Dunajem,
Mož, vi..............................30
Zbirka, 20." snopič, Sv. Just, M. vloge; Ljubezen marijinega otroka, ženske vi................................30
KNJIGE ZA MLADINO.
Angeljček, otrokom prijatelj, vodnik in učitelj ......$ .35
Bob za mladino zob ........ .30
Perutninar .....................
Pregledna karta S. H. g. ..
Podkovstvo ...................
Podrobni načrt za prou-vanje veronauka na ljudskih šolah .......................
v 5 dejanjih ......................50;Dore ...............................55
on ~ " -
Burke in šaljivi prizori....
_ Carostrelec. Romantična
opera ......................1........
čuje svoj dolg napram družbi.	na ta načln stanje celokupne V Posebnih, izrednih sluča-	družme Poslab«ano> *f*0 človek •jih zahteva lahko dolžnost od	dela tudl zase' skrbi za posameznika, da žrtvuje svoje	jzdravje dru*ih- Ce na Primer zdravje ali celo svoje življe- zboh družinski poglavar, je la-nje v blagor splošnosti. Trebs	hko s tem vsa družina uničena. je< da je dobrega zdravja, da Družina J'e socijalna stamca, je v stanu doprinesti to žrtev	v kateri mora vla?ati dolžnost na vspesen način. Vzemimo sa- solidarnosti. Ona je šola dobrotno slučaj gasilca, ki rešuje	delnosti, v kateri mora nastati
ljudi iz ognja, ali matere, ki znllfel za človekoljubnost......
bde cele noči poleg bolnega o-	Skrb za zdravje, ta najvišji
ti_oj.^	zakon človeštva, ima pa tudi
. Za posameznika je torej sveta dolžnost, da skrbi za svoje zdravje. To je njegova prva dolžnost napram sebi samemu in napram človeški družbi. Izvrševanje te dolžnosti pa
NAZNANILO
Ženam in dekletam v Forest City, Vandling in Browndale naznanjam, da imam veliko zalogo vzorcev (samples) za ženske obleke, in sicer vsakovrstne blago v različnih barvah. Pri priliki bom šla z blagom po hišah, ako pa le kam ne pridem pravi čas in da potrebujete, prosim, da pridete na dom in si ogledate zalogo, ker vam ne bo žal, gotovo boste prihranili denar.
MRS. ANNA GERCHMAN 765 Hudson St., Forest City, Pa.
IŠČEJO SE: Frančiška Tabornik; zadnje
bivališče Philadelphia, Pa.
Marko Hacker iz Varaždina ; zadnje bivališče Philadelphia, Pa. Kdor bi kaj vedel o teh ljudeh ali o njih usodi, se naproša, da obvesti o tem Izselje-niškega Poslanca (Comhiissio-ner of Emigration), 445 W. 22nd St., New York City.
KRITJE STREHE.
3 — popravila na strehi garantirane delo za $4.00. Prevzamemo delo nt vsakem delu mesta. Obstojimo že 34 let; kot največje to zadevno podjetje v Chicagi. Upijski delavci-, J. J. DUNNE ROOFING CO.
3411 Ogden Ave. Phone Lawndale 0114.
LOUIS STRITAR
v
se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe ljaro na dom. Prevažam pohištva ob času selitev in vse kai spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Flace CHICAGO, IJ^L. Phone: Rosevelt 8221.
.Ko se nahajate v Detroitu, Mich, in ste lačni se oglasite pri
FRANKU KLEMENCU,
kateri dobro kuha in dosti jesti daje.
Za obilen obisk se priporoča CLEMENS LUNCH 4848 Buchanan Ave. DETROIT, MICH.
: visok moralni značaj, kajti ' v vseh verskih moralah se ta zakon izraža v strogo higijen-skih določbah, ki "jasno kažejo namen svetih zakonodajcev.
.25
Domen, mešane vloge, i-gra s petjem v 5 dejanjih Diletantski oder. Pouk in
.20
.75
Praktični sodjar vez....... 2.00 navodilo igralcem ............45
Poštno - izrazoslovje ........
Praktični hitri računar, vez. v angleškem jeziku..
Pravila za oliko...............
Poljedelstvo I.* in II. zv.
Po ..................................
Pravoslovje ..................
Računar v kronski veljavi
.25
35
Divji lovec, ....................
Dolina solz. Tri enode-
janke...............................50
^'Gorenjski slavček komična opera v 3 dejanjih .... Goslarica nase ljube Gos-
75 Dedek je pravil, trd. vez.
Da ste mi zdravi ............
Dane, Rape ...................
Lesniki, Josip Stritar ....
Mali palček, povest ........
Mali Ave Maria, letnik
1817. 1918....................... 1.00
Mladim srcem ...............
Obisk na pristavi..............
Orlič, št. 1. do 7., posa-
.45 ima svoje neposredne dobre .10 strani, daje namreč pravo sre-
-o-
— Moskva.
Pet letal rus-
kega izdelka bo podvzelo po-45 čo. Ni namreč prave sreče brezj let od Moskve do Pekinga, raz-
.45 .40
.25 .25
zdravja: edino zdravje moiji|dalja med mestoma je 6500 prinesti to, kar toliko ljudi i-| niilj. Letala bodo-pristala med šče v najrazličnejših smereh. potj0 v vseh večjih mestih, po-a vedno zaman.	tovanje bo trajalo en mesec.
Skrbeti za zdravje se seveda ne pravi, poklicati zdravnika, kadar človek zboli. Skrbeti za
.60 .45
mezna št. po .....................05 zdravje je profilaktično delo-
.20 Obnovljen vrtec ...............75 vanje in pomeni živeti na tak
NAZNANILO IN
PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim naročnikom in našim rojakom v državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik
' MR. LEO MLADIČ, ki je pooblaščen pobirati na ročnino, oglase in vse drugo kar je v zvezi z našim listom. Rojake po naselbinah prosimo da gredo Mr. Mladiču na roke in mu pomagajo pri razširjeva-nju katoliškega tiska.
CLEVELANDCAN JE!
kadar potrebujete pogrebnika Se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. Jr CLEVELAND, OHIO wj- Primite za bližnji telefon in po-& kličite:
^S* Randolph 1881 ali 4550.
Išče se dobro izvežbanega organista. Plača po dogovoru. Piše se naj na naslov:
NAZNANILO!
Jenufa. Opera iz morav-
Rabojemno pravo.............45 sko kmečkega Življenja ..
Reja domačih zajcev.........45 Kacijaner, tragedija v 5.
Ročni E ..aovjiik ..............35 dejanjih
Slovenski pravopis ..........
^lovarček- k Ovidijevim
i pesmim, Doki.................
Slov. stenografična čitan-
ka ..................................
j Slov. stenografija I. del...
Slov. stenografija II. del 1 Samoznaki slov. stenogra-
Prigode čebelice Maje....
pe ...................................25 Pove^tice ......................
Robinson, slike ................
Vitomilova železnica ......
.75 način, cLa ne zbolimo. Treba je Rev. J. E. Schiffrer, župnik,
.20
.50
.75
:59 .6« .60
..........r............. 1.00
Krivoprisežnik, mešane vloge narodna igra s petjem ................................
Lovski Tat.......................
Lepe. maska, pouk o mas-
kiranju ...........................
Marija Stuart tragedija
Volk spokornik, ve.........
Volk spokornik, bros.......
; Vrtec trd. vez .................
Zgledi bogoljubnih otrok
.75 | Zlati orehi .....................
.75 j Zvončki, pesnli za mladi-
.25 Zbirka narodnih pripovedk ..............................
fije ...........................-......15 Modra ptica. Čarobna
Varčna kuharica.............. 1.59 pravljica v 4 dejanjih ....
v petih dejanjih .............Zgodbe kraljeviča Marka
The Wonder Gift, slike..
.35 .25 .45 .85 .65 .55 .45 .35
.75
.35 .75 .35
t
.50
.20
.35
Učitelj v boju proti alkoholizmu I. in II. Del ........
Uvod v filozofijo A. Uše-
ničnik............................... 1-25
Zaznamek okrajšave ko-
respondenčnih pisem ...... 1.00
Zdravilna želišča ...... ........45
Ženinom in nevestam.......25
RAZNE KNJIGE.
Ajdovski Gradec, J. To-
minšek.......—.............—
Amerika in Amerikanci J. F. Trunk v zvezkih,
mehko, vezani................. 1-50
Franc Pire, življenjepis Friderik Baraga, meh.
vez.................................
III. Slov. Kat. shod v
Ljubljani ......................
Katoliški shod v Ljubljani . . —-............................
Kitajci in Japonci ..........
Koledar dr. sv. Mohorja
1921..........................-»-
Krištof Kolumb, Odkritje
Amerike .......................-
Krščansko nravoslovje .... .75 Kratka zgodovina Slov.
Hrv. in Srbov . ................ .25
Kratka zgodovina Slov.
slovstva . i ................ i-00
Milosrčnost do živali, za mlade in stare .
Marta opera .....................15
Martin Krpan, dramska pripovedka v 5. dejanjih Mati dramska slika v 3.
.50 Beli rojaki ......................65
Bele noči..........................50
Bilke...............................30
.50 I Barvaste črepinje..........35
! Bitka pri Visu...................45
v vsakdanjem življenju odstraniti vse, kar je sovražno našemu zdravju in negovati ter se oprijeti vsega, kar pospešuje zdravje.
CHISHOLM, MINN.
Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 West 23. St.
Prijatelji in po.speševatelji MDQ NICHOLAS GOETTERT
našega zdravja so predvsem:	AVlluuliW vv
čisti zrak, solnčna luč, snaga,! zmernost v jedi, pijači in spol-i nem občevanju, telesne vaje.: premikanje in gibanje splohi i. t. d.
Se
in
Pogrebni zavod
priporoča Slovencem
Hrvatom 2046 W. 23rd Street,
CHICAGO, ILL.
dejanjih..........;................75 Boj in Zmaga .................45
Mati sv. Veselja, skrivnost vstajenja v 5. slikah Mefistofeles opera v 4. dejanjih s prologom in e-
pilogom ...........................20
Mož beseda, v 5 dejanjih .45
Miklova Zala.....................60
Naša kri, mešane vloge .. .60 Na smrt obsojeni, mešane vloge v 3. dejanjih...........45
i "Boy" Louis Coloma.......75
50 Cerkvica na Skali, ali plačilo sveta...........................25
Car in Tesar .....................35
Cesar Maks in Mehika.....25
Cvet in Sad, trdo vez......75
Čas je zlato .....................10
Četrtek, povest .................75
Črna smrt .........................75
Deteljica Janeza Ciglar..
NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE:
A.M.Kapsa
2000 BLUE ISLJWID, AVE., CHICAGO. ILL Phone: CANAL 1614.
Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavlje-jje garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi- Naše cene so najnižje!	J
Blago dovažamo na dom. v vsaki del mesta ali predraesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni pri-
Rojakom po državi Minnesota ter državi Michigan naznanjam, d*a jih obiščem ta "in drugi mesec zaradi oblek, katere merim in potem po naročilu dostavljam odjemalcem, po najnižji ceni, kakor se prodajajo na debelo. Blago' in delo jamčeno, vse je najboljšega izdelka, vsake vrste, velikosti. Naročila dopošiljam po pošti na dom točno, hitro in zanesljivo, ker tvrdka ki izdeluje o-bleke je največja tvrdka z o-blelvami za može in fante v A-meriki. Rojaki poskusite ter bodite prepričani, da boste zadovoljni. Moje dosedanje poslovanje v tem oziru z našimi ljudmi mi daje popolnono zadoščenje, kakor tudi mojim odjemalcem največje zadovoljstvo z oblekami, ki so jih kupili od mene.
Za naklonjenost se priporočam
MATH POVŠE, 6202 St. Clair Ave.,
Cleveland, Ohio.
J. K0SMACH
1804 W. 22nd St., Chicago, III.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNISEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. ; Phone: Canal 0490.
Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS
Edini slovenski cvetličar V Chicagi.
1320 W. ISth Street, CHICAGO, ILL. •
Vence za pogrebe, Šopke za neveste in vsa v to rtroko spadajoča dela i izvršujem točno. Po naročilu dostavljam na rfom.
Cene zmerne.
JAZ MARY ŠTALCER
CLEVELAND, O.
sem rabila Wahci-čevo Alpentinkturo za lase. ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse rabila \Vahčičeve Alpentinkture. od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje kra-sno_ in gosti rastejo tako.- da imam sedaj en jard in tri palce cfolge lase za-kar se g. Wahcicu |lepo zahvalim.
Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moške, ženske in otročje. Za rane. opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo. prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, kostibol in trganje. kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JAKOB WAHCIC
1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO.
jatelji.
(S. & P.)
Na krivih potih.................20 Don Kišot iz la Manhe ....
Nižava. Muzikalna drama
Dve Sliki, Ksaver Meško^
•45 ; s predigro ........................20 Edip na Kolonu
.35
1.00 !45
.20
7*
mia<
Mfada leta I. knj. Dr. J.
j E. Kreka .......................
V Moderna družba in cerkev. .................................
Narodno gospodarski ese-
.25
Naša pota. L in II. vz. -oba
1.00
.35 .40
Nedeljske ure na Društvenih odrih, 4 kratke igre: za ženske vloge; nevesta z Libana, ženin z Naza-reta, sel j ski angel j in dve
rokinji...............—i.........
K Mamici igra za otroke Okrutna šala. Šaljiva igra
v 4. dejanjih....................75
Ob vojski, Krek.............. .30
Orliči in drugi tiči, igra
za dečke ..........................10
Proslava Cirila in Metoda Deklamacije in prizor .... Slovenska Talija, I. zv. • Razvalina življenja. 2alo-
igra v 3 dejanjih —........50
Slovenski Oder, I. zy. i-gre za mešane vloge; Slovenski oder. Pri kapelici
in "čarovnica" .................50
Seviljski brivec. Komična opera . ...............—..........20
.50 .05
.50
Erazem Predjamski.........25
Fabijola, povest iz rimskih časov.......................45
Franc Erjavec zbrani spisi I. zv. ............................75
Furij, De Amicis novela .. .75
Genovefa..........................40
Gladiatorji zgodovinski
roman dva zvezka .......... 1.50
Gruda umira ..................60
Grof Radecki ..................30
Helena, vez..................50
Iz modernega sveta ........ 1.25
Igralec, spisal Dostojevski ...................................7f
Ikonija ...........................3f
Izlet G. Broučka...............50
Iz življenja za življenje
povesti I. in III. zv..........20
Junakinja iz Sajra.......... 1.50
Junaštvo in zvestoba ;....... 1.00
Jurčičevi zbrani spisi vsak zvezek ................... 1.50
VI POGREŠATE NEKAJ,

wwwmwwwwwwmwmwmwmwwmvmmwmwmwmmmmmmmww
ako ne rabite "Schrumm-Schrumm" izdelkov za kuhanje dobrega domačega piva, ki obstoji iz pravega nemškega hmelja, ki uživa svetovni sloves, najboljšega sladkega malta, m zraven iz "Flavoroma" cveta, ki da pivu pravi pristni okus. z enega paketa, ki tvori štiri predmete, lahko napravite 8. galonov domačega piva. Paket stane $2.00. Pri naročilu 6. paketov ah vcc pa
dam znaten popust.	„ , .
Prodajam tudi sloveči Heidelberg Brand Malt and Hops, ki je med ljudstvom zelo priljubljen. — Istotako sloveč. Kram-bambuli," katerega ni treba^nič kuhati. "Schrumm-Schrumm številka 2. je jako poceni a zelo okusen. x Dalje prodajam in razpošiljam v vse naselbine najbolje ck-strakte (cvete) kot Bourbon, Rye (rženi) Scotch. Cognac, Ki-mel. Rum, Dry Gin in HoUand Gin ekstrakte, katere se lahko rabi tudi za razne kuhinjske stvari, kot paje ita. Steklenicica, ki drži 1. oz. prodajam po $1.00. Pri večjih naročilih dam znaten popust.	.	,
Naročilom iz naselbin izven Chicago je pndjati potrebno svoto v Money Orderu, ali draft čeku. Moj naslov je:
i ■
e s i S S S
I	• LEO JURJOVEC
B EDINI SLOV. ZASTOPNIK ZA "SCHRUMM-SCHRUMM"
■	IZDELKE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH	g	žalujoči sin
M 1840 West 22nd Place,	Chicago, III. ■	JOHN LANGUS. - •	I
I^r^TvpriENIH CENAH JE POSTNMA 2E VŠTETA. NAROČILU JE PRIDJATI PO- j M	A	*h™ ^ ^ ________JB . ; Springneid. iiL ^23. «-ja 1925 _ jj j | 1
PRI PRAVhUt pn^TNF M MONEY ORDRU ZNAMKAH ALI DRAFTU i ^^■■^kLM^^k.lMM^I^MMI^^aiagilMIBliBSL I 1M— ■!>■■ ll - ill H lllilMll—i—h| TREBNO SVOTO V	wunti	^	1 »ailgaiiga** ^^	1	■■ ^W	lfft iMlii im^——-*-
ZAHVALA
Tužnini srcem in v globoki žalosti naznanjam, da so dne 11. maja po mučni bolezni, pogosto sprevideni's svetimi zakramenti in tolažili naše svete cerkve mirno v Gospodu zaspali moja preljuba mati
GERTRUD LANGUS
V sveto dolžnost si štejem dostojno zahvaliti se v prvi vrsti Mrs. Ani Librič za njeno mnogokratno pomoč pri bolniški postrežbi in. domačem delu. . Zahvalim se tudi družinam Žaubi in Peršina za njih toliko voljno pomoč, kakor tudi vsem. ki so pogosto obiskovali rajno mojo mater in jih tolažili v njih bolezni. . Srčna hvala vsem, ki so bili pričujoči ob bridki uri ločitve in molili pri rakvi ter čuli ob krsti pri dnevu in po noči. Zahvaljujem številne darovalce krasnih vencev ter
vsem, ki so se vdeležili svete maše zadušnice ter pogreba.
* . %
Lepa hvala našemu č. g. župniku. Rev. Francis S. Mažir-ju, ki so ljubo mater tako pogosto obiskovali in krepili s tolažili naše svete vere ter jih tako po krščansko pripravili nat pot v večnost. Hvala tudi našemu vrlemu pevskemu zboru naših šolarjev, ki so pri sveti maši tako
milo zapeli.
v \
Ob enem še prosim, da se moje nepozabne in preljube matere spominjate v vaših gorečih molitvami in pri svetih Obhajilih.


... ^ -t, -.7»r ■ - r*' y


'AMEftlKANSK! ŠLOVENfcC* IN * EDINOST"
Gladiatorj]
Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus.
>
Najnadarjenejši slikarji in kiparji so bili Grki, zgovornost, matematika, zdravilstvo, vse so imeli v zakopu le Grki, najslavnejši astrolog* v Rimu je bil Grk — pa tudi nizkotna podjetja in umazane obrti, kakršne ustvarja le razkošnost in nasladnost velikega mesta, so bile skoraj izključno v rokah Grkov. Grki so narejali in prirejali strupe, prodajali različne škodljive in neškodljive "leke," posoje-vali denar na oderuške obresti, so bili pri roki, kadar je bilo treba dati pregrešne nasvete itd.
In marsikak podjetni pogled teh za vse uporabnih ljudi je sledil britanskemu sužnju, ko je stopal skozi gnečo, koder mu je njegova orjaška moči prekipevajoča postava delala mirno in varno pot. Poželjivo so zrli za njim in prevdarjali, za kaj vse bi se dale uporabiti take silne mišice. Cenili so ga in preračunavali moč njegovih mišic in kit, njegovih nog, njegove postave. Pa čuvali so se, ga nadlegovati z neumestnimi vprašanji, ali pa predrznimi predlogi, kajti ponosen, samozavesten izraz je počival na njegovem licu in pričal o pogumnem srcu in nagli pesti. Pečat svobode še ni izginil z njegovega čela, in izgledal je kakor človek, ki je vajen hoditi svojo pot.
Hipoma se je človeška reka ustavila in začela kopičiti. Dolga vrsta volov je vlekla voz, naložen s težkimi marmornatimi ploščami in v to okorno priprego so se zamotale nosilnice bogatega plemenitaša in nagla dvo-kolnica ošabnega patricija. Zmešnjava je nastala in prepir se je razvnel.
Britancu se ni mudilo domov, obstal je in segajoč daleč čez glave radovednih gledalcev in razburjenih vozačev je z zanimanjem opazoval vrvež in čakal, kako se bo razvil živi klopčič.
Kar ga zadene krepek udarec po plečih. Ko bi trenil se obrne in stisne pesti, da bi vrnil napadalcu njegovo predrznost.
Pa močna roka ga potegne nazaj, nekdo ga zagrabi, da se skoro ni mogel geniti in dobrodušen glas mu polglasno šepne na uho:
"Počasi, dečko! Počasi! — Izogni se Cezarjevim liktorjem*, če si pameten: Ti ljudje dajo več, nego imajo, povem ti!"
Širokoplečast človek silnih moči, s prsmi in mišicami Herkulovimi, je stal pred njim. Krepko ga je držal v rokah in dobro je bilo to zanj. Res so liktorji z robato silo razriva-li gnečo in delali pot cezarju, ki je peš prihajal, da si ogleda ribji trg.
Vitelji je prišel mimo z drsajočim korakom slabotnega debelega starca. Obraz mu je bil bled in koža na licu ovenela, oko mračno in brez sijaja, če tudi se je zabliskal v njem včasi ostanek tiste duhovitosti in šalji-vosti, ki ga je naredila ljubljenca treh Cezarjev, preden je sam dosegel škrlat in krono.
Dva klienta sta ga podpirala na vsaki strani, četa liktorjev je šla pred njim in peščica sužnjev ga je spremljala. V nadi, da se mu vzbudi do obeda še vsaj nekaj gladu v prenapolnjenem želodcu, si je izbral Vitelij za ta svoj sprehod kratko pot na ribji trg. In zares, kaj bi tudi naj bilo bolj pripravno, da vzdrami utrujeni želodec ko pogleda na izbrane okusnosti morskih globin?
Tako redko ga je bilo videti na rimskih ulicah, da je Britanec poln radovednosti zrl za njim. Njegov novi prijatelj pa ga je o-prezno izpustil iz svojih kleščastih rok in mu iznova pošepnil:
"Ej, le poglej si ga in zahvali Jupitra, da nisi imperator! Aj, ti bi bil postava za to! — Da, da! Bled in slaboten je sedaj, pa nekdaj ti je znal brzdati konja in prijeti za meč in ščit kakor najboljši svoje vrste! — Samo piti, pravijo, da še zna kakor nekdaj. Pa jie da bi dosezal rajnega Nerona! Niti v pitju ne! Ej, naj govorijo, kolikor hočejo, pa takega imperatorja še nismo imeli, kakor je bil Neron! Vino, ženske, igre, žrtve, divje zverine, borbe v cirkusu — legion ljudi samo,-v službi amfiteatra! To ti je bil prijatelj našega poklica!"
"In tisti tvoj -poklic ?" je vprašal Britanec. Dobra volja se mu je vrnila, ko so bile zopet proste njegove roke. "Mislim, da ga uganem tudi brez mnogega popraševanja."
"Ni težko uganiti! Ne sramujem se svojega poklica in tudi svojega imena ne! — Morebiti si že čul o Hirpinu, gladiatorju? Toskanec po rojstvu, svoboden rimski državljan, vedno pripravljen, se boriti s komurkoli, ki mi je enakovrsten, peš ali na konju,
* Zvezdogled, ki je iz zvezd prerokoval usodo.
* Služabniki, ki so spremljali cezarja in višje državne uradnike. na ulici.
z, zavezanimi očmi ali pa poloboro^en, na bojnem vozu ali pa na golih tleh, z dvema mečema, z mečem in ščitom, s samim mečem, s kopjem — s kakršnimkoli orožjem in z vsakršnim orožjem, vedno izvzemši mrežo in zanko. Tega ne morem niti slišati, po mojem mnenju to ni poštena borba — toda kaj bom tebi pravil o tem," je pridjal in premeril mogočno postavo sužnjevo, "gotovo sem te že nekje videl. Izgledaš kot da bi bil član naše družine* —"
Suženj se je nasmehnil, poklon mu ni bil zoprn.
"S tem si vsekakor na poštenejši način služiš svoj vsakdanji kruh, kot mnogi drugi, ki sem jih videl v Rimu!" je rekel, bolj za se, ko za tovariša. "Moža utegne zadeti še žalostnejša smrt, ko v amfiteatru."
"Žalostnejša smrt!" je ponavljal' Hir-pin. "Lepšo smrt bi pač težko našel! Misli na neštete glave, ena poleg druge, kakor jabolka, tja gori do vrha amfiteatra! Misli na patricije in senatorje, ki stavijo svoje zlate ovratnike in obročke in milijone sestercijev** na tvoje mišice in na konico tvojega meča! Misli na svojo lastno silo in moč, izurjeno in izvežbano, da se čutiš močnega kot slon, lahkega in prožnega kakor panter, s priprostim lesenim ščitom na roki in kratkim meqem v pesti, ko korakaš mimo cezarja in mu zakli-češ:: Ave, morituri te salutant !f ;— Misli na naporno borbo z nasprotnikom, nogo ob no- ' gi, roko ob roki, oko v oko, ko odbijaš njegove napade, loviš njegove udarce, čakaš na ugodni trenutek — in če ga končno dobiš — nanj planeš kakor divji ris, in zvesto in o-stro šine tvoj meč v njegove prsi in tvoj nasprotnik se zvrne v pesek _!"
"In če on prej ujame ugodno priliko?" je vprašal suženj. Navdušenost tovariševa ga je nepremagljivo potegnila za seboj v zanimivi predmet. "Ce si za palec previsoko dvignil svoj ščit, če si za pol ti-enutka prepozno sunil • v upad — če njegov meč zadene tvoje prsi in če se ti prevrneš v pesek? — Kako pa se potem počutiš?"	*
"Seveda, fant, potem pa moraš ti črez Stiks*, da ti odkritosrčno odgovorim. Jaz-si do danes tega še nisem izkusil. Ce pa bo prišlo, bom že vedel kako je. — Ampak takole besedičenje dela žejo in solnce je že tudi dovolj vroče, da bi se za Korec spekel. Pojdi z menoj, dečko! Senčnat kotiček poznam, kjer izprazneva v lepem miru in hladu meh vina*, malo poigrava ali pa se za zabavo potegneva za ramena, da bo minil popoldan!"
Suženj se ni branil. Hvaležen je bil svojemu novemu tovarišu, da ga je rešil nevarnega spopada z-liktorji. — Razen tega je prevejala robato možatost, ki je dobro dela osamelemu in resnobnemu Britancu. Vkljub svoji tudi v gladiatorskem poklicu nenavadni srčnosti namreč Hirpin ni poznal tiste sirovo-sti, kakršna je običajna medVborilci po poklicu, in se je odlikoval po svoji brezskrbni dobrosrčnosti, ki je vsikdar jako redko med atleti vseh časov in ki si je takoj pridobila srce in naklonjenost sužnjevo.
Kakor dva najboljša stara prijatelja sta se torej napotila, da si poiščeta zaželjeno senco in osvežujoč požirek. Pa gneča se š£ ni razšla in le počasi sta prišla naprej, četudi so se ljudje njunima orjaškima postavama z ra-dovoljno naglico umikali. .
Hirpin je koj vzel mladega* Britanca pod svoje varstvo in v svoj pouk in mu začel razlagati in razkazovati različne zanimivosti, ki sta jih tu srečavala po ulicah prestoli-ce, ne brigajoč se za zatrjevanje sužnjevo, da mu je vse to že itak prav dobro znano. Gladiator je bil ves srečen, da je imel poslušalca in je postal skrajno zgovoren, kakršni so običajno dobrodušni ljudje, če najdejo voljna uše6a.
* Družina so se imenovali gladiatorji, ki so zahajali v isto borbeno šolo.
** Sestercij (sestertius) je bil kovan rimski drobiž, ki je v dobi Neronovi veljal okroglo 20 naših Vinarjev.
t "Pozdravljajo te, cezar, ki gredo v smrt!" S temi besedami so gladiatorji pozdravili cezarja v amfiteatru, preden so nastopili za borbo.
* Bajeslovna reka, črez katero Haron v /svojem čolnu prevaža duše umrlih v Hades,
v kraljestvo Plutona in Prozerpine.
* Tistikrat še niso poznali sodov in so vino shranjevali v mehovih vi ovčje ali kozje kože.	* ~ "
II skupno potovanje v Jugoslavijo *
V TEM LETU PRIREDI SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Češark .
70 Ninth Ave.,	New York, N. Y.,
/
In sicer z najboljšim, francoskim parnikom "PARIS" ki od-plove iz New Yorka na 6. junija t. I.
Ako ste namenjeni v domovino to poletje, ste vabljeni, da se pridružite temu potovanju, za katero je že sedaj veliko potnikov priglašenih.
Ker se ob tem času ni več; bati mraza in ker je tedaj morje navadno jako mirno, nudi to potovanje ugodno priliko za vsakogar.
Poleg drugih ugodnosti tega skupnega potovanja bo tudi to, da bo potnike spremljal naš uradnik prav do Ljubljane, in skrbel za njihovo čim večjo udobu#st, zlasti v pogledu prtljage.
Ne pozabite dalje, da s6 retur karte 111. razreda sedaj znatno cenejše. Tudi jugoslovanski potni listi so veliko cenejši in nedržavljani dobe poseben "permit" na podlagi katerega se lahko nemoteno vrnejo v Amerike.
Takoj nam pišite' po vsa ij^daljna pojasnila.
POSEBNA PRIPOMBA:
Kadar pošiljate denar v stari kraj, ali, kadar želite dobiti kako osebo iz starega kraja, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem, se vselej obrnite na omenjeno banko, pa bodete gotovo najboljše postrežem.
^PISANO POLJE j
J. M. Trunk.
krasne cerkve in razne cerkvene zavode . . .
Nune vodijo deco v gledališče ...
Grozno, strašno, pretresljivo, obupno . . .!
"Ako pogleda človek okrog sebe", javka Del. Slovenija, "z kvi in nazad- 'odprtimi očmi (gotovo znate njakom ena! okrog sebe gledati tudi z za-
Tudi 61 let ni prepozno, so si mislili gospodje pri Prosveti, ko so priobčili nekaj o "Sillabu-su," p o s ebno, če se more cer-
REV. J. M. TRUNK slov. župnik v Leadville, C o lo . mo pisatelj in naš vr li sotrudnik.
Srce automobila je baterija!
Slabe baterije pov-ročajb vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri Človeku dobra zdrava kri.
Pri nas imamo v zalogi najboljše baterije za avtomobile. Obenem jih popravljamo in elektro-ziramo, da dobijo nazaj novo moč. Kadarkoli i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicage.
FIDELITY ELECTRIC CO.
FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street,	Chicago, III.
here'S'a new ona /biljaf Pep
bUeo tudi izven Chicage. Pišite
po
cenik.
priflikniti. Ko je bil Sillabus izdan, se je dvignil v tedaj sa-liberalnem svetu — socialisti so bili komaj Še v povojih — strašen vihar. Vse je izgledalo, da bo orkan ogorčenja nad takim katoliškim nazadnjaštvom in brezprimerno nestrpnostjo cerkev kar prekucnil s pape-
prtimi!), vidi povsod jasno —
— o, groza in strah--kako
hitro, bes te butni — in skoraj neopaženo (morda nas to reši) se širi črna nevarnost v ti
deželi."
Pa dela Del. Slovenija že XI., Glas Svobode celo že XXIV, in Prosveta XVIII. leto v ti nesrečni deželi . . . Najbolje bo, da vzamemo štrik, drugače bo še nas ta črna nevarnost pogoltnila, in bi bilo vendar nas škoda, ker svet bi
žem vred. Kaj se je zgodilo?
Liberalizem tudi Vi, socialisti, neizmerno izgubil z nami! pomilujete, kaj ne? Še se zvi-j In narod ne vidi, ne spozna, ja, a — bil je, cerkev in papež ne posluša nas, ne zmeni se za in ves Sillabus je še, še obsta-Jnaše obupne klice . . . drvi v
ja, ne samo to, papežtvo je od teh časov naraslo naravnost orjaški. Čudno nazadnjaštvo, kaj ne, ki napreduje. Liberalci so se strašno bili na prsa, da so edino oni, ki, napredujejo, pa so skoroda legli v grob, zdaj se Vi, socialisti, štulite z nepre-kosljivim naprednjaštvom, bo-
nevarnost, je že v nevarnosti, prepozno, prepozno, gorje, trikrat gorje narodu, ki nas ne posluša, nas ne upošteva, nas, osvoboditelje fz duševne teme, nas, ki ne misijonarimo, ne zidamo šol, ne bolnišnic, ne uči-lišč, ne zavodov, ne kakih cerkva, nas, ki vse to podiramo.

Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost ? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
- SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJACNICA.
te tudi sladko počivali, you; uničujemo, da bi rešili narod
bet, ko cerkve in Sillabusa še pogina . . . gorje, gorje . . .
dolgo, rečem naravnost, nikdar narodu na katerega so jezuiti
ne bo konec.	položili svoje karščanske krem-
Pri tem je za mene zanimivoj pije . . . uh, uh, joj, joj, . . .
še to-le. Ko se je dvignil prvi j desetkratno gorje nam, ker vse
orkan, je bil liberalizem med kaže, da bomo grozno---
Slovenci zelo slab, in morda pogoreli. Naše sožalje!
Slovenci niso tedaj divjali zo-	* * *
per nesramno nazadnjaštvo. i	, . ,
s, j u- , •,	- j- i	Iz temne zgodovine
Skoda bi bilo, se mi zdi, ko t>i.	6
Slovenci čisto "padli skoz," in da bi se kaj takega ja ne zgodilo, mora ta nedostatek Pro-	v	, , sveta, svitla luč naprednajštva,;Prava n°cna Posoda katero mo-
■»•o novrtH nrorraf an	v aci
"Iz temne
piše Del. Slov. Bajgali, če to ni temno, potem je mačka cesarica in kravjek . . . To je
ra narod prevračati . . . Vaši backi so pač Vaše robe vredni.
Še je temno na tem svetu! * * *
Kdo je položil bombo \i katedrali Sv. KVrla v Zofiji in razkosal nad 160 ljudi? 2idov
<#217 ST. CLAIR AVE.
:?-EVELAND, OHIO.
popraviti, dasi je 61 let — zadi. To seve ni nazadnjaštvo.
Meritorično pa omenim, da se mora Prosveta uprašanja, kakršno je Sillabus, ločiti malce drugače, če hoče kaj opraviti pri resnih ljudeh. Ali res mislite, da cerkev izda tak do- Marko (!) Friedmann. Posledi-kument k^r tako, kakor Vi Čla-jCa je bila, da so pokale kosti, nek pišete? Da ne pretehta de-; gotovo tudi nedolžnih. Ni prav, setkrat vsaka besede, preden a kdo je to povzročil ? Zid, ki
Naznanilo
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr: Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča
GEORGE LISJAK, lastnik
110 — 57th STREET,	PITTSBURGH, PA.
jo postavi v dokument?
Vi si to stvar zelo olajšate. Iztrgate nekaj stavkov brez konteksta, zveze s celoto, in jih servirate Vašim lahkovernim in malo izobraženim čitav- peneze--mednarodni 2id.
cem. Na ta način jaz Vam lah- List pravi, da je v Rusiji delavec gospodar . . . Če je, kdo je potem hlapec, ker kjer je gospodar, tam mora biti tudi hla-
ima bedasto ljudstvo v kremp-ljih. O teh krempljih naj bi Del. Slov. pisala mesto o jezuitskih, če ji je delavec res pri srcu, pa ji bo bolj oni, ki daje
ko vse mogoče dokažem celo iz Sv. pisma, kakor so'delale razne puhle glave že stoletja. Li-
beralci, ko so začeli pihati pec. Ne, gospodje židovski ogenj in žveplo, so bili Čisto hlapci, Žid je gospodar, dela-druge glavice, drugače prizna- vec je njegov ponižni sluga, a
ni učenjaki, modrijani, in delali so naporno, temeljito, a, ka-
li kor zgodovina kaže, so pogo- prime--čeka. Za gospodar-
ganiti se ne sme, temveč kričati, da je gospodar, drugače ga


ROJAKI V SO. CHICAGO
ALI SE NE VESTE DA IMA JO S. GORNIK na
9476 — Ewing avenue
v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje?
Vsem se priporoča v po set l

4

reli, pa hočete Vi z Vašimi gla vicami in Vašo površnjostjO kaj opraviti! Prepozno ste prišli, in prešvoh bote. Sillabus ni noben bojni klic, a Vi kličete
stvo je treba malo inteligence. Te pa slovanskemu delavcu manjka, Zid jo ima, zato je on gospodar, ne delavec. Joff, Radek, Trotzky, Kopp, Sanin
Phone: ROOSEVELT 2586
SLOVENCI!
Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve, ali v kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slovenski fotografist, ki izdeluje prav tako fine slike, če *e ne 1 boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je:	®


___
M. Arbanas
SLOVENSKI FOTOGRAFIST 1147 — W. IStfa St., Cor. May St.	CHICAGO.
__________
na boj, v katerem pa boste kla- e tutti quanti . . . sami Abra-vemo podlegli, kakor so tisočeri pred Vami, ki so imeli nekaj soli v glavi, ne pa morda samo nekaj gimnazijskih razredov.
V	New Yorku gradijo katedralo (protest) sv. Janeza; stala bo 15 milijonov in Rockefeller prispeva.
V	Washingtonu je družba (protest), ki je izdala za misi-jone med pagani 40 milijonov dolarjev . . .
V	Milwaukee so zborovali popi, pastorji, rabinci, župniki itd. in sklenili zvezo za medsebojno prizanašanje in strplji-vost . . .
Jezuitska Marquette univerza je izdala 3 milijone za učili-šča, zavode, bolnišnice, vežbali-sca . • •
V	vsakem mestu vidi človek
hamovi sinovi. Ti so gospodarji, ruski delavec je sluga ponižni.
- * ♦ *
"Tiskovni zakon v Jugoslaviji," pravi glasilo ruskih komunistov v Milwaukee, "je zelo oster." Obžalujem. Ni prav, če se tiskovna svoboda preveč o-mejuje. Pa bi nam gospodje hoteli povedati, prosimo, kakšen tiskovni zakon je pa v Rusiji zdaj, ko je delavec tam gospodar ? ? Prosimo lepo! * ♦ *
Puterhov, Pueblo, Colo., vidi vsako dlako na onih, katerim
možgani ne funkcijonirajo, _
— recimo klerikalcih. Bežte, bežte, saj tudi Vi, katerim možgani izborno funkcijonirajo, nimate samo temo v kletih Le ne preveč ust odpirati, če sapa ni zdrava.