Štev. 3. ■m - List za lov in riMrstvo. e Leto | Y Ljubljani, dne 15, marca 1914 VSEBINA: . L O V: Ed. P. Tratz: Obročenje ptic. — RIB AR-STVO: I. Franke: Karpi in ribniki. — LISTEK: Fr. S. Finžgar: Nad petelina. — Iz lovskega oprtnika. — Iz ribarske mreže. — Mala oznanila. — Astronomski koledar. — Vprašanja in odgovori. —Oglasi. Sini!« Md društvo ln njegovo glasilo 1 ff Lovec“ Društvo je namenjeno slovenskim lovcem v se h pokraln. Sedež mu je vLjubljani. Članarina znaša na leto B Hren« Kdor pa plača enkrat za vselej: ©© kron, postane ustanoven član in je nadaljnjih letnih prispevkov oproščen. Društvo izdaja svoje glasilo „Lovec**?¡¡¡g enkrat na jnesec. slaščičarna, pekarija in kavarna === stari trg št. 21 Podružnice: Glavni trg št. 8, Kolodvorska ulica št. 8. Čekovni račun pri c. kr.hran.uradu št. 113.187, ' Telefon štev. 194. Stel Zalaznik, 300000 V. HERFORT, § zoolog, preparator, -# LJUBLJANA, — g Prvovrstna tvrdka*^ Cene nizke. Mnogo odlik, priznanj. _ 32oaacsx!anoaocooooocx30C3Goaaacbooaaoaaaoc3GOOOootx3a oaoaoooaa o Vrazov trg 1 — Sv. Petra nasip 71, se priporoča za prepariranje vseh vrst živali, montiranje rogov, izdelo-: vanje vseh vrst kož ža preproge, : g : Mestna hranilnica ljubljanska : Ljubljana, PnešennoVia ulica št. 3. Največja Denarnega prometa koncem leta '1913 K 700,000.000 — ' Naj večja r slovenska Vlog . . . . . . . „ 43,500.000'-- slovenska hraiiHlildn« -> -^ežgfviiie^iziikiada.......„ 1,330.000'— hranilnica« Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po ir 4|'L -Nk brez odbitka. Hranilnica je ptipllarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. — Za varčevanje Ihrti vpeljane lične domače hranilnike. Izdeluje najnovejše in priznano prvovrstne lovske puške vseh sestav za zrnje in kroglo z najboljšim strelnim učinkom. Bogata zaloga, Browning-, Steyr- in drugih avtomatičnih pištol, samokresov, zračnih pušk, sploh vsega v puškarsko stroko spadajočega orožja. Popravila, Strelivo. Ig Ceniki Prva boroveljska orožjeivorna družba = PETER WERNIG, = BOROVLJE, KOROŠKO J------------------------------------------------- Ludovik Borovnik, puškar v Borovljah na Koroškem, priporoča najmodernejše puške za lov (dvocevke, risanice, trocevke i. t. d.), dalje Mannlicher ^repetirke z najboljšim strelnim učinkom, pripravne za lov, Mannlicher ^Schonauer^ repetirke, Browning ^ pištole kakor tudi pištole sistema „STEYR“, krogla 6.35 in 7.65, po prvotnih cenah. Priporoča se tudi za izdelovanje novih kopit in cevi. — Popravlja in prenareja vsakovrstne stare puške po najnižjih cenah. Astronomski koledar, April 1914. Katoliška imena Dan S o I n c a Lune vzhod zahod vzhod zahod j Hugon S 1 5-42 627 7 42 zj. zjutr. Frančišek P. C 2 540 6-29 8 27 dp. 1-02 D. M. 7 žal. p 3 5-38 6-30 9-26 1-58 Prvi Izidor s 4 5-36 6-32 10-37 2-43 krajec 3 3. ob 8h Cvet. n. Vinc. N 5 5'34 6-33 11-56 3-17 41 m zv. Sikst P 6 532 635 118 3-44 Herman T 7 5-30 6'36 2-43 4-05 Albert S 8 527 6-38 408 4 24 ■ Vel. četrt. C 9 5-25 639 5-35 4-41 ■ Vel. petek P 10 523 6-41 7'05 zv. 4-58 Ščep © ■ Vel. sob. S 11 5-21 6-42 8-35 5 18 10. ob 2h Velika noč N 12 549 644 1006 5-42 28 m pp. Veliki pon. P 13 5-17 6-45 11-31 615 Justin, Tibur. T 14 515 6-47 zjutr. 6-57 Helena, Anast. S 15 513 6-48 0 43 754 Turibij, Kalist. C 16 511 650 1-37 9 02 dp. Zadnji Anicet, Rudolf P 17 509 651 217 10-16 krajec © Apolonij S 18 5-07 6-53 2-45 11-31 17. ob 8 h 1. pov. Leo IX. N 19 5-05 654 3-05 12-44 pp. j2 m zji Marcelin P 20 5-04 6-56 322 1-54 Anzelm T 21 5-02 6-57 3-37 3-01 Soter in Kaj S 22 5-00 658 3-49 4-06 Adalb. (Vojt.) C 23 4-58 7-00 4-02 513 Juri P 24 4-56 701 416 6"20 zv. Marko S 25 4-54 703 4-31 7-28 Mlaj ® 2. pov. Klet. N 26 4-52 704 4-50 839 Zj. Uu 1 z 11 Peregrin P 27 4-51 705 5-13 9-48 21 ni pp* Pavel od križa T 28 4-50 706 5-45 10-54 Peter, Robert S 29 4-48 708 6-25 11-52 Katarina C 30 4'46 7-09 7-19 zjutr. Dolgost dneva: Od 12h 45 m do 14h 23 ra. Vprašanja in odgovori. BB Kr. H. v JI. B. Vprašanje: Ali se smejo streljati na Kranjskem brinjevke? Odgovor: Zakon o varstvu ptic z dne 20. julija 1910, veljaven za vojvodino Kranjsko, prišteva popolnoma prav brinjevke med poljedelcu koristne ptice, torej je prepovedano, streljati jih. Pri tej priliki prosimo vse lovce, da bi posvečali nekoliko več pozornosti varstvu ptic. V nekaterih krajih jih preganjajo namreč preveč brezobzirno. Dolžnost lovcev je, da pazijo na ptičarje, sami pa ne smejo nikdar pozabiti, da ne dela pravi lovec vsega, kar mu je dovoljeno po zakonu. Obročen je"ptic. S'amen obročenja ptic je natančno proučavanje njihove selitve in njihovega klatenja, dalje paritve, starosti in sploh življenja. Že celo vrsto let se pečajo ž njim skoro v vseh kulturnih državah ornitologični zavodi. Na noge ptic, predvsem selilk, obešajo lahke in naslovljene obročke iz aluminija. Dozdaj z obročenjem doseženi uspehi so precejšnji, pa vendar še ne zadostni, ker odkrivajo vedno nove vrzeli v znanju o biologiji ptic. Zato je treba misliti na razširjenje obročenja ptic. To pa zahteva veliko število sodelavcev, za katere so najbolj usposobljeni lovci in prijatelji narave. Te prosimo torej, da bi sodelovali kolikor mogoče številno pri poizkusih z obročenjem. Trud je neznaten, uspeh je pa vendar velik. Za Avstrijo daje .v ta namen ornitologična postaja v Solnogradu brezplačno vsakemu, kdor se zanima, za stvar, potrebne obročke na razpolago. Dolžan je le, natanko poročati o njihovi uporabi. Obročki se dobivajo doslej v šesteri velikosti in nosijo poleg tekoče številke naslov: „Ornith. Station Salzburg". Obročijo naj se vse pri nas divje živeče ptičje vrste, zlasti pa je potrebno obročenje selilk, ker je najuspešnejše, in to takih, ki jih mnogo preganjajo, torej n. pr. slok, prepelic, divjih rac, ujed, drozdov j, t. d. Zaznamovati se morajo stari in mladi. „Lovec V V. letnik, št. 3, 1914. 3 Pri obročenju starih ptičev je izbira pravega obročka brez vsake nadaljnje razlage lahka, pri mladičih je pa potrebna neka previdnost. Vzeti ne smemo niti prevelikih, niti premajhnih obročkov: preveliki bi odpadli, premajhni bi ovirali rast noge. V splošnem sploh ne smemo obročiti preveč mladih ptic; najbolj pripravne so napol odrasle, zlasti pri racah. Da pa olajšamo izbiro pravega obročka za mladiče, podajamo v naslednjem kratko navodilo, po katerem se naj ravnajo Za strnade, pastarice, ščinkavce, muharje, penice, brgleze, listnice, sinice, taščice, rdeče-repke,- prosnike, belorepke, lastovice itd. Za male kozice, drozde, vodomce, male žolne, škrjance, kobilarje, čigre, hudournike, škorce, male nabrežne ptice (gl. tudi III.), prepelice, smrdokavre, srakoperje itd. Za velike kozice, zlatovranke, kavke, srake, male račje vrste (krehljece, regljece itd.; odločno pa svarimo pred zaznamovanjem mladih velikih rac s to vrsto obročkov, za te gl. IV.), šoje, pribe, kukavice, male galebe (navadne galebe), kokoške, sloke, večje viharnice, sabljarke, žolne (gl. tudi II.), skobce, velike prodnike (gl. tudi II.), postolke (kakor sploh vse manjše sokolje vrste), male vodne kokoške, divje golobe, male pondirke, male čaplje itd. Za kanje, velike race (gl. tudi IH.), male sovje vrste, kragulje, čopaste pondirke, kormorane, vrane, galebe (srebrne in sive galebe, gl. tudi lil K žagarje, plevice, sokole selce, velike kokoške (liske), postojne itd. Za male orlje vrste (gl. tudi VI.), divje kokoši, žerjave, čaplje, štorklje, divje gosi itd. Za velike orlje vrste (planinske, kraljeve in jezerske orle), uharice in jastrebe itd. Obročenje še izvrši najlažje in najhitreje na ta način, da pritisnemo previdno z levo roko, oziroma s podlaktom ptiča k sebi, š kazalcem in palcem pa držimo nogo (levo ali desno, to je vseeno), ki jo hočemo obročiti, ter položimo z desno roko okrog nje nepo- takoj vrsto in ptičjo vrsto, adič ali starec polo, katero ( treba potem p idkoder smo , .ija se objavljc vedbo imen posameznih sotrudnikov v letnem ornitologične postaje. Solnograška je lani izd prvo poročilo. Iz tega je razvidno, da so c 1. 1913 po njenem prizadevanju 365 ptičev, ki pripadajo 61 vrstam. Izmed teh so jih dobili in naznanili .J||gj nekateri lovci so namreč tako malomarni, da se jim niti ne ljubi natančneje pogledati obročka na ustreljeni ali kako drugače dobljeni ptici dva, in sicer krehljeca in črno vrano. Prvemu je nataknil obroček kot mladiču 5. julija 1913 deželni poslanec Emanuel grof .Mensdorff- obroček. Vsled njegovega kratkega življenja ;■/, seveda ne moremo govoriti o kakem posebnem uspehu z omenjenim poizkusom obročenja. Dognali so pa vsaj to, da se drže mladi kreh-ljeci • dolgo v bližini svojega gnezda. Tudi črno vrani! je,;;doletejft'iraft. prehitro. Zaznamovana je bila od pisca teh vrstic 15. maja 19(3 v \\M,J torej pod kolenom že prej odprti pUfl obroček in ga nato stisnemo. Pri obročkih velikosti III, IV, V in VI sred no nad prsti (glej sliki a in b), odvijemo najbolje naprej molečo ploščico z malimi ploščatimi kleščami. Paziti pa moramo, da ne pokvarimo noge ali česarkoli. Sploh je treba ravnati s ptičem zelo previdno. H HI; Ko je končano Poully v Hotelicah na Češkem. Ustrelil ga je že 22. oktobra 1913 inženir F. Welter 5 km od mesta, kjer je dobil krehljec Solnogradu, a že 8. avgusta jo je ustrelil v neposredni bližini mesta, kjer je bila zaznamovana, A. Giger. Ker imajo poizkusi z obročenjem pomen le v tem slučaju, ako se izve za mesto in dan, kjer in kdaj je bil ustreljen ali ujet kak ptič z obročkom, prosimo vse, ki bi dobili kako zaznamovano ptico, da jo pošljejo s potrebnimi podatki na ptičjo postajo; če bi pa to ne šlo, naj pošljejo vsaj nogo z obročkom vred. Ako bi jim bilo še to preveč, naj se spomnijo postaje vsaj s kratkim, a točnim obvestilom! RIBARSTVO I.|Franke:| fggt^ >*, Karpi in ribniki. ■arp je odločno kulturna riba; za dobavo ribjega mesa je prava domača žival. Za njegovo gojenje je neprimerno več priložnosti kakor pri postrvih. Tudi nam ne dela toliko težkoč in sitnosti, ker ni tako izbirčen za vodo in uspeva ob pretežno umetni hrani. Najrajši bi ga primerjal med štirinožci prašiču. Natanko lahko izračuniš razmerje med troški pitanja in gojitve in pa med dobičkom. Gojitveni prostori za karpe so ribniki. Starih ribnikov iz fevdalnih časov je na Kranjskem mnogo. Pri gradovih in samostanih so izkoristili naši predniki sleherno priložnost za napravo ribnika. Zdaj je veliko ribnikov opuščenih, le nasipi, ki so nabirali in zapirali vodo, ali njihovi ostanki pričajo še o njih. Večinoma ti ribniki niso obsežni. Med zdaj z vodo napolnjenimi ribniki je le eden, kolikor mi je znano, pravilno oskrbovan, drugi so zanemarjeni in podivjani. Največjo skupino ribnikov poseduje ižanski grad na južni strani Iga (Studenca). Ti so bili urejeni za popolno gojitev karpov, t. j. za drstišče, za zarod, za nekoliko odrasle ribice v prvem poletju in za nadaljnjo rast tekom 3 ali 4 let. Najmanjša dva sta zdaj travnik. V enem izmed z vodo napolnjenih so se zgostile rastline v pravcato šoto, ki se širi z leti naprej, v drugih se je razširilo trsje črez in črez, koder ni voda dobro nad meter globoka. V največjem se je nabrala v nižini debela plast blata, ki leži mrtvo, a bi postalo dobro gnojilo, ko bi se razkrojilo na zraku. Lani so dobili enoletnih karpov za novi nasad, prejšnja leta so jih pa prodajali. Moderna gojitev karpov je v zadnjih dveh desetletjih napredovala in je zdaj na visoki stopnji. To velja zlasti za Češko in Nemško, pa tudi drugod prodira moderni način gojenja karpov v ribnikih, posebno v obliki kapitalističnih podjetij. Kljub temu napredku pa vendar niso še prišli v . Evropi tako daleč, da bi izkoriščali vsako najmanjšo priložnost, tako rekoč vsako stoječo vodico in lužo tako dosledno, kakor znajo to Kitajci. Ti kupijo na spomlad od potujočih prodajalcev ribjega zaroda krajem primerne vrste, vodo pa pognoje na ta način, da privabijo nanjo vrsto žuželk, ki odloži na vodi svoj plod in katere zarod odgovarja velikosti ribjega gobca in žrela. Ko doraščajo ribe, gnojijo vodo iznova s tem, da privabljajo žuželke večje vrste. Poleg te prirodne hrane pitajo ribe seveda tudi z umetno. Omenim naj kar tukaj, kar je dognala večletna izkušnja glede prehranitve karpov. Uživati morajo najmanj 25% živalske hrane mrzle krvi ali vodnega nižjega živalstva, da morejo s koristjo uživati umetno hrano, kakor žito, ribjo moko i. dr. in da ostanejo zdravi in čvrsti. Karp se drsti spomladi meseca aprila ali maja na poraslih travnatih tleh, kadar doseže voda toploto 16° R in ko je dopolnil četrto leto, torej v petem. Za drstišče je dober mal ribnik, kakih 100 m2, ki leži na solnčnem in mirnem kraju ter se ga napolni z vodo šele kakih 10 ali 14 dni prej, kakor se začne drstitev karpov. Ker je ta vrsta rib sila rodovitna (ikrnica, dve kili težka, ima že črez 100.000 jajčic), zadostujeta za veliko podjetje en ali dva para. Za pleme izbirajo starejše in najlepše karpe, kakor delamo to vobče pri pravilnem gospodarstvu z živino, s prašiči itd. Nekdaj so puščali nedorasle karpe za pleme, češ naj rastejo še naprej. Použili so torej boljše in puščali sla-bejše, vsled česar je slabel rod leto za letom. Med drugim je bilo tudi to ravnanje vzrok, da je propadlo zlasti pri nas gojenje karpov. Ko se ribica izvali, ni daljša kakor 1 cm. Primerjal bi jo majhni, prozorni smeti. Tudi od blizu se v vodi komaj razloči in živi prvih 6 ali 7 dni od svojega rumenjaka. Ko použije tega, mora dobiti hrane, ki obstoja iz najmanjših drobcenih živalic, deloma takih, ki jih ne razločuje človeško oko brez povekšanja. Najsi je tudi drstni ribnik dobro in pravilno pripravljen za množitev potrebne, že ontenjene živalske hrane, jo vendar zarod v kratkem použije, tako da bi moral stradati in od lakote poginiti, ako bi ga ne preselili v večje, zanj pripravljene prostore. Pri nekaterih podjetjih preselijo zarod v prvem poletju še enkrat ali tudi dvakrat v nalašč za to pripravljene ribnike. Karp raste le ob višji toploti vode. Jeseni je za prvo leto dorasel, črez zimo izgubi navadno nekoliko na teži. Da je zrel za trg in za nasa-ditev, mora meriti po dolgem najmanj 5 cm. Prometna cena za 1000' jesenskih ali enoletnih karpov je 24 do 36 K. Ribnike pa nasajajo tudi z zarodom, ki še ni použil rumenjaka. Cena je 3 do 4 K za 1000. Za na-sajanje malih ribnikov so najbolj primerni dve leti stari karpi. Ob zadostni hrani zrastejo karpi dobrega plemena v 4 letih približno do teže 2 kg. Jutro velikega tedna . . . Ob dveh črez polnoč . . . Krog ledij tesno stisnjeni pas z naboji, na rami dvocevka . . . Tiho sem zapustil svoj stan. Ko sem zaklepal vežna vrata, sem se ozrl na nebo in sem se razveselil. Toliko je bilo veselje, da sem občutil udarce srca. Nobenega oblaka, nobene lise po nebesu. Sama čista, nagosto v zvezdah trepetajoča božja dlan. Naprej! ... In sem se napotil. Niso se oglasili psi na vasi. Zakaj skrivnosten je bil moj korak, namenjen skozi tesne vaške ulice v gorsko sotesko. Že je ostala zadnja hišica za menoj, skrita koncem vasi med drevjem, pa v nobenem oknu ni zakrvavela luč za rdečim zagrinjalom. Hiše so spale in sanjale . . . Iz soteske mi je dahnil v lice oster zrak. Pa ni valovil. Se toliko ne, da bi zdramil najtanjši brst na mladem bukovju. Tiho je plul po dolini, kakor je bil tih potok pod njim, kakor moj korak po kolovozu. Kot rani popotniki smo šli svojo pot. Nismo se pozdravili, ne ogovorili in vprašali: kam. Za tajnimi cilji smo šli vštric in z nami je šlo nemo hrepenenje. Zato potok ni šumel, kakor šumi ob belem dnevu in štropotajoč polni korce mlinskih koles. Potajno je točil vodo črez skalce, da je cingljalo kakor S srebrnimi kraguljci. In pred zarjo porojeni \izduh bi ne ganil kodra na čelu, pa me je vendar poljubljal z 1 Ta biser naše literature je bil objavljen v „Dom jn Svetu“ 1. 1910. Ker ne pride mnogim naših članov omenjeni list v roke, nam ga je prepustil g. pisatelj v .ponatis,, za kar se mu najiskreneje zahvaljujemo. žarkim poljubom, da je skelelo v lice. Celo zvezde na ozki progi neba se niso ganile in se niso utrinjale, in je vendar žarelo iz njih s čudovitim ognjem. Vse, vse — samo kipeče koprnenje! Edino sivoumazana pot je zdajpazdaj zaječala, kadar je v temnem mraku noga prodrla tenko ledeno skorjico na strjeni luži. Ali vselej takrat je občutila moja duša, da se je dvignil božji prst in mi požugal: „Pssst!“ . Iz mračnega gozda; ob levi in desni je dehtel skrivnosten vonj, duh Velike noči, duh vstajenja. Srce se mi je razburjalo ob tej skrivnostni tajni pomladnega jutra. Kakor otrok, kadar zagleda prvič sve-tonočno drevo: vztrepeta, vzklikne, nato razpre oči in pije in uživa. Tudi moja duša je pila in uživala . . . Noga ni občutila grudave poti, teža skrbi je drsela z ramen, čelo se je jasnilo, pleča so se dvigala sproščena in prsi so se širile. Začul sem jasno klic vstajenja, zahrepenelo se mi je po življenju. — Po življenju, kateremu ni križana vsaka minuta, po življenju, ki ni kaljeno z grenkostjo, po življenju brez krvavih ran in umazanega blata . . . „Naprej!“ je vzklikalo v duši — naprej, to je pot do paradiža, pot v deviškem, pomladnem jutru. Tedaj se je hipoma dvignil na ovinku iz gozda steber sivega dima in v motnih obrisih kipel kvišku, miren in resen, kakor v davnih dneh pred Izraelci v puščavi. Iz sanj me je prebudil, da sem za hip obstal in premišljal. „Lovčev signal!“ sem hitro uganil. „Boji se, da ne najdem kraja domenjenega za sestanek!“ Opozorjen sem naglo krenil na levo in kmalu zagledal skozi goščo rdeče plamene, ki so mirno, kakor na sliki, žareli in rodili oblačni steber.. Ob ognju sem zapazil svojega lovca. Na štoru je sedel, resnoben in zamišljen, kot človek, ki čaka velikega dogodka. Dolgi brki so bili praznično nasukani. Tako se spodobi za slovesnost. „Dobro jutro in lovski blagor!“ Lovec me ni začutil, ker sem šel nalahko in previdno po stezi. Moj pozdrav ga je predramil. Oko je v bliskih ognja zažarelo v veliki radosti, brki so se vsled smehljaja krog ustnic upokončili kakor v pozdrav. „Dobro jutro in dober pogled ! Tako ste prišli, kot pride divja mačka. Sem čakal včasih drugih strelcev na petelina. Pa je ta in oni prisopihal in prilomastil, da sem mislil: Medved gre.“ „Če ste pa dremali?“ „Kaj? Dremal? Nisem zatisnil očesa vso noč!" „Zakaj ne?“ „Od skrbi, pravijo, da človek ne spi. In od veselja tudi ne!“ „Ali Vas tako skrbi in veseli petelin?“ „Tako-le Vam povem: Če bi prišel k meni človek in bi me povabil: Ti, France, na svatovščino pojdeš jutri in starešina boš — in ob tistem bi prišel drugi in bi govoril: Nad petelina greva jutri: tedaj bi jaz starešinstvo odpovedal in šel nad petelina. Tak-le sem, gospod !“ „No, in kako sodite današnji dan? Bo?“ „Snoči sem šel še oprezovat. Pa se je pripeljal na ono bukev. Starec, Vam povem, da takih ni mnogo! Tako sodim, da ga dobite, kakor bi šli v kurnik ponj.“ „Bomo potlej videli.“ „Je tudi res. Zakaj pretkani so stari petelini. Po trebuhu ti zakruli, brrr — pa zleti. Vse sliši, hudir! Mladega naskakavati— igrača. Nori in brusi in poka tjavendan, da bi na volu prijezdil podenj. Prav zares.“ „Pa pojdiva! Ne?“ Lovec se je ozrl na zvezde. „Nič se še ne mudi. Lahko se pogrejete ob ognju. Je mrzlo, da bi se mi skoro zanohtalo!“ „Pa vendar! Počakava rajši jutra v hribu nego tu v dolini.“ Lovec je vzel iz torbe majhno svetilko, segel po ogorek v ogenj in prižgal. „Z lučjo bova hodila?“ „Je hentano slaba pot in ledena po tem žlebu.“ Nato je poteptal ogenj, da ga je ugasil, pa sva šla. Takoj za prvim robičem sva morala črez vodo. „Pazite 1“ Lovec je govoril skoro šepetaje, dasi je bil prej ob ognju zelo glasen. Prevzela ga je. trenotna slovesnost. Prekoračila sva potok — hudournik — po gugajočih se kamenih. „Dajte mi puško! Rebar je zelo drsna!“ Tudi to je govoril čisto tiho, skrivnostno. Takisto sem mu odgovoril jaz in se zahvalil za ponudbo. Nato sya krenila kvišku. Korak za korakom sva se dvigala po strmini. Včasih so zahre-ščali žreblji na sklizki poti. Vselej je lovec hitro zaobrnil svetilko, da sva se ognila poledičnih plasti in kosov zmrzlega snega, ki se je svetil kakor bele zaplate na črni zemlji. Izpregovorila pa nisva besedice več. Ob hoji se je razgrelo lice. Kri je zaplala z veselejšimi valovi. Noga ni čutila bremena in napora. Zdelo se mi je, da z vsakim hipom raste strast, da se razplamteva hrepenenje po cilju. Kroginkrog je pa čudovito puhtelo iz zemlje. Pa to ni bil vonj, ob katerem se jeseni povesi glava na prsi in človeka objame modrost — smrti, ko brodiš skozi gozd po vlažnem listju. Ne, to ni bila smrt, to je bilo rojstvo. Vse naokrog je dehtelo po svežem jutru, vse je v nemem , molku čakalo, da zadoni po tokavah mogočni klic: Vstani! Vzbudi se, zrno, in poženi kal in obrodi cvetlico ! Razmakni se, popje, in razvij list in cveti Oživi se, grm, in zapoj, zapoj pesem vstajenja in življenja! In dvigni se tudi ti, kraljeva ptica naših gora, zapusti bivališče v robidi in smrečju in s krepkim zamahom poleti na viso bukev in — zapoj, zapoj, ti molčeči skrivač — himno ljubezni ------- —. Čudo! Gora se odene v sočno zelenje, iz božjega perišča se nasuje krme na bogato po zemlji, v tihi mesečini se poigravajo topli valovi poletja — on, kralj ptic —- pa molči. Viharji tulijo, bliski udarjajo rr.~on molči. Listje porumeni, Senice nemirno ščebetajo, gladni lisjak zalaja — on molči. Zima zapoje reauiemlpl • on ne beži. Tisoči se selijo v strahu pred gladom — on ostane in molči in vztraja. Ko pa iznad vztočnih gora mladi konjci z zlatom pretkanih griv pripeljejo v valovih prve vesne okopano zoro, tedaj se dvigne on, kralj, in izpregovori kraljevsko besedo s trona mogočne bukve. In on, ki je molčal ob polnopogrnjeni mizi, in on, ki ni vzdiha!, ko so ječala debla v burji, ki ni bežal, ko so bežali tisoči -- zatisne oko in zakrkne uho ter prekipi v edini pesmi, katero zna in pozna ^' v pesmi ljubezni, ki je edina močna in mogočna, začetek in konec dejanja in nehanja, ki se ne piše v jezersko gladino, ampak kleše v marmor.. . Hudi strmec je bil zmagan, žleb preplezan. Po borovničevju in mahu je vila najina pot. Z vrha visokega bora je žvižgnila perot sove, bežeče pred dnem v skrivališče. Pod borom sva obstala. Lovec je pihnil luč. Z roko je zamahnil proti južni strani. Izpregovoril pa ni več. Tudi šepetaje ne. Nema sva stala pod drevesom. Zvezda za zvezdo je gasnila. Temni obrisi gozda so rastli od bregov v vedno razločnejših konturah. Vrh gore se je rodila iz teme siva cerkvica. Potok po dolini je šumel glasneje. Meglena tančica je puhtela iz njega. Na vzhodu je bledelo nebo, drobni kosmi meglic so bili razkropljeni , po poti prihajajoče zarje. Kakor čreda^ ovčic. Moj lovec pa ni imel trenotka, da bi ga privoščil vzhajajočemu jutru. Kamor je pokazal z roko, tja se je žamaknilz ostrim vidom in tankim sluhom. Zdajpazdaj je zaslonil uhelj z dlanjo in še oprezneje poslušal. Pri daljni podružnici je, zazvonilo dam (Konec prihodnjič.) Nova ustanovnika. Gosp. dr. H. na Dunaju ter dr. Igo Jane, odvetnik v Radovljici, sta pristopila k našemu društvu kot ustanovnika. Za „Zeleni križ“ je nabral pri neki veselici kot izkupiček za divje race 6 K gosp. Adolf Pauser v Novem mestu. Solnce in jug sta že: pregnala iz naših lovišč mraz in sneg. Le na osojah in po globokih dragah leže še snežene krpe. Žival si oddiha in si izkuša iztra-dana, kakor je, polagoma pridobiti stare moči. Kos drobi na obronku svojo ženi-tovanjsko pesem in vabi k sebi izbrano ženico. Jerebice so se razbile in večinoma že sparile. Le tu in tam ti zleti kak osamel samec, ki je bil prepočasen in je zamudil pravi čas snubitve. Otožno se izprehaja ali izpreletuje podnevi, proti mraku pa oživi in išče z glasnim klicem po razorih in omejkih, če ni še kje kaka prosta devičica ali mlada vdovica. Dolgouhec si solnči podnevi suha rebra, ponoči tja do poznega jutra pa misli na pašo in ljubezen. Sicer so nekatere izmed njegovih ljubic postale že matere, a to ga ne moti, da bi jih iznova ne zalezoval. Ako ga zalotijo pri družici tekmeci, se jim postavi v bran. Na zadnjih nogah stoječ, se klofutajo, da jim leti dlaka proč. Če jo najde lovec, jo ogleduje z veseljem kot dobro znamenje. Selilke se vračajo mimo nas v severno domovino. Rac skoro več ni Kar jih je še, te so se namenile ostati pri nas, a so tudi nemirne. Sicer se vozi racman za svojo izvoljenko dostojno in častitljivo, kot se spodobi za kavalirja, a le prepogosto mu kale srečne trenutke prve ljubezni vsiljivi snubači, ki se ponujajo raci-nevesti na tak način, da je ženinu preveč in da se izkuša z ljubico vred na drugo vodo. odtegniti kalilcem ljubezenskega miru. Toda ti niso niti zamerljivi niti obzirni: če se vzdigne parček, sfrče tudi oni in začne se nemirno frčanje po zraku in letanje z vode na vodo.: Z žalostjo gleda lovec ta nemir in se kesa, da je streljal par tedpov prej kar na slepo, tako da je pustil premalo rac, pa preveč racmanov. A tudi kras naših gozdov — divji petelin'in ruševec čutita že v svojem srcu pomlad. Ne bo dolgo in prevzela ju bo strast popolnoma . . . Letošnja jesenska selitev kljunačev je bila pri nas boljša kakor lanska kakor smo že. pisali. Tudi drugod je bilo tako. Nižin so se kljunači ogibali* držali 'so se holmov in nižjih gričev, kjer so jih spodili na brakadah vedno nekaj. Rekord je dosegel letos g. Fran Ševčik, ki je ustrelil dozdaj 54 kljunačev.- Tri izmed teh je ustrelil v januarju in februarju. Ker so torej prezimovali ponekod pri nas kljunači, bi bilo želeti, da bi dobili o tem več natančnih podatkov. Sploh bi bilo dobro, da bi si zapisali naši lovci natanko vsakega kljunača, ki ga u stre le, oziroma prepode (ob nenavadnem časulj, in potem priobčili to v „Lovcu“. Menda mi ni treba še posebe omenjati, da je pri tem najvažnejše, kdaj in kje je bil ustreljen ali prepoden kljunač. Pri nas se veliko premalo opazuje, ali tem več strelja, včasih kar tja v en dan. A tudi mi se bomo morali resno lotiti podrobnega dela,, če hočemo, da bo veljala pri raziskovanju selitve kljunačev, kaj. naša beseda in da se bo imenovalo tudi naše ime poteg mnogoštevilnejših narodov. Dr. J. P. Sibirski krekovt ali sibirska lešnikarica. V tukajšnjem kraju nismo opazovali te pticp v lanskem letu, pač pa je ustrelil podpisani leta 1911 eno. Koj zunaj vasi se vije proti Dravi velika, močno izjedena, globoka struga Blažovice, ki je zdaj suha, ker so napeljali potok v preteklih časih med travniki po drugi strugi, da zamaka travo. Tej strugi pravijo tukajšnji prebivalci „Zgon“. Obrasla je na obeh straneh z raznim grmovjem. Mnogo je tam tudi leščevja. Bregovi so strmi, tu in tam popolnoma goli, peščeni, a dno je s pečevjem in kamenjem posuto. Tu je . v jeseni zavetišče zajcev, po zimi pa poljskih jerebic in fazanov- Dne 22. decembra 1911 sem tam iskal zajce, kar zleti pred menoj ptica, o kateri sem mislil, da je planinska šoja, kakor zovejo tukaj krekovta. Sedla je kakih petdeset korakov proč v leščevje, kjer je brskala in iskala po listju.. Dalje časa sem jo opazoval, zdela se mi je zelo krotka. Takoj po strelu je obležala. Preiskal sem jo natanko in našel, da ni naš navadni krekovt. Njen kljun je bil raven, tanek, gornja čeljust je segala malo črez spodnjo. Bil je tedaj sibirski krekovt, ki je menda pri nas zelo redka prikazen. Lešnikarico sem nagačil in se nahaja v zbirki krajevnega muzeja v Mariboru. Sibirska lešnikarica je doma v severo-vzhodni Aziji v pokrajinah ob Amurjn in Argunu. Iz teh krajev pripotuje v nekaterih letih v naše kraje v precej močnih jatah. Tako je prišla v letih 1885, 1887 in 1911. Ta vrsta pride iz krajev, kjer se nahajajo obširni gozdi limbe (pinus cimbra). Mehkoluščinasti orešci te vrste bora služijo tem potovalcem kot glavni živež, zaradi tega ima ta lešnikarica bolj vitek, raven in ožji kljun kakor naša navadna, ki se živi deloma tudi s trdimi lešniki in orehi, Ta ima zato tudi bolj trd in močen kljun. Znani ornitolog dr. Rud. Blasius razločuje dva krekovta: 1. debelokljuni (Nucifraga caryocatactes [L.]), 2. mehko-ali tankokljuni (Nucifraga caryocatactes macrorhynchos Brehm).Omenjam še, da se nahaja prva vrsta precej pogosto v. višjih legah Pohorja, a se ne zaleti nikdar v dolino. Limbuš pri Mariboru n. D. Ant. Godec. Rob pri Velikih Lašičah. Pegama smo opazovali, lovili in streljali tudi pri naš. 14. decembra m. 1. smo videli lovci na brakadi jato več kot 50 ptičev v zraku. Se tisti dan sta bila 2 taka ptiča v kletki, kjer sem ju spoznal za pegama, Eden izmed ujetnikov je bil moj. Prenočevala sva pa skupaj samo eno noč. Drugo jutro je postal že o somraku nemiren. Ker se je držal klavrno, se mi je zasmilil in sklenil sem mu dati zaželjeno prostost. Ko se je dobro zdanilo, je bil prost. Meni se je odvalil kamen, gospa K. se je pa tolažila z jokom. Se hujše pa ji je bilo, ko je čitala v „Lovcu" razpravo o pegamu, kjer se masti lepi severnjak v naših krajih s špehovko. — Pri nas so se držali pegami dalje časa. Okrog šole v Robu sem jih videl še po Novem letu. Vsega skupaj smo postrelili na Robu dva pegama, ujeli pa dva, izmed katerih smo enega izpustili. Ravnali smo torej pametno. S. K. Planinski orel. 21. januarja t, 1. dopoldne je ujel neki kmet v gozdu za trebanjskim gradom na Dolenjskem planinskega orla, ki je meril z razprostrtimi perutmi 2 20 m. V naše kraje sta ga prignala najbrže mraz in lakota. Na tla je padel vsled onemoglosti. Bil je tako izstradan, da preparator skoro ni našel želodca. Kanjo je ustrelil I. februarja Ivan Požek, posestnik v Adlešičih. Ker je bil letos nenavadno velik sneg in huda zima, niso imele kje dobiti hrane in zato so prihajale k hišam, kjer so napadale in odnašale kokoši. Pri nas se nahajajo kanje še prav pogosto. Lani je ustrelil 18. novembra tudi g. učitelj Ant. Kadunc v Tribučah kanjo, ker je mislil, da je kragulj. I. Šašelj. Kačarja je ustrelil 4. februarja g. Peter Rauch v Pobrežju pri Adlešičih. V črnomaljski okolici mu pravijo zajčar. G. Rauch je bil ustrelil prej lisico, jo odrl in vrgel njeno meso pod grajsko okno. To je zasledil kačar in se spustil na tla, kjer ga je doletela smrt. Meril je z razprostrtimi kriljutmi črez 1 m. Kačarjev vidim kar po 4—6, ko letajo ali krožijo v zraku in pivkajo. Kakor so prav koristni, ker pobirajo golazen, so glede lova škodljivi, ker love zajce, posebno mlade. Šolarji-pastirji so mi pravili, da so videli kačarja, kako je preganjal zajca in ga ulovil. Storil mu pa ni drugega, kakor da mu je izkljuval oči. I. Šašelj. Živega kragulja so ujeli 5. februarja v Purgi pri Adlešičih. Malo prej je bil napadel na hodniku pri hiši Ivana Adlešiča v Adlešičih kokoš, ko je zobala, in jo odnesel v neko drago v Kalcih, kjer jo je začel trgati. Ker je šel gospodar s puško za njim, ga je prepodil in dobil tudi kokoš, toda oskubljeno in raztrgano. Nato pa je šel v omenjeno drago sosedov sin, ker je vedel, da pride kragulj kmalu zopet nazaj na mesto, kjer je bil prepoden, iskat svoj plen; nastavil je ravnotam železje ali klešče, kakor pravijo tu skopcu, dejal gori kokošjega perja in natrosil okoli debelače. Klešče je privezal z vrvico na bližnji plot. Res se je vrnil kmalu kragulj po svoj plen. Spustil se je na kokošje perje, katero je začel brskati in pobirati zrnje, nakar se je železje sprožilo in ga prijelo za nogo. Bil pa je toliko močan, daje strgal vrvico, ki ni bila dosti pritrjena, se vzdignil z železjem in vrvico vred in odletel. Toda dolgo ni mogel leteti, ker ga je težilo železje in vrvica in ker je imel ranjeno nogo, ki je krvavela. Zato se je spustil na zemljo, kjer so ga ujeli. Li. Letošnjo zimo in lani celo leto so naredili pri nas kragulji silno škodo na kokoših in piščetih, posebno še na spomlad, ko so odnesli v Adlešičih in v okolici prav veliko mladih piščet. Nekaterim so jih odnesli po 10 in več. Miku Črniču jih je odnesel kragulj od 16 piščet prvega legla 15, Ivanu Adlešiču pa črez 30 piščet in kokoši. Zato pa niso hotele nekatere gospodinje več drugič podlagati kokošim, češ, saj mi „tič“ (kragulj) vse odnese. Videl sem tudi sam, kako je odnesel naenkrat dvoje piščet: eno v krempljih, drugo v kljunu. Ni čudno torej, če mrzijo ljudje vsled tega na vse te vrste roparic in če pade potem tudi marsikatera kanja ali kačar, ki sta sicer kmetu: koristna. L Šašelj. Veliko bobnarico (Botaurus stellaris [L.]) je ustrelil 6. februarja g. Ivan Miiller, posestnik in krčmar v Črnomlju. Ustrelil jo je v Okljuku ob Dobljičici v gozdu nem. vit. reda, pol ure od Črnomlja, ko je zletela z obrežja ob vodi. I. Šašelj. Vsebina uharičinega želodca. Dnč 15. decembra 1913 so ustrelili na neki brakadi pri Postojni veliko uharico. Poslali so jo g. Herfortu, da jo nagati. V želodcu so bili zadnji ostanki že skoraj popolnoma prebavljene lesne sove. Dr. J. P. Medveda je ustrelila dne 6; marca t. 1. ob 3/47 zvečer na čakališču v Veliki gori pri Ribnici graščakinja gospa Olga Rudež, roj. Kosler. Bil je velik, lepo rasel samec v starosti 5 — 6 let. Tehtal je čist 97 kg. To je že tretji medved gospe, graščakinje. Divji kozel v Št. Vidu nad Ljubljano. 3. marca t. 1. mi je pripeljal neki kmetič iz omenjene vasi lepega divjega kozla v prepariranje. Pripovedoval mi je, da je prišel kozel v smeri od Šmarne gore črez železniško progo v največjem diru in se zaletel v Št. Vidu v žično mrežo nekega vrta. Pridrvel: je s tako silo, dajo je raztrgal in vdrl tako na vrt. Tu se je zaganjal v ograjo toliko časa na vse mogoče načine, da je obležal. Na prsih je bil pod kožo ves krvavr Žalosten konec plemenite živali! V. Herfort. Divji mački. Dne 14. decembra m. 1. je padla na brakadi lovskega društva Hubertus v Postojni, kakor nam poroča g. —ar, divja mačka. Dolgost trupla je bila okoli 60 cm, dolžina repa 30 cm, tehtala je pa 5 J kg. To je že tretja divja mačka, ki je bila ustreljena, ozir. ulovljena lansko jesen, ozir. zimo v postojnskem občinskem lovišču.V velikolaškem lovišču je ujel 12. jan. t. 1. Ivan Prijatelj iz Ponikev pri Dobrepoljah v past krasno divjo mačko. Tehtala je 6 kg. Ravno isti. lovec je še eno ustrelil. Slediti jih je več. — Tudi v Ilirski Bistrici so ujeli lepega divjega mačka v železje. Zajca z zanko okrog života so ustrelili v novembru na brakadi na Golovcu. Zanka, ki je bila iz močne žice* je držala žival črez život blizu zadnjih nog. V boju za življenje jo je odtrgal ubogi zajec, ki je prestal gotovo dosti muk, preden ga je rešila vsega trpljenja lovčeva puška. Tam, kjer ga je stiskala zanka, je bil že nagnit. Tatov, ki nastavljajo zanke zajcem, pa tudi Srnam, je pri nas na Slovenskem povsod dosti. Letošnja zima je bila kakor nalašč zanje, da so lovili okrog kozelcev jerebice in zajce z zanko in s puško. Lovci in lovski pazniki, pazite na te lopove 1 F. L. Zajec med svinjami. Janez Štalec je streljal blizu Svetja pri Medvodah zajca v repi in ga obstrelil. Bežal je naravnost v vas, Janez jo je pa ubral za njim, a v vasi mu je izginil zajec izpred oči. Žeje bil Janez žalosten, da se ne bode videl s svojim zajčkom nikdar več, kar zavpijejo vaški paglavci: „V svinjaku pri Ivančičevih svinjah je zajec!“ Urno krene Janez proti svinjaku in zagleda beguna sredi svinj, ki so ga opazovale z velikim zanimanjem. ŠtaleC sname puško* da bi prišel prav po lovsko do zajca, a lastnik svinj mu iz previdnosti ne dovoli, pokazati strelske zmožnosti na'sovražniku sredi tako koristnih živali. Zato je moral Janez zajca ujeti z roko in pobiti brez puške. I. Zevnik. Zver v štajersko-koroških planinah ali „kmečki strah“. Od spomladi lanskega leta je vznemirjala štajersko-koroško obmejno gorovje, imehovano Kor-in Stubalpe, zver, ki je naredila ogromno škode na živini, pasoči se na planinah. Tudi divjačine je pomorila mnogo. Prebivalstva se je polotil kmalu velik Strah pred zverjo, ki so ji nadeli ime „kmečki strah“, dasi se je zdela raznim časnikarjem hujša kakor pa kmetom, katerim je trgala junce, ovce itd. O čudni zveri so povsod mnogo govorili, ugibali in pisali. Dosti jih je trdilo, da so videli zver, a vsakdo jo je opisal drugače. Eni so rekli, da je lev, drugi, da je tiger/ leopard, ris, puma, volk itd. Strah in domišljija'sta igrala veliko vlogo. Treznejši ljudje in maloverni Tomaži so pa bili mnenja, da koljejo živino podivjani psi, kar bi ne bilo nič novega, medtem ko so smatrali drugi vse skupaj za časnikarsko laž. A škoda je rastla od dne do dne. Zato je razpisalo štajersko namestništvo nagrado 3000 K onemu, ki bi ubil zver. Lovci so bili pridno na nogah in so se trudili na vse načine, da bi jo ugonobili. Zalezovali so jo podnevi, čakali jo ponoči pri mrhovini in ji nastavljali pasti. Lovcem se je pridružilo do 170 od oblasti poslanih orožnikov in vojaštvo. To je oskrbovalo telefonsko zvezo, da so lahko hitro poročali, kje se je prikazala zver. A ves večmesečni trud je bil zaman. Temu je bilo vzrok predvsem to, da je menjala žival nenavadno hitro svoje bivališče. Danes se je pojavila tu, jutri popolnoma drugje, morda 30 km stran. Gorovje, po katerem se je potikala, je namreč nad 100 km dolgo in 60 km široko. Obrastlo je gosto in ima polno globokih kotlin in širokih dolin. Tudi društvo „lovcev po poklicu“ je poslalo na troške namestništva ekspedicijo, ki je dognala na podlagi proučevanja stopinj in odpadkov zveri ter preiskovanja raztrganih živali, da je „kmečki strah“ zver mačjega plemena (lev, leopard, jaguar, puma). Vodja te ekspedicije je trdil, da je puma. Slišal je namreč ponoči v gozdu glas zverjadi, ki mu je ostal dobro v spominu. Ko se je vrnil na Dunaj, je poslušal v Schonbrunnu glasove raznih zveri ter prišel do prepričanja, da ima tak glas, kot ga je bil slišal v šta-jersko-koroškem obinejnem gorovju, puma. Uganka pa je bila, odkod bi bila prišla taka zver. Splošno so mislili, da je ušla iz kakega zverinjaka. Kljub visokemu snegu so lovci pridno dalje zasledovali žival, zlasti oni iz admontskega samostana in pa lovci kneza Liechtensteina in grofa Henckel-Donnersmarcka, ki imata v omenjenem gorovju velika, delohia ograjena lovišča. Parkrat so že obkrožili prebrisano žver, ki se je pa znala vedno izmuzniti. Na snegu so našli sledove, kako je ropala. Tako je n. pr. izsledila srnjaka, ga zgrabila, odnesla v gobcu nad 180 korakov daleč in ga potem deloma požrla. Ostanke so pobrale lisice. Bila je tako previdna in plaha, da je preskočila v visokem in dolgem skoku svež človeški sled, kar se je dobro razločilo v snegu. Že so ljudje malo pozabili na žival, časniki že niso več pisali tako krvavih dogodbic o zveri in niso jezili več mirnih bralcev z bedastimi razmotrivahji o zveri iz peresa kakega „uglednega, priznanega lovca-strokovnjaka'1, ki je pa poznal živali samo iz knjig in zverinjakov, ker je presedel večino svojega življenja za pisalno mizo kakega uredništva, a si je zato tem lažje naslikal „kmečki strah“ v všej grozoti, tudi raznih šaljivih razglednic s „kmečkim strahom“ niso več razpečavali podjetni trgovci v tolikem številu, kar se je raznesel glas, da je konec „kmečkega strahu“. Steinbauer, lovec grofa Henckel-Donnersmarcka, je bil. tako srečen, da ga je dobil 4. t. m. nad Wolfsbergom na Koroškem pred svojo smrtonosno cev. Zadel ga je, a je bil še toliko pri moči, da je ubežal. Ker ga niso mogli zasledovati tisti dan zaradi noči, so šli drugo jutro nadenj. Iskanje „kmečkega strahu“ jim je olajšal ta sam s svojim močnim krvavenjem. Previdno so ga obkolili in tovarniški ravnatelj Maks Diamand ga je podrl s svojo repetirko sistema Mannlicher rta 180 korakov. Bil je 37 '/2 kg težek volk. Kakor hitro se je raznesla o njegovi smrti vest, je zavladalo povsod veselje. V Celovec in Gradec, sploh v vsa večja avstrijska mesta so telefonirali ali brzojavili, da „kmečkega strahu“ ni več. Iz Wdlfsberga so mu poslali godbo nasproti in staro in mlado je hitelo na cesto, da bi si ogledali slavno zver. Fotografirali so jo s srečnim strelcem vred in razmnožili njeno sliko v mnogo sto izvodih. Nato so jo pripeljali v Gradec, kjer si jo je ogledal lahko vsakdo za malo vstopnino v korist lovcev, ki so se trudili za njo. Kje bo stal „kmečki strah“ pozneje v spomin vznemirjenja, ki ga je povzročil, o tem bo razsodil njegov lastnik, grof Henckel-Donnersmarck. Morda ga dobi občina WoIfsberg za svoj muzej, ki si ga misii ustanoviti. Zadnji volk je padel v onih krajih 6. januarja 1861. Usirelil ga je Zvvetti, tudi iovec že imenovanega grofa. Ne smemo pa misliti, da so vsi prepričani, da je z volkom vred konec „kmečkega strahu“. Nekateri se nikakor ne morejo sprijazniti s to mislijo in še vedno pričakujejo leva, tigra ali še kaj hujšega. Po našem mnenju je pa padel pravi ,,kmečki strah“, dasi ne tajimo,1 da ga bodo kmalu zopet kje videli, ker se nikjer ne manjka ljudi, ki gledajo v svet z domišljijo : in ne z očmi . . . Seveda ni izključeno, da se klati v imenovanem gorovju še kaka ropna zver. — Škodo, ki jo je napravil „kmečki strah", cenijo okroglo na 10.000 K. Trgovina s kožuhovino se je obnesla letos kaj slabo. Dasi smo vedeli, da bode letos slabejša kakor lani, vendar nismo pričakovali, da bode tako slaba, kakor je bila. Na ljubljanski semenj, ki se je vršil dne 25,—27. januarja v skladiščih tvrdke „Balkan“, je prišlo sicer zelo veliko kupcev iz Lipskega, Monakovega, z Dunaja, iz Budimpešte, Zagreba, Siska in drugod, a plačevali so zelo slabo. V splošnem so padle cene za 20 — 30 “/j,: Mnogo prodajalcev je odneslo zato rajši v nadi na boljše čase svoje blago domov. Za lisičje kože n. pr. so ponujali 10 do 12 K, za zajčje 30 —40 v. Domači prekupci so imeli deloma izgubo, 'ker so plačevali še dan pred semnjem lepe zajčje kože z 80 v, lisičje pas 16 K. Tudi kune' in vidre so padle v ceni, le dehorji so se držali. Tem je priskočila namreč na pomoč pariška moda, kjer so začele nositi dame krila, obrobljena od kolen doli z dehorjevo kožo. Vzrok tej veliki izpremembi cen je nekoliko moda, največ pa medsebojni dogovor velikih trgovcev. * Že na decembrskem londonskem semnju za kožuhovino je začel pihati neugoden veter, ki seje izpremenil na poti v Lipsko in k nam v pravi vihar za kožuharje. Na omenjenem ljubljanskem semnju so prodali približno 5000 zajčjih kož, 1200 lisičjih, 800 srninih, 400 jazbečjih, 300 od kun zlatic, 400—500 od kun belic, 200—300 od dehorjev, 50 od vider in nekaj od divjih mačkov, podlasic, polhov itd. Dog iz ri barske mreže Kako je lovil Tone sulce. Pred ne dolgim časom sem čital v listu „Leipziger Illustrierte Zeitung“ spis o ribištvu. Pisatelj hvali trnkanje in ga povzdiguje še črez lov. Kot posebno redek in zanimiv slučaj popisuje, kako bi bil ujel enkrat kmalu rta en trnek hkrati dve ribi, klina in ščuko. Ščuka mu je hotela namreč vzeti s trnka ujetega klina, ko ga je vlekel iz vode; da ni dobil'obeh, je bil kriv njegov spremljevalec, ki je bil — lepo povedano — prenervozen, v resnici pa preneroden. Ko sem to čital, sem se spomnil še skoraj bolj zanimivega Slučaja, ki se je pripetil lansko jesen mojemu očetu in njegovemu spremljevalcu Tonetu. Lepega jesenskega dne popoldne sta bila izginila tiho od doma. Zaman sem ju iskal in povpraševal po njima, imeli smo namreč dogovorjeno-malo brakadico, na katero sta pa gotovo pozabila. Še-le, ko sem opazil, da ni doma očetove ribnice za lipane, se mi je posvetilo, zakaj in kam sta bila odšla tako tiho. Pri nas doma smo vsi lovci in ribiči. Ker so pa lepe postrvi in veliki lipani že precej redki, skriva drug pred drugim, če ve za kako posebnost, kajti vsak bi se rad izkazal, da je boljši lovec ali ribič kot ostali. Ker šem opazil ta greh tudi pri drugih lovskih družinah —oče skriva lovske tajnosti pred sinovi, brat pa pred bratom K? se- mi ni zdelo nič hudega, da sta odšla brez vsakega obvestila. Sam pa tudi nisem maral doma presedati. Zato sem šel malo nad kljunače, ki so po-setili ravno takrat spotoma naše kraje. Lov je bil sicer brezuspešen, a ni mi bilo žal, ker mi je dal veliko užitka krasni jesenski dan. Ko sem se vrnil domov, nisem dolgo čakal na ribiča. Že na zadovoljnih obrazih se jima je videlo, da sta doživela nekaj posebnega. Oče je držal v roki skupaj staknjeno ribnico, Ton,e pa mrežico, a na hrbtu je nosil oprtnik. Stopil je k meni in mi rekel, da naj uganem, kaj ima v. oprtniku.. Prijel sem in začutil, nekaj precej velikega. Če bi bila imela bolj močno palico s seboj, bi ne bilo težko uganiti, a da bi bila ujela s tanko paličico, kakor sta jo'imeia, tako veliko ribo, kakor je bilo čutiti v nahrbtniku, je bilo malo verjetno. JM kaj le moreš imeti notri! Dva klina imaš, drugega za drugim.“ „Ti pa poznaš! Ali ne čutiš, da je le ena riba?“ Med tem je že -dal Tone oprtnik z ramen, ga odvezal in privlekel iz njega nad 3 kg težkega sulca. „Vidiš, ta jo je danes izkupil! Ni sicer bogve kako velik, a tako ga ni ujel še nihče, kot sem ga jaz.“ Tu je posegel oče vmes in povedal ves dogodek: •: „Lovil sem pod mostom, kjer mi je lipan kmalu prijel. Ker je bil precej velik, sem ga hotel malo utruditi, preden bi ga peljal h kraju. Toda lipan je postal naenkrat nemiren, metal se je iz vode in se zopet potapljal, a vse bolj živahno kot navadno, tako da sem se bal, da mi pretrga prednjo vrvico ali pa zlomi konec palice. Kar se mi pokaže (pokazal je na sulca) ta-le gospod. Hitro zavpijem nad Tonetom, naj pazi. Lipan, ki se je hotel rešiti sulca, je kar sam hitel h kraju. Komaj je bil pri kraju, je bil že tudi nenasitni požeruh za njim in ga pograbil za rep. Prestrašil sem se, kaj bode zdaj. Ta trenutek pa je zamahnil Tonez mrežico po vodi, jo zopet dvignil, zakričal nekaj nerazumljivega in — sulec se je metal po belem produ. Le hitrosti, s katero ga je zajel in vrgel iz vode,, se morava zahvaliti, da ni omahnil nazaj v zeleno Savo. Bil bi lahko ušel mrežici, ker je držal lipana samo za rep, a je bil tako zatopljen v svoj plen, da je pozabil na vso nevarnost. Mene je pa stvar tako zmedla, da sem izpustil prej napeto vrvico, tako da mi je utekel lipan. Pa kljub temu sem vesel današnjega dne, ker se mi ni še nikdar pripetilo kaj takega.“ V. pl. K. Nasadne postrvi se oddajajo iz ribogojne naprave g. župnika Kleindiensta 1000 po 8 K. Tako je sklenil kranjski deželni odbor dne 7. marca 1.1. V isti seji je dovolil podporo za ribogojno napravo v Želimljah. Ribarski tečaj v Št. Petru na Zgornjem Avstrijskem. Gorenjeavstrijsko dež. ribarsko društvo priredi v svojem gojilišču rib v Št. Petru pri Linču tritedenski učni tečaj, kjer bodo učili umetno gojenje rib, ribničarstvo, nasajanje prostih voda, gojenje karpov in rakov, nauk o vodi in o mrežah, ribje bolezni Itd. Tečaj bode trajal od 16. marca do 4. aprila 1914 in je brezplačen. Za siromašne udeležence je na razpolago v učilnici 9 postelj. Tudi dobe lahko državno ali deželno podporo. Interesente opozarjamo s tem na tečaj s pripombo, da dobe natančnejša pojasnila pri Božidarju Peyrlu, računskem svetniku in tajniku gorenjeavstr., dež. rib. društva v Linču, Klammstrasse št. 9. Mala oznanila. Lovišče v Zgornji Krmi pod Triglavom se bode oddalo v najem za dobo .5 let potom javne dražbe dne 13. aprila 1914 med 3. in 4. uro popoldne v „Gasilnem domu“ podobčine Zasip pri Bledu. V lovišču, ki meri 500 ha, se nahaja mnogo divjih kozlov, planinskih zajcev, ruševcev in belih gorskih jerebic. Natančnejša pojasnila daje pismeno: Srenja Zasip pri Bledu. Kupi se mlad, čistokrven foksterijer. Ponudbe sprejema V. Herforf, prepa-rator v Ljubljani. Isti opozarja gg. lovce na fotografije divjih petelinov v izložbi drogerije „Adrija“ v Šelenburgovi ulici. Vsi snimki so napravljeni po njegovih preparatih. Izvrsten pes-ptičar se kupi. Ponudbe, naj se pošljejo na upravo „Lovca“. ffgy- Velika zaloga pušk in samokresov lastnega izdelka in najnovejšega sistema kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk z najboljšim strelnim učinkom. Posebno priporočam svoje širom znane lahke trocevke s Kruppovimi cevmi in puške brez petelinov za brezdimni smodnik. NOTO 1 Avtomatične Browning - puške, kalib. 16 in 12, z neprekosljivim strelnim učinkom. i...u u' Avtomatične Browning- in Steyr-pištole. Velika zaloga vseh lovskih potrebščin po najnižji ceni. Popravila in naročila izvršujem točno in zanesljivo, mr* Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Fr. Ševčik, puškar. Ljubljana, Židovska ulica št. 8. Svoje cenjene odjemalce prosim vljudno, da izvolijo pri naročilih patron natančno ozna^ čiti kaliber puške, št. šiber in pa, ali žele navadni ali brezdimni smodnik. Pozor g. M! Za nagačenje raznovrstnih živali se priporoča mm robida, V LJUBLJANI, Tržaška cesta št. 22. Fina, strokovnjaška izvedba. Najnižje cene. — Na željo odnašam in donašam tudi sam domov. — Naročilo z dopisnico zadostuje. Kavarna Evropa o Ljubljani, Dunajska cesta, je shajališče članov „Slovenskega lovskega društva“. r Konfekcijska trgovina Gričar 8 Mejač, Ljubljana, Prešernova ulica 9, L priporoča lovcem svojo bogato zalogo vsakovrstnih oblačil- II. Herfort, Ljubljano, Vrazov trg 1, se priporoča za sezono divjih petelinov, katere preparira zelo skrbno in okusno z najboljšimi kemikalijami in v vseh mogočih stojah. Cena od 9 K dalje, prsna oblika z izrezljano ploščo od 7 K dalje. — Priznalna pisma. — Priloženi snimek je napravljen po njegovem izdelku. jelene, srne, zajce, kunce, fazane, jerebice kakor tudi vse vrste druge divjačine prodaja v svrho osveženja krvi Edvard JVIaper u Dunajskem Havem mestu, Schnceberogasse 10. Zlasti opozarja na nasadna jajca vsakovrstne perutnine. — Za živ ^ prihod divjačine in za svežost jajc jamči. — Cene nizke. e ________________-_______________________________________________- * v 9 I. KETTE, Ljubljana, Franca Jožefa cesta št. 3 Specijalna trgovina klobukov, čepic, kravat, perila, sploh vseh modnih in športnih predmetov. -+ Vsakovrstne po- r m trebščine za lovce. i! Izdajatelj: „Slovensko lovsko društvo“ v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton.Martinc v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. I F. K. KAISER, 11 puškar v LJUBLJANI, j Šelenburgova ulica 6, priporoča bogato zalogo pušk in samokresov. V zalogi ima po ( najnižjih cenah vse lovske potrebščine kakor tudi vse priprave za ribji lov. Umetni ogenj. Ceniki zastonj in poštnine prosio. C. kr. prodaja smodnika. JOSIP RO JIM,; LJUBLJANA Krojač niča za gospode. Elegantne obleke« Najnovejši kroj. Priporoča vsakovrstne športne ih 1 ovske obleke ter lovske uniforme. ¥ zalogi ima najSnejše angleško Map. Elegantne promenadne obleke in Uniforme neb sest. ¡¡j—Točna, dobra In hitra postrežba« Ti skar n a in I litografij a 3. Blasniha naši. v Ljubljani se priporoča v izvršitev vsakovrstnih v to stroko spadajočih del. Ifineba fnnnnina maSBBBSt HE pnpo- Hlilann lryuviiia roča svojo veliko zalogo vina najboljše kakovosti po nizkih eenah. iiWWi H m v 1 'Š55? /sat tj% j 1 is®» It €8 68 IM fill 1 i ggi S || pip% ISM3 pOSll JilJlElilllillJll || I lil tras 151181 gikn 11 © h ge - e 1 IB fl n 11 Si 811 i si lin ifiii-1 iUiJI lllll do» p iijouijšiiiig .-S^e : '^5'a ■■ 2* ■ s - 2is@ - dbrestujelira &Kjjf Sf &i brez odb i tka rent-1 vloge po ¡4 /© nega davka. I I Sprejema vloge na t®k©SI "pa'c'uh s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Rezervni zaklada 'nad pakmilijona kron» vloge s dvajset milij©rs©¥ krofi» 11 m Mi Gena SO kron. Novosti -“ga Novosti I Pozor gg. lotcil | Najnovejii in; najizborhejši daljno-gled sedanjosti je « B»;w scfe-©ir ® daljnogled MMj katerega si naj nabavi vsak lovec. Omenjeni ja daljnogled vsebuje vse optične vrline v najvišji 3 meri in je osobito za lov in šport zaiadi svoje ra izvanredno velike svetlobne moči neprekosljiv •&, in kot nočno steklo naravnost očarujoč. W Povečanje............J3/.* trat. ¿J Vidno polje v razdalji 1000liri\ . .105 n?etr'oy» Objektivski prerez,. . . . | . 53 mm,' Svellobnafmoč 1 . . ... ¡1 132,;/ - Teža 450 gramov. M Specijalist za- očale in nanosnike. Velika zaloga toplomerov,-barometrov, mer za višino, §@5 'kompasov, daljnogledov: Zeiss, Busch, Goerz — Ceniki.brezplačnol^gBogata zaloga 3 ur, zlatnine in srebrnine, — Tovarniška zaloga gramofonov in plošč.