BhunimlEMifspnlB KM i.15
7eriag imđ SehrlCUeitun^: Klageofurt, Blsmarckrlns 13, PostCach 116 t BezHfsprata (im r«ni«a мШжг) monatUeh RU 1— fr«i Haue (•InsobHefiUcdi RM 0.90 StostcUgeblUtr Abbeatdlimgem dec Zeittu^; fttr (1ш n*chf»lg*nd*n Uonat werd«B аиг	imd вмг Me M, đsa laufenđiB M<«ata enganonusen
к». M.
Krainbnrg, Двп 20. Mai 184*.
4. Jahrganij:
»ДаЈрге! krvave#:, potem prosfaelif
Tipično poglavje židovske plutokracije - Stradajoče žrtve vojne - Nezadostna pomoč poškodovancem In odpuščenim
Pred kratkim je bila v britanski Spodnji zbornici debata o zakonskem osnutku, ki predvideva mere o pomoči za čase po vojni in se predvsem zavzema za popis telesnih poškodovancev in za njihovo izobrazbo in vključitev v poklicno življenje. Član Spodnje zbornice, dr. Rusell Thomas, je pri tem izrazil svoje dvome, če je v državi z zdravimi pogledi sploh vredno truda, da bi se takšni ljudje povrnili nazaj na delo. On se boji, tako je izjavil, da bi bil tovrstni zakon tak, da bi jih zaposlil na škodo zdravih in polnovrednih delavnih moči. »Ponos naroda so njegovi zdravi ljudje«, je rekel dobesedno. »Pustite nas, da ne izrečemo svoje molitve pred »skrinjo« pomankljivega, ampak popolnega zdravja.«
Kakor je vedela »News Chronicle« dalje Poročati, je dr. Rusell Thomas v svojem go-voru v Spodnji zbornici med drugim izjavil, bi morala Anglija svojo obnovo po vojni izvršiti ne na bežnem pesku sentimental-/^osti,' ampak na trdnopovezani skali stvarnosti. Ta izjava Russella se smatra kot ti-Pićno mišljenje britanskih kro-9 o v, ki jim je popolnoma vseeno, kaj se "0 zgodilo z vojnimi oškodovanci, potem ko *0 izpolnili svojo dolžnost do domovine.
Leta že so iz časopisov Velike Britanije ■"edno spet razvidni podatki o ministrstvu penzije, iz katerih izhaja, da se opravičene zahteve vojnih oškodovancev — vojakov ali civilistov, premalo vpoštevajo. Naj Лв pr. spomnimo samo na članek, ki je bil pod naslovom »Dva groša za eno rane« 16. oktobra 1941. objavljen v »Daily Mail« In je imel sledeče besedilo:
18 letnega vajenca Richarda Grovesa ne imatrajo za vojnega junaka. On je samo mornar, ki je v bitki v Atlantiku razven 43 ran, odnesel tudi živčno bolezen, tako da ne more več popolnoma ozdraveli. On je zelo ogorčen radi pisma iz ministrstva za penzije z vsebino, da so se odločili, njemu izplačati za čas enega leta tedensko 6' 2 šilinga kot odškodnino za njegove številne rane in njegov živčni zlom. Sest in pol šilinga, to je cena, ki jo je ministrstvo za penzije pripravljeno plačati za ozdravljenje Grovesa, torej manj, kakor dva groša za vsako rano in teden in manj kakor vlada prizna, gospodarju domačinstva za prehrano evakuiranega otroka.
Tipičen je tudi sledeči primer;
Potem ko je neka delegacija britanskih žen ▼ avgustu 1943. 1. demonstrirala pred zbornico, da bi s tem pokazala sVojo ogorčenost radi neverjetnega postopanja, ki so ga deležne družine pripadnikov oborožene sile Od strani ministrstva za penzije, je tudi list »News Chronicle« zelo obsežno obravnaval to zadevo. Opozoril je, da imajo svojci padlih britanskih vojakov še slabše stališče kakor pa vojni oškodovanci. V članku je minister za penzije Sir Walter Womersley ob-dolžen, da se njegovo ministrstvo trudi, da bi vojne invalide sistematsko goljufalo. Se slabši, tako je nadaljevala »News Chronicle« je pa položaj svojcev vojnih udeležencev, ki deloma sploh niso dobili nobene podpore.
List navaja nekaj primerov, ko so bili predlogi za skromno pomoč mnogih starih mater, ki so bile komaj ali v najmanjšem ob-segu sposobne za delo in so v nekaterih primerih zgubile dva, pa cel6 tri sinove, po ministrstvu penzije kratko in malo
2.000 letal sestreljenih
Oberkommando der Wehrmacht je dne 16. maja objavilo:
Od vzhodne fronte poročajo samo o krajevnem bojnem delovanju 6b spodnjem Dnje-«ru in v predzemlju Karpatov.
Odredi vojske in protiletalskega topništva *0 od začetka vojnega pohoda na Vzhodu Sestrelili 2.000 sovražnih letal. Od teh sta dosegla odstrel 300 letal samo oddelka protiletalskega topništva vojske št. 275 in 279.
Na italijanski juini "onti je sovražnik % uporabo novih divizij pehote in oklopnja-KOV nadaljeval s svojimi napadi na naš o-brambni sestav s težiščem јиио od Caksina. Po srditih, premenljivih bojih, smo zgubili nekaj višinskih položajev. V drugih odsekih *ио z nasprotnim napadom odpravili aH zajezili krajevne vdore. Močan odred vojnih letalcev Je 15. maja v poznih večernih urah z dobrim učinkom bombardiral sovražna o porišča na bojišču pri Cassinu. Nastali «0 požari in eksplozije.
rrl napadih posameznih britanskih vzne-mirjevalnlh letal na kttlnskl in mannheimski prostor ter pri vletih na Kielski zaliv smo v pretekli noči sestrelili štiri sovražna letala. Dne 16. maja so v prvih jutranjih urah napadli močni odredi težkih nemških letal bri-tansko pristaniško mesto Portsmouth % ve-lUflrtiom »M»tr*lnih k* zažlgalnih
odklonjeni, čeprav so bili padli sinovi edini njihovi hranilci.
Tudi danes se vedno spet pojavljajo li problemi v britanskem časopisju. Tako se ugotavlja, da se tudi po angleških deželnih cestah potepa vedno več odpuščenih vojakov in mornarjev, ki so vsi obupani, ker se na noben način ne skrbi za nje. Sicer je bil ustanovljen neki pomožni komite, ali vodja tega komiteja je izjavil, da so mu roke popolnoma vezane. Za veterane je edini izhod, da se obrnejo na delovni urad, ki pa tudi največkrat ne more pomagati.
Tudi v parlamentu so se pečali s temi zadevami. Ministru dela Bevinu je bilo stavljeno vprašanje, kako misli, da bi se te neznosne razmere popravile, in da li je voljan tem v vagabunde degradiranim veteranom preskrbeti delo oziroma jim zagotoviti pen-zijo. Nadalje se je razpravljalo, kakšne korake misli podvzeti vlada, da ji problem ne urase, ko bo po vojni prišlo do razpustitve vojaštva in odpustitve več tisočev mornarjev.
Neštete vojake v židovski plutokraciji bo zadela ista usoda, ki je zadela njihove tovariše po prvi svetovni vojni. Prav do začetka sedanje vojne se jih je videlo posamezne ali v skupinah na cesti, ko so peli ali muzicirali, z eno besedo, prosjačili, da so se tako od darov usmiljenih ljudi preživljali. Mala tablica obešena ob vratu z napisom:
»Ex — Serviceman — no pension«. »Bivši vojak — brez penzije.« Tujec, ki je na londonskih cestah vedno spet srečal te žalostne pojave, ni mogel razumeti, da nekdaj najbogatejša država na svetu, ni bolje skrbela za vojne poškodovance.
Med tem se ni nič spremenilo. Ko je pred kratkim v Spodnji zbornici neki parlamentarni član opozoril, da dela slab vtis, ko se vidijo odpuščeni vojaki v vedno večjem obsegu kot berači po cestah, je Bevin kratko odgovoril, da bo že videl, ali je mogoče, da se za nje kaj stori.
Takšna je angleška skrb za vojne udeležence in njihove svojce, ko si med tem plu-tokrati z vojno dalje bašejo že itak prenapolnjene žepe.
Lakota potroji število mrtvih
Bera. 19- maja. Se vedno se opaža reakcija hude katastrofe lakote, ki je v zadnjih mesecih zadela Indijo in zlasti bengalsko pokrajino. Indijski časopis »Statesman« poroča, da je v zadnjem letu v Kalkuti umrlo v po-mladannskih mesecih vsak teden okrog 460 ljudi, sedaj jih v mestu umrje najmanj 1200 na teden. To pomeni potrojitev. Uprava se, kakor vse kaže — tako piše »Statesman« — ne bavi več s tem dejstvom. Časopis pristavlja, da *0 Kalkuto navadno smatrali да barometer v stanju britanske uprave.
Zelo hude sovražnikoie ziinbe v liailjl
Pri Esperiji odbiti vsi sovražni napadi - Strnjeni zračni napad na Smolensk
Oberkommando der Wehrmaoht je dne 18. maja objavilo;
Na italijanski južni fronti se je včeraj sovražniku po srditih bojih, pri katerih Je ulf pel izredno hude krvave zgube, posrečilo, vdreti severno od tormije v naše položaje. Protiukrepi so v teku. V prostoru pri Esperiji smo odbili vse z najmočnejšo uporabo topništva in. oklopnjakov izvedene sovražne napade. Cassino, v katerega so se bili An-glo-Amerikanci že več mesecev zaman zaganjali z uporabo močnih sil, smo v pretekli noči brez boja izpraznili v prilog dalje zadaj ležečega, moči prihranjujočega in zaje-zujočega položaja.
V nettunskem mostišču je oživelo bojno delovanje in smo zavrnili močne nasprotnikove sunke južno od Cisterne in južno od Littorije. Močan odred nemških bojnih le tal je v minuli noči z ugotovljenim dobrim učinkom napadel nared stoječe sovražne čete in oskrbovalna pota v bojišču pri Min-tumu. Severnoameriški bombniki so namerili svoje napade na več pristaniških mest ob italijanski zapadni obali in na otoku Elbi. Pri tem smo po protiletalskem topništvu In v zračnih bojih sestrelili 17 sovražnih letal.
Od vzhodne fronte razen živahnih krajev-
nih bojev ob spodnjem Dnjestru in v predgorju Karpatov ne poročajo o nobenih večjih bojnih dejanjih. V Cmem morju je nem-iki, love<; na podmornice potopil neko sovjetsko podmornico in neko drugo tako težko poškodoval, de je bržkone uničena.
Močni odredi težkih nemških bojnih letal so izvršili v pretekli noči strnjen napad na kolodvorsko ozemlje v Smolensku. Po mno-štveno odvrženih razstrelnlh in zažigalnlh bombah je nastalo v prostorih, kamor so merili, več velikih požarov in eksplozij.
Pri poskušenem napadu sovjetskih bombnikov na neko pristanišče v Južni Finski so finski lovci sestrelili deset sovražnih letal.
Z zatiranjem komunističnih tolp na Balkanu smo uspešno nadaljevali. V času od 1. do 15. maja so zgubili komunisti nad 5000 mrtvih, 1300 ujetnikov in več sto prebežni-kov. Uplenili ali uničili smo številne lopove, vsakovrstna orožja in vojna orodja ter 34 oskrbovalnih skladišč.
Pri obrambi nekega sovražnega podvzetja proti otoku Solti, ki leži pred dalmatinsko obalo, se je posebno odlikoval drugi bataljon nekega hannoverskega grenadirskega polka, ki ga vodi Hauptmann d. R. Mohr-manh.
V Inžni lialiii niaierialnn bilka v nafvcili Izmeri
Srdita borba na širini 35 itm - Na Vzlioflu nobeniii pomembnili bolnih dejanj
Oberkommando der Wehrmacht je dne 17. maja objavilo:
V	goratem svetu italijanske južne fronte divja na širini 35 km materialna bitka največje izmere. Neprestan bobneči ogenj z ogromno uporabo municije, najmočnejši zračni napadi, uporaba oklopnjakov kot premičnega topništva, srdita borba za vsako oporišče'in vsak vrh, ki često v kratkem razdobju večkrat menjajo svoje lastnike, dado tem bojem obeležje velike obrambne bitke zadnje svetovne vojne. Nasproti veliki sovražni premoči se naše čete sedaj že šest dni srdito upirajo. Med tem vojskovanjem izvršena odmikanja potekajo po načrtih. Izredno hude krvave zgube sovražnika niso v nobenem razmerju z zgolj taktično pridobitvijo sveta, ki jo je mogel doseči.
V	nettunskem mostišču se včeraj niso vršili nobeni pomembni boji. Po več dni stopnjujočem se ognju sovražnega topništva pa je tudi tukaj kmalu pričakovati velikega napada.
Na vzhodni fronti tudi včeraj razen.silnih krajevnih bojev ob spodnjem Dnjestru in v predgorju Karpatov ni prišlo do nobenih pomembnih bojnih dejanj. Močni odredi bojnih letal in bombnikov so v zadnji noči z opaženim dobrim učinkom napadli sovjetske nared stoječe čete In stanovališča čet jugovzhodno od Ostrova In v prostoru pri Psko-vu. V Finskem zalivu so stražna vozila voj ne mornarice in lovci sestrelili 13 sovražnih bombnikov.
Nemški br»i čolni so pri nočnem lunku pro« eovjetikim «trainlra bojnim »ilm »
vzhodnem delu Finskega zaliva poškodovali več sovražnih vozil.
Pri poskušenem napadu sovjetskih bombnikov na nek nemški konvoj pred severno norveško obalo so zaščitne bojne sile in krovno protiletalsko topništvo sestrelili tri letala, lovci pa nadaljnjih 21.
Va zadnji noči je odvrglo nekaj britanskih letal bombe na obmestje Berlina.
Živega so križali
Lvov, 19. maja. Nemški vojaki so pri ponovni osvojitvi nekega kraja v bližini Tar-nopola našli razpelo, na katerega je bil % rokami in nogami pribit stari župnik Jan Skovronek. Starčka, ki je še kazal slabe znake življenja, so nemški vojaki osvobodili. Pred smrtjo je še lahko povedal, da so ga boljševiki napadli med službo božjo, ga pobili na tla ter ga med sramotenjem pribili na zasilno stesan križ.
Pozornost vzbujajoč predlog v Quebediu
Stockholm, 19. maja. List »Times« poroča, da je v zakonodajni skupščini v Ouebecku neodvisni poslanec Renć Chalouth predlagal resolucijo, ki je bila sprejeta s 55 proti 4 glasovi In v kateri se odklanja pošlljatev vojaščini zavezanih Kanadljcev v prekomorje. Neka druga resolucija, naj Kanada izstopi iz vojne, ni bila dana na glasovanje. Chalout je utemeljil sprejeti predlog med drugim s tem, naj pošilja Velika Britanija in Zedinje-ne države skupno s Sovjeti in Cungkinško Kitajsko svoje lastne vojaštvo, »da. zamai« morebitne rrceli«.
Videz !n bistvo komunizma
rH Krainburg, 19. maja.
Vsak normalen fflovek, ki je spoznal komunizem T teoriji in praksi, se bo začudil: kakor mora ta topoglavi, primitivni, po pristni vedi že davno v vsaki točki izpod-biti nauk in ta mračni, brezdušni, živinski življenski red navdušiti ljudi in kako ga morajo oni idealizirati?
Gotovo je, da imajo dandanes komunisti na razpolago neomejena denarna sredstva za svojo propagando. Vse, kar pridela ruski narod s svojo krvjo in potjo, v kolikor ni potrebno za razkošno življenje boljševiških dostojanstvenikov, se uporabi za pripravo svetovne revolucije, in pri tej pripravi je propaganda največjega pomena. To je vsekakor res, ampak zakaj imajo komunistični propa-gatorji toliko vpliva in uspeha?
Odgovor na to vprašanje je ravno tako preprost kakor za marsikoga nepričakovan: samo zategadelj, ker večina komunistov ali — bolje povedano — tistih, ki se iskreno smatrajo za komuniste, komunizir.. niti ne pozna.
Kakor znano sta bila Marx in Engels očeta modernega komunizma. Oba sta bila po svojem pokoljenju in tudi po svoji miselnosti tipična Zida. Sovražila sta krščanske narode, in zlasti Marx je v svojih sestavkih in pismih prezirljivo opsoval Slovane.
Zidje so imeli že od nekdaj dvojni verouk. Prvi, ki je bil opisan v talmudu in drugih svetih knjigah, je namenjen Zidom samim in za nje obvezen, za tuje pa, tako zvane goje, pa bi ostal nedostopen. To je vera najskrajnejšega nacionalnega egoizma, zaničevanja in sovraštva glede vsega, kar ni židovsko in kar sme biti samo predmet židovskega izkoriščanja. Drugi verouk, ki ga razširjajo zlasti židovski pisatelji in časopisi po sem svetu, je pač namenjen tujcem, gojem, m opisuje Zide kot prijatelje vsega človeštvi, kot prvobojevnike za splošno blaginjo, za svobodo in napredek. Kajpak je samo ob sebi razumljivo, da je za pravilno presojo ži-dovstva merodajen le prvi, nikakor pa ne drugi verouk.
Prav tako imalo tudi komunisti dvojen program. Prvi je opisan v spisih Marxa, Engel-sa, Lenina, Stalina in drugih učiteljev modernega komunizma, kakor tudi v sklepih komunističnega svetovnega kongresa in v ustavi USSR. Samo ta program je obvezen za • vsakega komunista in to posebno v prvi vrsti za komuniste, ki razpolagajo z državno oblastjo, in tega morajo vršiti. Drugi program razvijajo posamezni komunistični funkcionarji in oblasti in ga včasih tud> dekreti-rajo, vendar pa s tem nikakor ne spreminjajo ustave in osnovnih zakonov komunistične države. Ta program je namenjen zunaj stoječim, narodom in skupinam občestva, ki jih je treba za komunizem šele pridobiti, in zato vodi računa o njihovih željah in je tudi pri-lagoden tem željam. Pa tudi v tem primeru je samo ob sebi razumljivo, da omogoča pravilno presojo komunističnega programa samo prvi in ne drugi program, ali bolje povedano mnogi drugi programi komunizma.
Ortodoksni Zidje zakrivajo skrbno svoj talmud in svoje tajne zakone pred zunanjim svetom in kakor hitro nekaj takega zagleda luč sveta v kakršnikoli knjigi, kakor je bil to na pr. slučaj s slovitimi protokoli modrijanov iz Ziona, si prizadevajo takoj, da popolnoma pokupijo vso naklado in jo uničijo. Zaradi tega je študij pravega obraza Židov-stva tako težak. Komunisti si prav za prav nič ne prizadevajo, da bi prikrivali svoj talmud. Oni ponatisnejo spise svojih voditeljev In drug material, ki vsebuje pristni komunistični program, v stotisočih proizvodih, in tako je ta material vsakomur dostopen. In vendar ga ne čitajo ne samo zunaj stoječi, ampak ne berejo ga tudi naivni pripadniki komunizma, ker je preobširen (samo Leninova dela obsegajo več kot 30 težkih zvezkov) in zaradi težko razumljivega sloga. To vedo komunisti dobro in računajo ravne s tem.
Pred nedavnim so aretirali na Gorenjskem eno izmed voditeljic komunističnih ženskih organizacij. Pripovedovala je o svojem delovanju in o svojih sotrudnicah. In čudno: vsa-kikrat, kadar je označila katerokoli izmed teh sotrudnic kot idealistko, kot posebno vneto in požrtvovalno, je pristavila: »O komunizmu pa ve bore malo«, ali: »Komunizem pa le težko razume«.
Kdor se je enkrat potrudil, proučiti komunistični program, kakor je razvit v spiclh stvariteljev modernega komunizma in т osnovnih zakonih komunistične Internationale in USSR, ve, da je ta program v vseh teh spisih in sklepih opisan vedno istovrstno in da ne prenaša nobenih sprememb ali popuščanja.
Kakor je rekel praustanovitel] modernega komunizma, da je »vera opij za ljudstvo«, tako trdi tudi Stalin, da se »komunizem in vera absolutno ne dasta združiti«, in ustava v USSR prepoveduje strogo vsako versko propagando, vtem ko se ime protiverska neovirano in neomejeno i*vaj*W. In depiw M ftalio, kar }• to	rmrthno M
Sh*n S--štev S9.
KARAWANKEK BOTE
Robota, 20. maj* 1M4-.
okrepitev komunistične države, spogleduje » pravoslavno cerkvijo, pa v svojih »plslh ne bo preklical niti besede svoje presoje slede vere in nikoli ne bo odpravil dotičnih določil v sovjetski ustavi.
Ca I# Marx oznanjal, da stoji razred nad narodom, je pisal tudi Lenin: »doprlnaiati moramo največje nacionalne žrtve zaradi tiajvišjih interesov proletarske svetovne revolucije« (zbrani spisi zv. XXIII, str. 290), in Stalin vzdržuje isto smernico. Najsi tudi ima Stalin sedaj za časa vojne, da pogreje nacionalna čustva ruskega naroda, rodoljubne govore in najsi tudi ustanavlja rede na čast ruskih narodnih junakov, ustave USSR, kjer je črtano ime »Rusija« in nadomeščeno z brezimno Unijo sovjetski socialističnih republik, pa nikoli ne bo spremenil.
Kakor Je komunistični program od vsega začetka zahteval odpravo zasebne lastnine in uvedbo sistema kolhozov, tako vzdržujejo isto stališče tudi Lenin In Stalin, kakor tudi ustava USSR. Lenin je bil svoječasno prokla-miral NEP (novo gospodarsko politiko) in dopustil svobodno trgovino. Pozneje je pa sam cinično izjavil, da je to storil zaradi tega, da bi zrasla trgovcem in kmetom mast in da bi jim lahko odvzeli to mast. Ravno tako sta pred nekaj leti Stalin in njegova vlada dovolila kmetom košček zemlje in nekaj živine za njihovo izključno porabo. Storila pa sta to samo zategadelj, ker sta vedela, da bodo kmetje veliko marljiveje in zato uspešneje obdelovali svojo lastno zemljo, kakor polja kolhozov. Kmalu nato sta jim odvzela skoraj popolnoma sadove njihovega dela v obliki povišanih davkov in prisilne oddaje pridelkov, in nato sta se zopet vrnila k str j-gemu sistemu kolhozov. V svojih osnovnih zakonih pa nista ničesar spremenila.
Kar se pa tiče stališča nasproti zavezniškim narodom je veljalo in velja pri komunistih še vedno načelo, ki ga je bil izrekel Stalin v sledečih besedah: »Vojskovati se %a preobrat svetovnega buržujstva in se pri tem v naprej odreči laviranju, dogovorom in kompromisom z morebitnimi zavezniki — ali bi ne bilo to brezmejno smešno? Ni li to sjično temu, če bi se bili pri kakšni te^ki hoji navzgor na goro v naprej odrekli temu, da bomo tu pa tam hodili cikcak, se včasih vrnili, krenili vstran od zavzete smeri in poskušali različne smeri« (zbrani spisi zv. XXV., str. 210.).
Tako je pač.* popolnoma naravno, da komunisti, če spravijo pod svojo oblast novo deželo in se tam čutijo dovolj močne, v tej deželi uvedejo strogo komunističen življenjski red. Najboljši dokaz za to je bila leta 1941. po Titu ustanovljena in upravljana sovjetska republika v Užicah v Srbiji, kjer je bila brezobzirno iztrebljena vsa duhovščina, kjer so bile oskrunjene in uničene cerkve in kjer so ugrabili posestvo in imovino tudi manj premožnim.
Ce pa morajo komunisti, kakor rečeno šele pridobiti kak narod, ali če se kje ne čutijo dovolj močne, takrat razvijajo popolnoma drug, nalašč za ta primer Izdelan program, ki se daleč razlikuje od komunističnega osnovnega programa, da, mu včasih celo močno nasprotuje. Takle program je namenjen samo zunaj stoječim, ki jih je treba šele pridobiti, in si prizadeva potemtakem, da ustreže njihovim željam. Ni pa obvezen za nobenega kpmunista, najmanj za tistega, ki ga Je proglasil, in ga lahko pri prvi priliki zopet umaknejo. Zato se komunisti prav nič ne trudijo, da bi spravili take programe v sklad s svojim naukom in med seboj. Takšni prograpii in izjave so zaradi tega temeljno različni v taki meri, da se da, če bi si kdo na njihovi podlagi hotel ustvariti pojem o komunizmu, lahko dokazati kakršnakoli presoja kot pravilna z avtentično razlago tega ali onega komunističnega voditelja. Komunistom pač ravno pomaga.
Vsak pa, kdor se spozna v komunističnem
Pozir za Tdafo ogorčeno odklonlen
Časopisje nemških zaveznikov v Evropi je zavzelo enodušno stališče zoper podle poskuse pritiska od strani zaveznikov
Berlin. 19. maja. Poziv Anglo-Amerikancev na naše zaveznike, na) izstopijo iz vojne in svojo usodo »ponižno« izreče v roke zaveznikov, to se pravi boljševikov, je izzval v vseh zavezniških državah vihar ogorčenja in odklonitve.
Tako ugotavlja po nekem poročilu iz'Budimpešte časopis »Fueggetlenseg«: »Mi An-* gleški na ljubo ne bomo izvršili samomora, ampak se bomo tudi pod najtežjimi žrtvami borili do. končne zmage, ker hočemo živeti. In sicer vztrajamo ob strani nemškega zaveznika Iz dobro razumljivih lastnih interesov, kakor Nemčija drži zvestobo svojemu zavezniku, s čimer se razlikuje od Angleške, ki je do sedaj pustila na cedilu vse svoje zaveznike. Ce pa Angleška vse svoje zaveznike izda, si pač lahko predstavljamo, kaj bi naredila z narodi, ki niii niso njeni prijatelji.« »Magyarorszag« imenuje najnovejšo sovražnikovo ponudbo bacil kolere v obliki paštete, ki so jo spekll v Moskvi In ki jo Anglo-AmerlkancI ponujajo. Časopis nadaljuje, da si človek lahko predstavlja, da bi narod, ki s zaveda svoje časti, napravil ha-
rakiri, če bi ne bilo drug&ga izhoda, če pa kdo po neumnosti napravi samomor, potem je to usodo pač zaslužil.
»Caszetartas«, ki pripada stranki strelič-nega križa, piše: Nas ne zanima, zakaj so Anglo-Amerlkanci njihove tako zvane mirovne pogoje stavili vsem nemškim zaveznikom v Evropi, ko je Finnska že enkrat odklonila sprejem. Ta postopek pa izda, da imajo verjetno Anqlo-Amerikanci občutek, da je Evropa nepremagljiva in da so samo radi tega napravili ta brezglavni in skrajno neumen poskus.
V	Bukarešti opozarjajo na to, da se romunski boj razume popolnoma napak. Romunija brani svoje meje zvesta svoji zgodovinski nalogi kot evropejski čuvar ob izlivu Donave ob strani edine sile, ki je, ko je bila osamljena in zapuščena, raznmela njen boj in ki )e mogla pomagati.
V	tem smislu prinaša »Universul« na prvi strani članek, ki se lahko smatra kot uradno zavzetje stališča proti pozivu zaveznikov in ki je v njem pisano:
»Spet smo stavljeni pod krivično obtožbo,
Res prav po iolovajsko
Dodatno našemu poročilu o bojih z ban-diti pri Ribnici, pri katerih so komunisti v tednu po Beli nedelji zaman napadali razmeroma majhno nemško in domobransko posadko v Ribnici, imeli tako velike zgube, da so se prisilni mobiliziranci naposled uprli še dalje jurišati ter je zato prišlo v komunističnih oddelkih samih do medsebojnih bojev, pri katerih so prisilni mobiliziranci ubili komandanta »brigade« in njegovega politkomisarja, se izve, da je bilo ob tej priliki poleg orožja in opreme zaplenjenih tudi precej komunističnih spisov. Med njimi je zlasti značilen koncept govora, ki ga je neka višja — »brigadna« ali cel6 »divizij-ska«" — politkomisarka imela na pripadnike tolovajskih oddelkov, preden so začeli napadati Ribnico. V uvodu govora Je napovedala, da bije zadnja ura za protikomunistič-ne Ribničane. Pozivala je tolovaje, naj v naskoku zavzame'-> Ribnico in se s svojim junaštvom izkažejo »vredne velikega zaupanja tovariša Tita«. Nato je dobesedno nadaljevala:
»Bogato bodo poplačane vaša zmaga in vaše žrtve. Jaz, vaša to-varišica, kot predstavnica politične oblasti v naši hrabri NOV, vam obljubljam, d a b o od vsakega plen, ki ga bo dobil In naplenil.
Ko korakate v Ribnico, je vaša prva in najpotrebnejša dolžnost, da likvidirate vse idejne sovražnike, predvsem te preklete domobrance, ki so naš sovražnik št. 1, potem far'J"®' in potem vse njihove simpatlzer-je. Ce vam zmanjka municije, jih
nauku in kdor je tudi zasledoval komunistična dejanja, bo videl v teh oportunističnih, načelom komunizma in medsebojno nasprotujočih si programih in izjavah samo najboljše dokaze lažnivosti komunistov. Ljudje pa, ki komunizma in njegovih dejanj ne poznajo — in to je, kakor rečeno, večina zunaj stoječih In cel6 mnogo tistih, ki se naivno smatrajo za pristaše komunizma — si napravijo pojem o komunizmu prav na podlagi teh začasnih in neodkritosrčnih programov in Izjav, ki lih daleč na okrog razš'r-
pokoljite z noži ali pobi]te « sekirami ali s pu&kinimi kopiti! Ne imejte usmiljenja z njimil Ce bi vam tudi to kak tovariš branil, ne poslušajte Jih, ker to vam dovoljujem jaz, predstavnica politične oblasti. Jutri se bomo s slavo ovenčani vrnili semkaj in bomo slavno proslavili to našo največjo zmago«.
Komentar k temu govoru je pač odveč I
MaU gospodarske novice
Ker j* turška vlada pred kratkim ustavila izvoz kroma v Nemčijo v nasprotju s postoječimi dogovori, je državna vlada po poslaniku pl. Papenu dala turški vladi »do-ročiti svoje pojmovanje o položaju ki je nastal zaradi razdora pogodbe.
Oba velika mevernoamer "ka truita za petrolej, sta dobila od egipčanske vlade po dolgotrajnih pogajanjih velike koncesije.
V zadnjih letih so se člani madžarskega visokega plemstva vedno bolj vključevali v poslovno življenje. Nobena redkost ni, da se uveljavljajo člani najstarejših plemiških rodbin kot podjo'tnlki, trgovci, industrijalci aH vodilni nameščenci podjetli. Pred kratkim sta se opisali v trgovinski register dve ari-stokratkl. Grofica Kfinigsegg-Rottenlels je odprla trgovino za pohištvo, preproge in antlkvltete, groilca Szechenyl pa je ustanovila trgovino s kurivom na drobno In 'o.
Stavka ▼ velikih pboroievalnlh obratih v Uetfoltu se'ye ražSlrlla Wdva tiađalTnJa obrata, tako da je število stavkajočih delavcev v sredo znašalo 65.000 mož.
jajo komunistični propagandist! In podkupljeno, večinoma židovsko časopisje. In ker se njihov pojem o komunizmu opira pač na avtentične izjave komunističnih vodij, ne verjamejo ti ljudje potlej nobenemu, ki jim kaj drugega pripoveduje o komunizmu ter smatrajo take Izjave za fašistično propagando. Grozna zločlnstva v Sovjetski zvezi In tudi na Gorenjskem, ki pa je doslej doživelo samo odlomek vsega tega, kar bi prinesla resničnost, povedo več kot vsa »propaganda«, da Je nI večje bede na svetu, kakor živeti Dod boHSeviSklm gospodarstvom
to je stara tragika romunskega naroda, In ml enkrat mislimo, da bo ravno s pomočjo tistih, ki nam danes delajo silo, našla ivoj ko* nec. Zapuščeni kakor smo bili, smo Iskali pomoči tam, kjer smo Jo dobili, in ml smo •• mogli naslanjati samo na eno edino silo. Romunski narod ni nehval ;žen, on ima pravico hvaležnosti do tistih, ki so mu pomagali in ga nikdar niso izdali. Mi se bojujemo danes za obstoj civilizacije, bojujemo se za človeka, za njegove pravice In njegovo svobodo. Bojujemo se naposled za svoj obstanek, za svoje mejp in tudi to ne z sebičnim namenom, ampak v veri, da je naš obstanek v legitimnih me i ah tudi koristen za kontinentalno skupnost.
Brezsmiselni poskus
Lizbona, 1>. maja. Zelo brezsmiselni po-skv-T imenuje "lavni urednik časopisa »Voz«, Currela Marquez, pritisk, ki so ga izvajali zavezniki na zavezniške narode Nemčije. Pač niso pomislil, da se v državah evropskega Vzhoda nahajajo nemške čete. In težko bi bilo pregnati jih Iz njihovih položajev. Primer Italije je bil v tem pogledu dovolj Jasen in živ opomin za zaveznike Nemčije, da ne poslušajo vabil zaveznikov. Predvsem naj se pa zavedajo dejstva, da bi v primeru kapitulacije, ne bi bile zasedene po Angležih in Amerikancih, ampak po boljševlSkih četah. Moskva pač ne bo dopustila, da bi Anglo-Amerlkanci napravili tudi samo korak v dežele, ki po sovjetskem mnenju spadalo v sovjetsko območje.
Kaj pa pomeni sovjetska zasedba, to pač vedo tiste dežele zelo točno. V Romuniji gotovo še niso pozabili, da so boljševlki med kratko zasedbo nekaterih romunskih pokrajin mobilizirali vse moške med 16 In SO 1*. torn in da je bilo ljudstvo na brutalen način oplenjeno. Prvo delo Sovjetov v nekdanjem poljskem ozemlju Je bila ustrelitev vodij poljskega odpora, čeprav so Sovjeti baje prišli v Poljsko kot osvoboditelji In zavezniki. Ogrsko Je izučilo vladanje Bele Kuna. Na Finskem vedo, kakšna je bila usoda baltskih držav pod boljševišklm gospostvom. Sovjeti so hoteli eno tretjino ljudstva baltskih držav deportiran in samo začetek vojne med Nemčijo In Rusijo je preprečil kon-čnoveljavno izvršitev tega načrta.
Nasproti izgledom, ki se jim obetajo od zaveznikov, namreč zasedba po sovjetskih četah, pod strpnostjo Anglo-Amerikancev, ki vpričo grozodejstev sovjetskih krvnikov vse pozabijo, kar so obljubili. Je razumljivo, da zavezniki Nemčije rajši ostanejo zvesti tej zvezi.	_
židje so se nahajali na najboljših mestih
Budimpešta, 19. maja. »Esti Ujsag« objavlja razgovor т opatom UJpestii	.
Cslkom, ki je bil eden izmed najbolj znanih prvobojevnikov nacionalne in socialne misli na Ogrskem. Opat Csik Je izjavil, da Je žldovstvo na Ogrskem postalo preteča nevarnost, kajti nikjer nI židovsko vprašanje zadobilo tako ostrih oblik. Kar Je po zadostitvi najelementamejšlh potrebščin množic preostalo od narodnega premoženja, Je do 80 odstotkov zaseglo žldovstvo zase. Časopisje Je do 75 odstotkov služIlo židovskim Interesom in vsa važna gospodarska mesta so zasegli židje. Pa tudi v politiki je Imelo žldovstvo vodeč položaj. Kot poslanec Je bil pred desetimi leti sam dokazal, da od 244 poslancev samo 60 ni bilo članov ravnateljstva delniških družb in bank, Ki so tvorile zloalasne židovske domene
HANNES PETER STOLP
2У
SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE
Urli«b*r RachtschutiI MiOaldautich* Roman-Korr«tponci«ni, Laipzig CI
»Cez pol ur« j« via rc^ča v obrazu zopet stopila iz paviljona, in slišala sem, ko je mrmrala: ,To tem opravila!' Nato je zahtevala grofica Karvay od mene ie enkrat, da moram strogo molčati. Nihče ne sme zvedeti, da sem preskrbela oljnico in da se je ona ž njo mudila v paviljonu. Z ozirom na to, da je zginila postelja z nebom, se mi zdi početje grofice Karvayjeve prav čudno«, je končala gospodi&a Buš zahrbtno.
Peter je zijal v mršavo gospodično Buš, zamišljeno opazoval Floro in naenkrat se mu je zasvetil obraz.
»Pridite, grofica Flora, pridite!« je rekel skoraj krlče, »Mislim, da sem našel rešitev uganke!«
In preden je mogla Flora kaj odgovoriti, jo je mladi mož zagrabil za roko In morale je, hočeš nočeš teči tako naglo, kakor mladi mož, ki je ubral mogočen tempo.
»Za boaa milega«, je sopihala Flora brez sape, »zakaj pa tako drvite? Kakšen domis-lek pa imate naenkrat?«
»Da je zdaj najboljši čas, izvršiti neko namero!« je odvrnil Peter, ne da bi zavrl tempo. »Vsi prebivalci gradu sede sedaj pri zajtrku, zdaj imava najlepšo priliko za vdor v sobe grofice Karvayjeve!«
»Kaj pa bova počela tam?«
»Kaj ne razumete tega. Flora? Pomislite vendar na pergament, ki ga nt bilo v zavitku, ki ga je zapustil grof Kutlfalvl. Mislite potem na oljnico, na samozaklopna vrata ne skrivne vhode in tako dalje!«
»Niti besedice ne razumem od tega, kar pravite. Kaj pa prav za prav mislite?«
»Boste že razumeli«, ]e topihal Peter, »če
bova omenjeni pergament morda našla v sobi grofice Karvayjeve!«
*
Skozi gospodarski vhod sta bila Flora in Peter, ne da bi ju kdo videl, prišla v grad, In zdaj sta stala zgoraj v prostoru, kjer je stanovala grofica Karvay.
Peter si je odločno ogledal pisalno mizo, ki se je tam nahajala.
»Morava vlomiti v njo, grofica Flora!« je rekel.
- »Ne vendar«, je vzkliknila Flora osuplo, »to bi bila prava spotikal Teta Sabina bi takoj pozvala policijo,' če bi našla, da je kdo vlomil v njeno pisalno mizo.«
»Le pustite meni, da to opravim. Floral« je rekel Peter, poln navdušenja za slavna dejanja. Ozrl se je v prostoru, da najde kje kak trd predmet, da se ž njim loti pisalne mize. Zagledal je ob kaminu kurilne klešče, Takoj je bil tam In jih hotel vzeti.
»Bog nebeški!« je nenadoma zaklical. In nato je tudi že klečal pred kaminom in vzel iz rešetke nek naoglenel pergament.
»Pridite semkaj, Flora«, je razburjeno klical, ne da bi vstal.
Flora, ki se je nalezla Petrovega razbur jenja, je pokleknila poleg mladega moža.
»Tu ga Imamo«, je od veselja vriskal Peter, »imamo ga, iz zavitka Izginuli pergament. Sicer je zgorel en kos In nI vse čitljivo. Toda mislim, da nam bo zadostovala ie ostala vsebina pergamental«
In Peter je brali »V časih vojne In pri sleherni nevarnosti, ki bi pretila gradu KO halom ter njecjovlm prebivalcem, se mors srečonosna postelj pogreznltl v obokano klet, ki leži pod paviljonom. Je to mehanizem ki... za vraga«, je prekinil Peter raz-
burjeno, »to mesto je moralo izgoreti. Toda poglejmo naprej.«
In vtem ko je Flora, zadržujoč sapo, pri-.sluškovala, je Peter nadaljeval z branjem: »... parketna tla v paviljonu ... dvakrat na mestu... stoji postelja z nebom. Leseni pod se zapahne .. ne opazi se nobena sprememba. Ce ]e rodbina v nevarnosti, naj se zateče v to klet. Zrcalo na steni se premakne, če se porine kvišku četrta zrezljana roža na desni od vzhoda. Peta stopnica v kleti... dve železni vrati... zavarovano.«
»Imamo jo srečonosno posteljo!« je kričal Peter In vihtel pergament nad svojo glavo. »Sedaj vemo čisto natančno, čemu Je potrebovala grofica Karvay oljnico. Spravila je zarjaveli mehanizem zopet v tek In pogrez-nila posteljo z nebom v klet, ki leži s*''"® pod paviljonom. Naprej, Flora! V paviljon «
»O moj Bog!« je samo rekla Flora, toda
zvenelo je kakor radosten krik.
*
Oba razburjena mlada človeka sla se po ovinkih splazila do paviljona, čegar vrata je Flora sedaj odklenila s ključem, ki ga !e našla v Rudolfov! sobi.
»Tako, sedaj pa bomo malce pogledali!« je rekel Peter, k! je bil od vneme v obrazu rdeč kot puran. »Četrta zrezljana roža na desni od vhoda. Prva, druga, tret'a četrtal Torej, ta bi bila «
In pritisnil je od spodaj ven molečo leseno tvorbo rože.
»Gospod Bautz«, je vzkliknila Flora navdušeno.
Peter se je ozrl.
Kakor od čarodejne roke se je začelo premikati veliko nabrušeno zrcalo na steni. Kakor kakšna vrata se Je zasukalo navzven.
»No, aH nima stari dobri Peter Bautz genialne olavlce?« je spraševal Peter ponosno smejoč se. »Toda seda) »smo trenutek!«
Peter si je sltkel suknjič, ga obelil Ce* stol In nrinesel velik osmeroročnl svečnik. 1 ■ je stal na polici kamina. Nato Je prlža .1 nekaj sveč.
»In sedaj«, ]• pozval veselo, »kova malce
stopila v to čedno Klet. Ostanite lepo «a menoj, da ne boste padli, grofica Flora.«
»Gospod Bautz«, je vzkliknil« srečna Flora, »vi ste vsekakor vražji človeku
»In sem«, je pristavil Peter navihano, »povrh še podoben soprogu Donne Dlane. In ker ste torej tudi vi podobni Donnl Dlani...
»Gospod Bautz, midva hočeva v klet«, ga |* . prekinila Flora, ki je zardela.
»Tp vem I« je ^ekel Peter režeče In J* »topil skozi vrata v zrcalu, razburjena Flora pa mu )e sledila.
»PozorI« je svaril Peter, »tu жо itopnlcel«
Previdno sta stopala oba zaveznika po
stopnicah navzdol.
»Za Boga«, je menil Peter, ko sta prišla vedno globlje, »ta klet leži pač menda naravnost v središču zemlje. Tu zopet odprta železna vrata. Sedaj že druga.«
»Nekoliko grozljivo je pač tu«, je Izjavila Flora, ki jo je mrazllo. »Ampak vendar, strahu nimam nobenega.«
In vedno globlje sta ila navzdol.
Znenada sta zaslišala dva zaporedna, kovinska šuma.
»Kaj pa je bilo to?« je vprašala Flora prestrašeno, vtem ko je hkrati s Petrom obstala. »Zdi se ml, da sta se zaloputnile obe železni vrati«, je rekel Peter. »Kako je že to bilo? Peta stopnica? Pojdiva Se nekoliko dalj*. Ena, dve, tri, štiri, peti«
Stopnic je bilo konec, in mlada človeka sta stala na tleh obokane kleti.
V svitu gorečih sveč »ta videla, da je bil ta obok opremljen za stanovanje, in v sredini je stala pogrešana srečonosna postelj Donne Diane.
»Tu jel« je radostno vzkliknila Flora.
»In čedno so opremili tukaj spodaj«, J# r#« kel Peter. »Le poglejte si, skoraj modama dvigalo, ki ja spravilo srečonosno postelj t* sem.«
Flora se le usedla na enega izmed v roko-ko Izdelanih stolov, katerih sedeži so bill nekoliko vlažni, in veselo ploskala z rokami.
(Dalja prihodnjMkf
Samntsir, 5Л. Mai 1944.
KABAWANKEN BOTE
Selte S. — Nr. »».
Heldentod Obers! Oesans
Berlin, 19. Mat. Dcn Heldentod .starb, wie he-reits gemeidet, Oberst Walter O e s a u, Кош-modorc eines Jagdgeschwaders, Trager des Rittcr-kreuzcs mit Eichenlaub und Schwertern.
Mit Ober.st Oesaii ist ein Jagdfliegcr dahin-Segangcn. desscn Name im BcwulUscin des Volkes. vor allcm der Jiigend, eingepragt bleiben wird. In Meidorf. einer kleinen Stadt in Dith-marschen. am 28. Juni 1913 geboren, kam der jimge Oesau nach Besuch des Gymnasiums als Freiwilliger zum Arbeitsdienst. 1933 trat er in ein Artillerieregiment ein und meldete sich spatcr z ur Fliegertruppe. Von der Luftwaffe uber-nommen, konnte er sich baid nach seiner Be-forderung zum Leutnant als Freiwilliger der ■.Legion Condor" bewahren. Das Spanienkreuz in Gold mit Brillanten und die Befbrderung zum Oberleutnant waren die ersten Ancrkennungen % seine hervorragendcn Leistungen als Jagd-''ieger.
Als der Kampf um die Freiheit Grofideutscli-lands begann. gehorte der aufier der Reihe be-forđert« und als Staffelkapitan in eincm Jagd-Scschwader verwendet« Hauptmann Oesau bald zu den erfolgreichsten Jagdfliegern. Nach 20 I-uftsiegen wurde er im Som mer 1941 mit dem Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes ausgezeichnet und konnte nach seinem 40. AbschuB als 9. .Offi-zier der deutschen Wehrmacht aus der Hand des Fuhrers das Eichenlaub zum Ritterkreuz entgegen-nehmen. Als sich die Zahl seiner Luftsiege auf 90 erhoht hatte. beforderte ihn der Fiihrer fiir seine hervorragende Tapferkeit zum Major und verlieh ihm als drittem Offizier der deutschen Wehrmacht das Eichenlaub mit Schwertern. Als Kommodore dee Jagdgeschwaders Richthofen er-rang Major Oesau seinen 100. Luftsieg.
Ansdiliefiend wurden ihm wichtige Fiihrungs-aufgaben iibertragen, die ihn zuniichst abhieltcn, ■weittr gegen den Fcind zu fliegen. Die bei 100 Abschiis.sen gcsammelten Erfahrungen trugen Friichte. Der Nachwuchs fand in die.sem ^»Wmutigen Jagdflleger einen vorbildlichen iehrmeister und sein Streben, wieder aktiv in ф« Luftkampfe eingreifen zu durfen, ging end-lich in Erfiillung. DaR er der alte Draufganger geblieben war, bewiesen ^eine ietzten Luftsiege, unter denen sich %ehn viermotorige feindliche Bomber beFanden. Bei der Abwehr nordameri-kanischer Luftangriffe gegen das Reich voilcndete ®i(ii nun da> SoIdatenschiAsal Walter Ocsaus "ach seinem 117. Luftsieg.
3Vz Millionen Inder verhungert
.Das humane England" — Der Erzheuchier Lord Halifax
ii. LIsfiabon, 19. Mal, Die Zugtande in Indicn sind nadi wie voi graiicnhaft. So hat vor allem auch in dcn USA die indien-Politilt der Londoner ImperialistcD in dcn letztcn Wochen und Monaten zunch-mende Kritik erfahren Aus dicsem Grunde hal lich olfenbar Lord Halifax bemuBigt sefuhlt, wieder einmal eine Rede lu schwinsen. T:i tat dies in der Stadt B«fcr in Colorado, in dieser Rede het e* der brilische Erzhciichlci Halifax tatsadilich feriijscbradil, di« Behauptung aufzustcllen, dafi die Lage in Indien Dberhaupt nicht -.o schlimm <ici, wie immer bchauptet wird, und daR dort, wo die Verhaltnisse in Indien wirklidi гп klaven Anbfi sehcn. da ran einzig
Britannicn icdenfalli sti unschiild's wie cin Lamm,
Politik Britennicns auch j»r nidil crwartcn-
In einer mit wi.sscnschoftlicher Exaktheit durch-jcfuhrtcn Untersudiuiij! des , Antliropolitischcn Institute der Univerpitat Kaikutta wird vor allem die Behauptuns des britischen Indienministers Amerv die Zahl der Verhtmgerten In Bengalen bet rage ..noch n:cht einmal" eine Million Menschen Lugen gestraft. Die wissenschaftliche Unttrsuchiing wurde wie die in Madras erscheincndc indische Zeitung ..Hindu" mit-teilt. in den Hungerdistriktcn Bengalens durch-gcfiihrt.
Der Leiter dc.s Institut:. Prof. Chattonadhyaya. stellt in seinem Ab.schluBbericht fest; ..Es stellt eher cine zu vorsiditige Schatzung der. wenn man zu dem Ergcbnis kommt daB zwei Drittel der gesamten Bc-volkerung Bengalens mehr oder weniger von der Hungersnot bctroffen sind. Auf der Grundlage der Untersuchunj kann man feststellen dafi die wahr-schcinliche Gesamtzahl d-cr uber die normale Sterb-lichkeit hinausgehenden Falle von Hungertod liber Millionen betragt."
Ein Dorf in Holkah <rreichte die hochste Sterb-lichkeitsziffer mit 22 v. H. Das bedeutet. daR fast ein Viertel der Bevolkerung des l.andcs verhungert ist- Besondcr* erschiitternd ist die Feststellnng des
und
and allein die Inder iclbst eWts anderes konne man von
sdhuld «eien. der humancn
BcHAm. da8 die Hungcrstcrblichlccit bei Kihdcm garz bepondcrs hohc Zifftrn errcicht. Der AnteH der Kinder bis zn fiinf jo hren an den Gesamtopfern de« HungeMlerbena schwankt zwischen 30 und 50 v. H. der jiMamten Todesfalle.
Der wissenschaftliche Untcrsuchungsbericht ent-wirft ein dllsteres Bifd der znkflnftijen Entwlcklung. Bisher be'rajt niimllch die Sterblichkeit unter dcn erwadiscnen Mannern etwe das Doppclte wie bei dcn crn-adieencn Frauen. Die Foljje dieser unterschied-lichcn Ziffcrn ist. daB zahlreiche Famillen ihren Er-niihrcr veri oren habcn und daher ebcnfalls rcttungs-los dem Hungcrtodc preisgegeben sind. So^lale NiC-stiinde wurden ebenfails gewaltig zunehmen. wenn nidit durch.?rcifcnđe HilfsmaRnahmen gctroffen wiir-den. AnBerdem babe die Untcrsuchunj ergcbpn daB durdi dcn Tod zahlloser Kleinbauern die landwirt-schaftliA senutzte Flaehc um 25 bis 30 v H zuriick-gcjaaije' sei. wodurch die Hungersnot in der Zukunft noch	verschSrft wird. Die weite Verbreitung
VOD Mdleria und andernn Krankheiten habe aufierdcm einen jjroBen Teil der noch lebenden mannlichen Be-volkerons arbeitsunfahig gemacht. In einigen Ge-bietfB betrage der Anteil dieser arbeitsunfahigen Маввм bi« zu 30 v. H. der mannlichen Bevolkerung.
Judas Tanz um das goldene Kalb
Die »Schlocht um Europo" als neuee Kurssturz-Moliv in USA
rd. Berlin, 19, Mai, In den letzten Wochen verhielt Hefen an, wonach bis Ende des neuen Staatsjahres die ®	с"м?г n n" -ц'
anwachsen werde. Allein der Zinsendienst erfordere damn a"l=hrllA 6 Milliarden Dollar, wah-rend vor dem Regime Roosevelt der gesarate Jahresetat der USA nicht hoher gewesen sei.
Nationen und Grofireiche ringen um ihre Exi-
Lleferungen an Tsdiungklng unterbrodien
Stockholm, 19. Mai. Uber den Krieg in China schreibt die „Time", diwer japanische Feldzujj kSnnte, wie immer sich much die »ugenblicklichen Ge?en-elitionen Lord Mountbattens coiwickeln. kein hundert-prozentiger MiPprfolg werdeo, denn die Operalionen in Manipur und Nordbirma hStten zu einer vollijcn I'nicrbrechung der Lielerungon an T.sdinnskin? China Soliihrt. Die USA-LuftwaTfenverbande. die unter dem Beiehl von General Chennault stehen, batten in den letzten »edi« Wochen nicht: mchr erhalten, da der Kriej in Manipur und Nordbirma alle diene Licfe-nmjen aufgespgen habe. Ira Krelse auficrhalb Indien: 'ei man der Obcrzeuguny. daR au» diesem Grunde da» Tschunjkinj-Heer und da: 14. USA Fliejjerkorp: schwer unter dem Kriej; in Indien jjelitten" hiitten.
Rios will keine Kommunlsten
Li*$abon, 19. Mai. Der diilenisdie Staatsprasi-dent Rios erklarte in ein em Interview iibcr die polltisdie Krise in Chile: „In meinem Lande wird man keinen Kommunisten in der Regierung zu-lassen." Zu der Programmforderung der „De-mokratisdien Allianz" aut Abbriich der Beziehun-gen zu Franco und Aufnahme der Beziehungen zur Sowjetiinion stellte Rios fe.ic: „Idi bin ent-schlossen, die Aufnahme von Beziehungen mit der Sowjetunion zu verschieben. Was Franco be-trifft, »0 akzeptiere idi keineswegs die Forderun-gen der auSersten Linken."
Die Borsenscliicber in Wall Street sind miR-trauisch geworden. Sie rechncn, daB die Kriegs-hausse nicht mehr lange anhaltcn kann. Si« be-rechnen den Krieg iiberhaupt nur wie ein Waren-geschaft. Taglich machen sie eine neue Bilanz auf in Dollar und Cent. Das Schicksal von Menschen und Nationen zahit nicht. Wichtig .sind Kurse, Dividenden, Zwischengewinne. Der Ver-lauf einer Schlacht beeinfrachtigt die Akticn, die Kurszcttel sind wichtijer als die Wchrmacht-berichte. Die Hauptsadie ist, dali man „richtig liegt" und die Aussichten der nachsten Schlacht friihzeitig „eskontiercn" kann. Die Spekulation lebt davon, daB sie kauft, wenn die anderen, die Mitliiufer, die Ahnungslosen, noch gar nicht wissen, dal? Gewinnc locken. Sie verkauft, wenn sie Unheil wittert, wenn Defizite drohen, wenn der Konjunkturriickschlag sich andeutet.
Das MIfitrauen Wall Streets steigerte sich in den letzten Tagen zur Baisse. Der Verkaufsdruck nahm zu, aber Kaufer traten nicht hervor. So muBten die Kurse nachgeben, am letzten Freitag kam «s zu einem regelrechten Kurssturz. Das Angebot an Petroleum-, Auto-, Fahrzeug- und Stahlaktien sticB auf keine Interessenten. Auch auf Termin war niemand fiir diese Wcrte zu haben.
Die ncue Schlacht In Siiditalien hatte dicscn Kurssturz ausgclost. Wall .Street halt sie fur dcn Beginn der Invasion. Nach Wall Streets Meinung beginne jctzt die „Schlacht um Europe" — da wittern die. Borscnscliieber kein Geschaft mehr.
stem. Wall Street aber berechnet die Chencen in icursen, gibt Verkaufordern, vergleicht Bilsn-zen. Uberpruft RentabilitiStsberechnungen — die Baisse kann beginnen. Sind die Kurse tief genug ^efallen. so dafi sich das Einsteigen wieder lohnt, dann g«ht die Jagd nach der anderen Seite wieder los. Die Meute der ^pekulanten ist immer hinter der Gliicksgottin her.
Dafiir sind Joe und Henry aus USA in den Krieg gezogen. Eine ganze Generation mag ver-bluten, Stadte konnen in Trtimmer sinken. aber die Wall-Street-Spekulanten durfen vorlaufig noch bei Hausse und Baisse „managen" und ihre ijiwiant einstreichen.
Cburdiill inszeniert eine Hansse
Stodiholm. 19. Mai. Die Borsenjobber in London haben in den letzten Tagcn, wie ..Daily Herald" zu bericliten weiiS, 150 Millionen Pfund Sterling verdient. Allein auf die Ankiindigung Churchills hin. daR man nach dem Kriege Stahl-hiiuser zu baucn plant, haben die Stahlaktien erhebliclie Kurssteigerungen erfahren. Eine wci-tere Hausse erlebte der Markt der Kupferaktion, nachdem die Regierung erkliirt hatte, sie werde alles erzeugte Kupfer restlos aufkaufen.
Eine Hausse an der Londoner Borse in Stahlaktien, eine Baisse an der New-Yorker Borse m Riistungsaktien. diese beiden Meldungen, die uns fast zu gleicher Zeit erreichten, kennzeidinen mit aller Deutlichkeit die Verflechtung der Bor-senschieber mit den Kriegstreibern. So wIe in New York allein ein paar falsche Nach rich ten uber den Beginn der Endschlacht dieses Kriege* im Zusammenhang mit der neuen anglo-amerlka-nischen GroBoffensiVe in Italien genugen, um den Riistungsgewinnlern einen Schock zu verge tzen und sie zum AbstoBen ihrer Rustongs-aktien zu veranlassen, so genugt eine Churchill-Bemerkung uber den Bau von Stahlhausern. um das ganze iudische SpekuUntengeschmeifi an der Londoner Borse auf die Stahlaktien zu stiirzen. Die Hausse in Stahlaktien in London hat inso-fern. einen besonders pikanten Beigeschmack als Churchill selbst Stahlaktionar ist. und zwar be-sitzt er ein Aktienpaket der Birmingham-Steel-AG.. eine fiihrenden englischen Stahlwerkes, dessen Aufsichtsratvorsitzender ubrigens der verstorbene Ministerprasident Chamberlain war. Aber es gehort offenbar zur Tradition engliecher Premierminister, daB sie ihr Vermogen in Stahlaktien anlegen.
Marsdiall Rommel in der Normandie
Berlin, 19. Mai. Feldmarsthall Rommel besidi-tigte dieser T»ge die deutsdicn Verteidigungs-anlagcn in der Normandie und iiberzeugte lidi dabei v<jn der hohen Kampfkraft und Abvthr-bereitschaft samtlicher Festungswerke, Stutzpunkt« und sonstiger Verteidigungsaniagen. Seine Auf-merksamkeit gait besonders dcn in den letzten Monateh r\och verstarkten Sperren an der Land-und Seefront.
Auf dieser Fahrt besudite der Feldmarsdiall audi mehrere Absdmitte an der normannisdien Kiiste, vor allem einen m der Nahe von Cherbourg gelegenen Punkt, den der Gegner, in zwei aufcinanderfolgenden Naditen mit Bomben sdiwersten Kalibers angegriffen hatte. Die Kampf-enlagen zeigtcn trotz zahlreidier Bombentreffer nur germgfiigige Materialsdiadcn. Personelle Aus-falle sind iiberhaupt nidit entstanden. Auch sanitlidie Waffen batten ihre voile Wirksamkeit behalten.	,
Die Besiditigung bestiitigte somit wiederum die hohe Kampfkraft der deutsdien FestungsanUgen an der franzosisdien Kiiste gegen jeden, auch iiberrasdiwiden Angriff von See her oder aus der^ Luft.
Das geiahilichsfe Aloimsigral Шг Noiwegen
Quisling: Norwegens Sdiiiksal ist an das DeutsAIands und Europas geknQpft
ii. Oslo, 19. Mai. (sta-Bericht.) Ministerprasident Quisling erklarte auf einer Osloer Mas.senjtundgebung gegen die bolschewistische ^edrohung Norwegens im Namen des norwegi-schen Volkes, dieses werde sich mit alien Mit-teln einer bolschewistischen Bc.setzung des Lan-des Oder eines Teiles davon widersetzen. Die Norweger, die Befehle oder "Instruktionen des friiheren Kbnigs, des friiheren Kronprinzen oder der Emigrantenregierung und deren Organen
.Dr. Ж. J, LukM
AiiMrhneiden! Aufheben!
Al-
DEUTSCH METHODISCH UND PR AKTISCH
Nemško matodlCne in prakllino
h) der unbestlmmte Artikel;
1- Fall
2.	Fall
3.	FaU
4.	FaU
mfenitl. ein eine« eluem einen
welbl.
s»hl.
eine	. em
einer	einw
einer	einem
eine	ein
BbenTO — Ravno tako: Warn fUr »in, kein,
Hiein, aeln usvir.
Mftnnl. und aKchl. WOrter auf -e, -en und -er erhalten Im 2. Fall der Elnzahl ein >»« und im 3. Fall der Mehrzahl ein >n«.
Pravilo- Besede moAkega in srednjega *pola na -*i	"®r dobijo v drugem sklonu
Ednine >** ^ tretjem sklonu množine >n«. ^fugaCe ostanejo z Izjemo naglasa neizpreme-®jeni-	. ,
Elnzahl	Mehrzahl
1.	Fall	der Vogel	die Vttgel
2.	Fall	des Vogel*	der Vogel S. Fall	dem Vogel	den VSgeln 4. Fall	den Vogel	die VSgel
3.	Fall ■ wem? —
4.	Fall wen T — b) nach Sachen:
Mehrsahl die Peneter der Feneter den Fensteni dle-Fenster
Elnzahl
1.	Pall	das Fenster
2.	Pell	dee Fenster*
3.	Pall	dem Feneter
4.	Fall	das Fenster
Mit dem unbestlmmten Artikel:
1.	Fall »In Vogel	*ln Fenster
2.	FaU elnea Vofela eines Fenatei* a. FfcU einem Vogel einem Feneter
4.	FaU einen Vogel ein Feoeter
Mao frafft a) nach Pereonen:
1. Fall wer? _ vVer 1st das? Das 1st der Vater.
5.	Fall wMtenT — Weasen Hut let das T Dm
M «wr Unit dM
Wem bringst du die Zeitung;? Dem Vater. Wen llebst du7 Den Vater
1. und 4. Fall — was? Was ist das? Das ist die Zeitung. Waa bringst du? Ich bringe die Zeitung.
VbungHatz«:
Ich kann die Unterschrlft des Absenders nicht li'spn. Der Rucksack des Ausfltiglers 1st schwer. Die Farbe Ihres Bademantels 1st zu dunkel. Das Glas des Barometers ist dUnn. Diesen Thermometern fehlt das Quecksilber. Der Of en des Badezlmmers funktioniert nicht. Die Tasche des BrleftrSgers 1st ganz voll. Die Die Wohnung des BUrgermelsters 1st groB. Der Griff "des BUgeleisens ist aus Holz. Diesen Dichtern fehlen heute die Gedanken. Den Ap-feln fehlt die Sonne. Der Griff diesea Loffels 1st aua Holz. Was fUr ein Griff ist aus Holz? Du gibst dem Vogel daa Putter. Du wlrst den Vogeln das Putter geben. Das Brot dieses Backers 1st ausgezeichnet. Die Hilfsarbeiter brlngeri den Maurern die Ziegel. Die Maurer bauen ein Haus. Die Schuhmacher verwenden nicht nur Leder, Hondern mn-h Werkstoffe. Die Verspiitung des Dampfers ist sehr groB. Herr Maier verkauft sein Vieh den Hžlndlern. Geben Sle Ihrem Lehrer Ihr Heft!
GemU.ie; Kartoffeln, Bohnen, Erbsen, Salat, Kohl, Rettlch, Kraut, Sauerkraut, Gurken, Unaen, Spargel, Tomatem, Splnat, Kohlrilben, Hilben, Zwiebel, Kooblaucb.
Aufgabe
1. BiUlen Sie dcn 2. Fall folgisnder Haupl-worter, indem Sie voraua setzen; — Tvori drugi aklon naslednjih samostalnikov a tem, da Jim predpoetaviš:
fien bestiiumten und unbestimmten tik;l, — določni In nedoločni člen,
e) kein, jeder, unser. — Z. B.; der Onkel — des, eines, keinea, jedes, unseree Onkel«. Der Vogel, der L6ffel, der Maler, der Besen. 2. In den 3. Fall Mehrzahl setzen: — Postavi v 3. sklon množine: (z. B. der Vater — den Vatem). Der B&cker, der Rlchter der Spiegel, dag Fenster. ,
% >Trag€n« in Gegenwart und Zukunft ah-Wandeln! — Spregaj v sedanjem in prihod-D jem času: tragen (tr&gst).
4. Setze Ins Deutsche: Kdo Ima knjigo? Strle ima eno knjigo. Cegava knjiga je to? To ]• etrlčeva knjiga. Koga pričakujem? Pričakujem strica. Kje so ključi? Hišna pomočnic*, Išče ključe. Tem ččplčem manjkajo še-tuie. Slikarjem prinesem čopiče.
& Setzen Sie in die Mehrzahl: — Postavite v itnožlno: Ich gebe dem Vogel da« Futter. Der Schuhmacher macht die Schuhe. Er verkauft kein Leder. Der Schornstein dee I^ampfers ist niedrig.
WBrter
Abtender (m) — odpošlljatelj
AuenUgler (m) — izletnik
Bademantel (m) — kopalni plašč
Badezimmer (s) — kopalnica
bauen — zidati, graditi
Barometer (s) — barometer, vremenik
bestimmt — določen, -a, -o (gotovo)
Bohne (w) — bob, fižol
Borate (w) — žetina
Brieftrager (m) — plsmonoSa
Dampfer (m) — parnik
Dlchter (m) — pesnik	'
Erbs# w) — graji
Fall (m) — sklon (primer)
fehlen — manjkati
funktlonleren — pravilno delati, funkcienlratl
Futter (e> — krma, podloga
Seben (^but) — dati (daš)
GeUanke (mi - misel
GemUse (s) — zelenjava
Gesthlecht (•) — »pol
Griff (m) — ročaji »rijm
folgten, machten sich dee Vaterlandsverrates schuldig.
Di« Lag« erfordere, dafi sich alle Norw€g«r den gemeinsamen natlonakn Bestrebungen an-schlossen, um den Kampf gegen den Bolsch«wis-mus zu fiihren. Ali« die Norweger, die diesen Bestrebungen entgegenarbeiten oder di« nicht loyal mitwirkten, miiBt«n ali« Folgen fiir ibr« volksfeindlich« und staatsfeindliche Handlungs-w«is« auf sich nehmen. Den norwegischen Frauen und Mannern, die sich ehrlich bemiihten. die Interessen d«e Volkes in dieser SchiA-salszeit zu f8rd«m, werte ohn« RUcksicht darauf, ob sie der Partei angehoren oder nicht, voiles Verstand-nis und aufrichtiger Wille zur Zusammenarbeit entgegengebradit werden, Norwegens Schlcksal sei an das Schicksal Deutschiands und Europas gekniipft. Daher werde Norwegen. in enger Zu-sammenarb«it mit Deutschland und in wacheen-dcm MaBe an der Organisation aller europaischen Krafte teilnehmen und alle seine Hilfsquellen im gemeinsamen Kampf fiir Europae Sidierhcit und Zukunft einsetzen. Das eel der einzige Weg zur Rettung Noi'wegens.
In seiner Anspradie brachte der Ministerprasident welter seinen Glauben an den deutschen Sieg zum Ausdruck und betonte, daR der Nordeii einzig und allein von der deutschen Wehrmacht beschiitzt werde. Wenn die Sowjets an einer Besetzung Norwegens teilnehmen wollten, so glaube kein Mensch, daB sie das Land wieder raumen wlirden.
Der Drang der Sowjets, sich Norwegen und damit die Kiiste des Nordatlantiks einzuverleiben. sei auch, wie Ministerpriisident Quisling welter darlegte, nichts Neues. Wie «r selbet in seiner damaligen Eigenechaft ala norwegischer Kriegs-minister im Parlament bckanntgeben konnte, selen bercitf In den Zwanzlgerfahttn die criten Vereuche unternommen worden, aua Nord-norwegen eine Sowjetrepubiik zu machen. Wenn jetzt die nerwegische Emigrantenregierung in London Ihr Land an den Bolschewismus aus-licfcre, so sci dies die logische Folge der sowjet-freundlichen Haltung, die von den friiheren marxietischeo Machthabarn an dcn Tag gekgt worden mL
Der MlnUttrprlMdent adiilderu 4U (XuHnadit England« und der USA. die nadi Ihrem elgenen
EingestSndnls nicht In der Lage eelen, Skandl-navlcn vor dcm Bolschewismus zu bewahren. Aus alien diesen Griinden s telle die Drohung des Bolschewismus das gefahrlichete Alarnuignal 4H, iuiat aoTNgudM VoUi M
etna 4. — ttev. S9.
EASAWAWKEir BOTE
Sobota, 99. maja 19*4.
Ob dvaiiajsli nri /
Iz krogov naših čitateljev smo prejeli sledeči dopis:
Skoro ne mine dan, da ne bi odjeknil re-volverski strel in kratek krik žrtve. Iz tedna v teden vsrkava slovenska zemlja narodno kri, prelito v bratomornem pokolju. Ljudje obojega spola vseh stanov in starosti, ki so bili poznani v svoji okolici, na vasi, v mestu ali tovarni, in so morda davi, ne sluteč nič hudega, še delali skupne načrte poštenega dela, so preko dneva postali žrtev zahrbtnega zločina.
Ob vsakem umoru je odgovor enak — »go-iarji so ga (ali so jo) ubili.« Tisti gošarji, ki so v dobrih dveh letih povzročili med našim narodom toliko gorja, kakršnega ne pomnimo niti izza časa turških navalov. Na stotine fantov, mož in žena je bilo pomorj«-nih. V stotine gre število osirotelih otrok, ki nikdar več ne bodo videli očeta ali matere. V stotine gre število zdravih kmečkih fantov In kmetov, ki so Iz strahu pred prisilno mobilizacijo ali strelom »osvoboditeljev« zapustili svoje domačije, svoja polja, in se potikajo drugod brez pravega dela — doma pa v skrbeh kmečka gospodinja gleda neobdelana polja. Ne da se še oceniti vsa gospodarska škoda, storjena s požigi in ropi kmečkih domačij, z ljudskim prostovoljnim kulukom zgrajenih bivših podeželskih društvenih domov. Tovarnam, avtobusom kot bistvenemu sestavu gospodarskega nivoja tovarniških delavcev in nameščenstva ni pri-sanešeno.
Zakaj!? Ce poslušamo vesti onih ljudi, katerih okolica ve, da imajo zvezo s partizani, •• vsa ta zločinstva vršijo v cilju »narodnega osvobojenja«. Ljudje sprejemajo te vesti z molkom. Vsak pri sebi pa si misli svoje in je prepričan, da to ni resnica. Kdo si upa trditi, da so obdolžitve, ki se raznašajo po storjenih zločinih, resnične) Kdo jih je preiskali Kdaj se je dala umorjenemu prilika zagovora?! Kdo je dokazal, da je umor utemeljeni? Nikdol
Ce raziskujemo vsak posamezen primer umorov, bomo ▼ 99% ugotovili neizpod-bito dejstvo, da so bili vsi ti umorjene! sve-tovnonazomo drugačnega mišljenja, nego oni, ki so umore povzročili, skratka, niso bili komunisti. Za t« trditev damo lahko dokaze vsak dan, vsak čas. Evo jih: Bolnica polna na levo in desno moških. Razgovor se vrii o gošarjih in njihovih umorih. Iz medsebojnega razgovora smo ugotovili, da je bil skoro vsak tretji bolnik »gošar«, deloma prostovoljno, deloma prisilno. Nek fant, korenjak po postavi, prostovoljec, ki pa je bil kasneje od nemške oblasti ujet in po prestani kazni izpuščen, poslan nekam na delo, doma nekje okoli'Moriutsch pripoveduje: »Mnogokrat smo prišli k nekemu lesnemu trgovcu in prekupčevalcu po hrano in obleko. Vedno smo dobili. Mož pa je kasneje uvidel, da bo ob vse in da ne sme več tako dalje, io se nam je uprl. Odvedli so ga nasilno s seboj. Ukazali so mu, naj napiše pismo ženi, da mu pripravi tonlo obleko in hrane. Cez dva dni ga je poveljnik naše tolpe povabil na razgovor. Ml vsi smo ve deli, kaj tak »razgovor« pomeni. Odmev strela, in razgovor je končan. Značilno pa je v tem primeru, pismo, naslovljeno na ženo, so izročili po kurirju šele tri tedne po njegovi smrti. 2ena še danes živi v nadi, da je živ. Poslušajmo, kaj pravi neki ARlinger o umoru nekega uradnika Arnescha, ki je bil umorjen tiste dni. V ABlingu se nahajam S let Arnescha sem osebno sicer poznal, bližnjih stikov pa ž njim nisem imel. Splošno )e govorjenje v aBlinški tovarni, da Je bil dober človek, da ni nikomur nikdar žalega storil, pač pa z nasveti in dejanji vsakomur
Resnim Gorenjcem v resen pomislek
pomagal, kdor se je nanj obrnil. In baje teh .ni bilo malo. Padel je zgolj zato, tako je mnenje, ker je bil antikomunist. Zapustil je ženo in S otrok. Tretji primer: Nekega poštnega uradnika pridejo iskat, da ga ustrele. Nemška straža jih je zasačila na poti, in iz strahu, da ne pobegne, ga je med tem ko to se drugi razbežali za bližnja drevesa, hotel njegov spremljevalec ubiti. Na izredno srečo žrtve pa puška odpove. Golo naključje je hotelo, da so kasneje v nadaljevanju poti ujeli sodnika dotične skupine in tako zvedeli podrobnosti glede nameravanega umora.
Na tak način s* vršijo umori. Vse, kar ni gošarsko usmerjeno, mora pasti. Lahko bi
to vili, da je temu res tako. Namreč, da bo ta zemlja, na kateri smo se rodili in vršimo vsak v svojem poklicu svoje stanovske dolžnosti v dobro svojih družin in skupnosti, komunistična, ali ne. Ozrimo se samo nazaj v dobo rusko-nemškega pakta. Ali je d o-takrat kak komunist šel v hribe!? Ne! V svoji politični omejenosti so bili trdno prepričani, da bo prijateljstvo med tako različnima svetovnonazornima pokretoma ostalo večno. Rojstvo partizanov se šteje od dneva rusko-nemške vojne. Isti ljudje, ki so preje narodnost smatrali kot farško podrep-ništvo in orožje kapitala, so ''ez noč pričeli kričati o nevarnosti slovenske nacije. Mnogo jih je ubogalo ta klic, ali pa tudi še žive? Kajti po izjavah povratnikov je komunistična nadoblast znala vsakega, ki je spoznal prevaro in se uprl boljševiškim grozodejstvom nad narodom, radikalno odstraniti. Mnogi svojci čakajo zaman na vrnitev svo-
^orenjs^a mati h matennsfzemu dnevu
Te dni nam je pisala neka gorenjska mati pismo, ki ga priobčujemo na materinski dan našim bralcem:
Dostikrat čitamo iz kroga naših bralcev pametno besedo, pa mi dovolite gospod uredniik, da se tudi jaz oglasim kot slovenska mati in izrečem svoje in drugih slovenskih mater pošteno besedo.
Tri leta so že potekla, kar so nas mislili pahniti v nepotrebno vojno ti kratkoumal Srbi, a hvala Bogu po pametnem preudarku nemškega reda smo bili vojnega gorja rešeni, in slovenske matere smo se zve-selile ko so naši možje in sinovi prišli zdravi in »rečni domov. Prišel je k nam res red in mir, in vem dobro, da vsak pošten človek tega ne zanika, saj smo bili takoj preskrbljeni z delom in hrano. Slovenci bi bili lahko mirno živeli, da se ni bil pritepel k nam od ne ve se kod tisti smrad peklenske kuge strupenega komunizma, ki je preslepil toliko ljudi pod krinko osvobodilne fronte. Le poglejte nazaj po treh letih, kaj nam je dobrega storila tista lenuharska banda, ki se sama naziva osvobodilna. Kličem vam, da take osvobodilne fronte ne potrebujemo, kajti nam bi bilo stokrat, tisočkrat bolje, da bi bila strela z jasnega ubila takoj prve barabe tiste nečloveške družbe ali pa se zemlja odprla in jih žive požrla. Nismo potrebovali nobene OF, kajti po nemškem redu bi se pošteno živelo.
Tako so pa naše može in fante ugrabili in jih še ugrabljajo in vlačijo v gozdove da se zanje pokončajo, sami pa se sitijo, ko ti reveži raztrgani in ušivi letajo iz grma v grm. Mnogi so spregledali, jih zapustili in šli nazaj na pošteno pot, tem kličem, čast vam. Vam pa, ki ste prisiljeno spet odvedeni, kličem kot slovenska mati.
vrnite se, zapustite tisto bando, nečloveško zver, in pri nas bo spet mir, njim samim pa zaslužena kazen ne odide. Ni dovolj nesreče, torej, gre ta smrdljiva kuga komunizma tudi še na ženski svet. 2e prej ničvredne delomržnice so ti komu-nistovski lisjaki zvabili v gmajne, da še te nesramnice vršijo to satansko delo, in so zapeljale in še zapeljujejo poštena dekleta in jih silijo vpisati se v to podčlo-veško družbo. Ve dekleta, kličem vam, uprite se, če je še kaj poštenja v vas; če bo prišla taka do vas, jo nahrulite, da je ne bo nikoli več do vas za vpisnino.
Kaj vas ne strese strah in groza, da ste se celo take dale zapeljati in zapisati, ki ste se nekoč zapisale v Marijino družbo in ji pri oltarju prisegle zvestobo, a zdaj pa so se nekatere izmed njih zapisale v hudičevo družbo. Tako pa sedaj, namesto da bi prosile blagoslova zase in druge, kličete šibo vojnega požara na ves slovenski rod. Fej, nesramnice, ki zajemate iz krvavo proklete sklede komunizma!
Matere, odvrnite svoje hčere, da to družbo takoj zapuste in gredo nazaj na pot poštenja. Vi, možje in fantje, še enkrat kličem, ker dobro vem, da se zavedate, da niste na pravi poti, kot en mož se dvignite in zapustite to okuženo ko-mando in stopite na pot, ki vam je odprta. Vam, komunistom, pa kličem, da vas čaka kazen, sami vragi bodo z vami enkrat polajštrali pekel, in ker ste grši od njih, bodo čez vas položili težke hlode in vam klicali: zdaj tu uživajte komunistovski raj na veke, tisti raj, ki ste ga hoteli pripraviti milemu slovenskemu rodu; kajti Bog je za to, da nam vi nikoli ne boste vladali!
Gorenjska mati.
( ZIRČAILO ČASA )
K bojem proti boljševiškim tolpam Broza,
ki so v zadnjih dveh tednih zaman skušale vdreti iz vzhodne Bosne v Srbijo, so se ▼ velikem številu pridružili tudi narodni čet« niki. Ramo ob rami so se borili s srbskimi prostovoljskimi oddelki. V očigled boljše-viške nevarnosti so se s tem strnile vse narodne sile srbskega naroda v skupno bor« bo proti svojemu glavnemu sovražniku boljševizmu.
Švedska zbirka amerikanskih vojnih letal s«
je v soboto pomnožila za nadaljnjih pet letal. Uradno sporočajo, da so bili, ker so posegla vmes švedska lovska letala in proti« letalsko topništvo, štirje teroristični bombniki in eno ameriško lovsko letalo tekom dneva prisiljeni, pristati na švedskem ozenv* lju. Posadke so bile internirane.
Republikansko-iašlstična Italija je po poročilu, ki so doslej došla ministrskemu pred-sedništvu, zasegla 701 podeželsko posestvo židovskih lastnikov v skupni površini 29.480 hektarjev.
Pomanjkdaje vode v Londonu je dosegto
takšne izmere, da v Londonu ne smejo veS pomivati avtobusov, javlja »Daily Express«.
Ogromno vsoto nad 150 milijonov funtšter-lingov so zadnje dni »zaslužni« špekulantje na londonski borzi, poroča »Daily Herald«. Naznanilo britanskega zakladnega kancelar-j a, da industrija ne bo dodatno obdavčena, je povzročila tako močno naraščanje teč ar je v.
V največjih predmestjih BudimpeSte bodo
uredili 25 židovskih četrti (ghettov), т k a« tere se morajo budimpeštanski Židje preseliti tekom osem dni. Na drugi strani pa nežidje v teh mestnih predelih ne smejo prebivati.
Sovjetska Rusija vztraja na tem, tako pravijo poročila iz Londona, da mora po то'го< bitni zmagi zaveznikov pristanišče v Nar* viku in vsa Severna Norveška preiti v posest Sovjetov in jim ostati. Sovjeti me hočejo s tem zasigurati skandinavska ozemlja ж m-dami.
»Ajan Suunta« označuje boj Finake kot
obrambo vse Skandinavije proti grozeči varnosti iz Vzhoda in poziva nordijske države, da iz tega dejstva napravijo pravileS
zaključek.
Neki židbvtki komite le je po poroiflii ta
New Yorka v »Aftonblad« brzojavne obrnil na Stalina s prošnjo, naj reSi milijone Zidov na Ogrskem.
Potem ko je pater Orlemanski napisal oprostilno pismo na episkopat, je katoliški Skof D'Leary preklical suspenzijo patra Orleman-skega od vseh cerkvenih opravil.
naštevali cel6 stran enakih primerov. Toda čemu, ko vsak čitatelj za vsakega v njegovem okolišu storjenega umora ve. Padajo delovni, pošteni hjudje od ljudi, ki so bili т svoji okolici poznani kot delomrzneži in postopači, ki hočejo deliti uspehe pridnega dela z onimi in ki se izmikajo vsakemu poštenemu delu.
Trditev, da gošarstvo s svojimi zločini nima nikake zveze z narodno nacionalno vsebino, ni neka prazna demagoška gesta ali propaganda, temveč je prav v temeljih osnovana. Treba je sanTo treznega razmišljanja o postanku in kasnejšem razvoju tega, pa bomo sami brez vsmkeqa drugega vpliva ugo-
jih sinov. Ruske čepice in boljševiška rdeča zvezda na glavah banditov niso nič drugega kot v zabavo ljudem, ampak kot glasnik boljševizma. Vodstvo OF tega danes niti ne skriva. V kolikor tu pa tam pade še beseda o borbi za narod, je to samo past za politično nezrele ljudi.
Ti, čitatelj in čitateljica, ne misli, da je ta sestavek pisan iz kakih propagandnih ozi-rov, temveč je napisan kot resno svarilo v teh tako težkih časih, da sam presodiš v svojem treznem zasledovanju odigravanja dogodkov, da imamo prav, če odvračamo od našega slovenskega naroda komunizem kot dokazano zlo. Danes je položaj tak, da s!
za komunizem ali proti njemu. Ce smatra# komunizem za odrešilen, tedaj zapusti svo« je, morda lepo mesto ob stroju ali pisarni, zapusti svoj kmečki dom in ga prepusti M-stim, ki so gošarstvo in njegov komunizem praktično, že preizkusili^in pekli v hribe k boljSBVlSWm-banTITTOTn. ce рг'{Ј1тЈтгчв».---nizmu, tedai -stopi na stran večine pošten*, ga delovnega ljudstva. Srednje poti nL Borba je pričeta in ne bo prenehana preja, dokler se komunistična drhal na naših slovenskih tleh ne ugonobi. S^o^enstvo in komunizem se nista nikdar preje, se ne s*da] in se ne bodeta niti v bodoče hotela poznati. Ce si se vdločil za prvo, vedi, da boš premagan in kot škodljivec skupnega blagr* izločen od blagostanja v mirni dobi. PremisH in se odločil	Triglav
Diplom. Opfiket Cu.KRlONFUSS Klagenfurt, Bahnhohirafy9 fS
BW anf welter* leden VormHUi (čschlossen.
Ka| sem našel pri SYpjl materi
Kot otrok sem se tisočkrat in tisočkrat vprašal, kje je pač tista pot, ki bi me pripeljala do Boga. Toda nisem ga našel. Kako sem se tudi mučil, da bi zvedel kje leži Nemčija. Ce sem tekel ven iz naše vasi do mesta, je to še vse bila nemška zemlja, aH Nemčije nisem našel. Vedno l/km hotel postati srečen. V tem sem si zamišljal, da nikoli ne bi solza razrila obraza, da bi nasmejan in vesel šel skozi življenje. Ali, te »reče nisem našel.
Včeraj pa sem bil spet enkrat doma. Potrkal sem. Ko so se vrata odprla, je okoli mene postalo vse svetlo. Bil sem spet otrok. Tam ob oknu je sedela stara žena. Imela j* na prečo počesane lase. Brala je v neki knjigi. Ni me pogledala. Jaz sem samo videl, da je imela nad knjigo sklenjene razorane roke. Videl sem samo roke. Bilo je vse tiho. In sem samo zaklical; »MatiU
Samo to eno besedo sem izgovoril. Ali ko sva sedela tiho drug ob drugem, sem vedel, kje je tista pot, ki vodi do Boga. Držal sem njeno staro zvesto roko, ki je delala la mene. Bilo mi je, kakor bi me vodila v tej tihi uri po vsem svetu. In povsod sem čutil, da nisem bil zapuščen, da me je spremljal stari Bog, ki sem ga iskal. Ni mi bilo potrebno, da ga kličem. Ljubeča roka j« kadila mojo roko. Bil sem v božji roki. Mati me je ljubila, in po njeni ljubezni sem čutil, da me Bog ljubi.
Dolgo sva sedela. Večerna zarja je krvavela na rdečem slemenu. Pred oknom se je majalo drevo. Gledal sem, kako se travnik sosedne hiše zgublja v daljavi Gledal sem divjo goro dopia. Ne, videl sem samo zvesto roko svoje matere. In vendar nisem bil v Mši svoje matere, ne samo v mali vasi. Naenkrat sem videl vso Nemčijo. Vedel sem. kaj pomeni, biti v Nemčiji. In izgovoril sem tiho predse besedo, ki sem v njej videl, vsa mesta In vasi, gore in doline, reke in jezera, in IjubU Mm jih .vi« w t*j tnl bMtdii matil
In če sedaj zatisnem oči in mislim na .mojo Nemčijo, vidim samo zvest ljubeči obraz svoje matere.
Potem sem bil popolnoma tih. Moralo se je zvečeriti. Slišal sem samo, kako je tiktakala stara stenska ura. Vete* je potrkal na steklo. Slišal sem, kako je padel list na zemljo. Oh, kako je bilo vse tiho. Sedaj nisem imel nobene želje več. Nisem hotel več potovati v Indijo ali Ameriko. Nisem več hotel avtomobila. Sploh nisem nič več vedel, ali sem bil bogat ali reven. Nič si nisem želel. Bil sem popolnoma srečen. Jokal sem. In bil sem tako popolnoma srečen, saj sem
držal popolnoma tiho ljubečo zvesto roko matere. Danes sem spet sam. Ali sedaj vem, kako lepo je življenje. Nisem popolnoma sam. Tudi ko se bodo zveste oči zaprle za vedno, nisem sam. Mati potuje vedno poleg mene.
In če nekoč ne bi mogel več verovati, če bi hotel obupati nad svojo domovino in če ihte jokam, ker živim v bedi in nesreči, pa me je vendar rodila mati. Mati me je spremila v življenje. In mati me še danes spremlja. Ona je svetnica, ki me nikoli ne zapusti. Ona je več. Ona je glasnik najvišjega življenja, in ona je domovina in očetnjava. In ona ostane pri meni v življenju in smrti.
Hans Christof Kaergel.
Albrecht Diirer k sliki svoje matere
Ta moja pobožna mati je rodila 18 otrok in jih vzgojila, je večkrat im^la nalezljive in druge težke bolezni, trpela velika revščino, zasmehovanje, ponižanje, porogljive besede, strah in velike nevšečnosti. Sedemnajstega dne v maju, ko se je štelo 1514. leto, je moja mati Barbara DUrerin umrla. Dala mi je Se svoj blagoslov. Bala se je »mrti, ali je rekla, pred Boga stopiti, se ne boji. Bog ji bo mllostljlv... Bila je 63. letu starosti, ko je umrla.
Mati in Bog
Matil Matil Ako Tebe ljubim, ljubim Boga in moja dolžnost je moja največja dobrina. Mati, če na Tebe pozabim, pozabim na Boga, in ničvrednež ne počiva več na mojih rokah in jaz. nisem trpečemu več na mestu Boga; če na Tebe pozabim, pozabim na Boga, živim kakor lev za sebe in rabim v zaupanju v sebe svoje moči za sebe proti svojemu rodu, potlej ni več očetovskega čuta v moji duši, potlej ne posvečuje moje pokorščina božanska misel, in- moj tut la dol-
žnost je goljuiiv blesk. Mati! Mati! Ako Tebe ljubim, ljubim Boga. Mati in poslušnost, Bog In dolžnost je samo notem eno In zato isto. Ne živim potem sam sebi: zgubim se v krogu svojih bratov, otrok mojega Boga — ne živim več sam sebi, živim za njega, ki me je vzel v materinske roke in me z očetovsko roko nad prahom moje zemeljske podobe povzdignil k njegovi ljubezni.
Helnrich Pestalozzi
Frlcdrich Veliki ob smrti svoje matere.
Leitmeritz, S. julija 1757.
Ljuba lestral Pošiljam sla v Regensburg, da Ti javim novo žalost, ki nas teži. Mi nimamo več matere. Ta izguba je najtežja, ki me je mogla zadeti. Moram delati in nimam časa, da bi pustil solzam prosti tok. Ali si more* predstavljati to stanje za občutljivo srce. ki je bilo tako težko preiskušeno. Vse zgube na svetu se lahko nadomestijo, samo smrt uniči vsako upanje. Prosim nebo, da naj Te ohrani, ker drugače na tem svetu skorajda nimam prijatelja.
(lOšarji k materinskemu dnevn .
■ Srce vsakega človeka visi na materi. Mi ^ spošlujeiho in častimo vse »voje življenje. Zena je pri vseh kulturnih narodih visoko spoštovana in nedotakljiva. Mati pa ima pravico do najbolj vzvišenega mesta, ki g* »ploh more priznati človeku. .... , , ,
Naše srce se krči pri misli, .da so bol;š#. viški banditl v gorah Gorenjske pred kratkim izdali poveže, da se morajo
1.	»vse v njihovih edinicah nahajajoče м spolno bolne ali drugače okužene ženske H-kvidirati — umoriti;
2.	da se vse noseče ženske pobijejo, ker »o njim samo v breme;
3.	da pa v prihodnjostl ne bo pomanjkanja ^snsk za njihove bojevnike, se odredi .mobilizacija vseh žensk od 17. do 35. leta.«
To je prispevek k materinskemu dnevu 1944. leta. On označuje kakor prepad globoko podlost in zločinsko prepričanje teh podljudi. Kdor ima samo iskrico dostojnosti, se mora poln gnusa odvrniti od teh zverin.
Naš kn|iŽDi kotiček
Franz Tumler: »Auf der Flucht« (Na begu). Pripovedka. Založil Kari H. Bi-schofi Verlag, Wien. 88 strani. Cena trdo vezani knjigi RM 2.—.
V dejanju na tem potu vaškega občemtva iz domovine v gozdove gora In do maje a# ne da prihraniti. Pravo d^jinje pa a# ne dogaja zunaj, ampak leži v notranjosti. S kakšno umetnostjo in preprostostjo pesniške izpovedbe jo razkrivajo in predložijo bralcu k njegovi lastni usodi, njegovi atiaki in odločbi. Tu se po nekem puntu mučenih In zahtevajočih src odpravijo ljudje.neke vasi, selijo na gore, gledajo navzdol na avoi* hiše In sedaj šele prav doživljajo, kaj ]• domovina. Nasprotujoče si misli In občutki jih enkrat vodijo, potem zopet ovirajo, vendar morajo nadaljevati svojo pot, na kateri brez patosa spoznajo samega sebe. Magika Tumlerjeve beseda se nam nikjer ne prlkaie ' tako zmagujoča kot r te| pripovedki.
gobota, 20. mala 1944.
RARAW4N»e * BOTB
stran 5. — Ster. 89.
1ж naše listnice
Iz кг%* naših čitateljev
Dodelitev živil od 29. ma|a do 23. juaila
Nove karte, ki upravičuiejo matere do posebne dodelitve - Dodelitev masti Ista
„Tovariši" hudiča!
Gorenjci In Gorenjke!
Največje hudo delajo po Gorenjskem, kakor sami vidite, banditi. S surovo silo odvajajo mirne delavce in kmete v gozdove, jih odtrgajo od ljubljenih družin. Hvalijo se pa, da so vsi prostovoljci. Ti prokletl lažnivci, če bi bilo res prostovoljno, jih ne bi imeli niti 10%. Kako nadleguje ta druhal podeželsko mirno prebivalstvo, je strašno. Ljudje jih sovražijo in preklinjajo. Koliko so jih že pobili svojih lastnih, slovenskih bratov brez vsakega vzroka! In pravijo te svinje, da se borijo za svobodo. Srce "OU človeka, če sliši njihove laži o osvoboditvi Slovenskega naroda. Ce bi bila zmaga po njl-^ovi želji, bi nas zasužnjili. Koliko poštenih ™ popolnoma nedolžnih slovenskih fantov v (Cvetoči mladosti je po krivdi teh hudičevih Pnganjačev moralo iti v prezgodnji grob. Am-Pak dobro so zapomnjeni tisti krvoločni pri-sanjači, ki brez usmiljenja jemljejo družinam skrbnega očeta In materam ljubljene sinove. Хе, vi zločinci, ne boste ušli zasluženemu ma-^e'vanju, to prisegamo in to bodemo tudi izvršili. Doživel sem tudi sledeči primer. Neka »ielavka, mati 6 otrok, je v prostem času pred Veliko nočjo šla po kmečkih hišah, da bi v Zameno za neko drugo blago dobila za velikonočne praznike malo plrhov In malo mesa, da bi imela družinica vsaj malo priboljška in spomina na prejšnje dobre čase. Te svinje — ne zaslužijo lepšega imena — so jo ujeli, vse pobrali, kar je dobila. In so potem sami požrli. In malo je manjkalo, pa bi bili ubili to skrbno ™ater. Kaj gQ morali reči nedolžni otročički, *0 jim je pripovedovala prestrašena mati ? To ® lahko mislimo. To so »tovariši«, kakor se Baaivljejo, ampak tovariši hudičevi. To je sa-^0 en primer, ki sem ga videl, koliko pa je se drugih podobnih slučajev — na stotine.
Zatorej, dragi Gorenjci, jaz vsak dan vidim se dela, samo z grožnjo krotijo ljudi. Proč teh komunističnih zločincev, ne podpirajte ЗЉ, ker ta druhal nam bo prinesla gotovo propast.
Val Imetniki državnih kart z& mast, kakor tudi Imetniki državnih kart za mast SVl do SV6 dobe na podlagi celokupne nespremenjene karte za mast enotno po 100 g zaseke. Dodelitev presnega masla se poveča, dodelitev margarine deloma zniža. Na čez 14 let stare upravičence do oskrbe se bo spet izdajalo jedilno olje. Polovica dodelitve masti za težke in najtežje delavce se bode nadomestila enako z za-seko. Nespremenjena dodelitev hranil od вОО g bo spet iz 50 g proizvodov iz žitnih hranil. Vegetarianci, ki redno zamenjajo karte za meso, lahko zamenjajo odrezke za zaseke za potovalne ali gostilničanske znamke margarine v isti količini.
Bodoče in doječe matere In otročnice dobe po veljavnih predpisih dnevno kot dodatek % 1 neposnetega mleka in 100 g hranil. Izdaja te posebne dodelitve se je radi uvedbe zbirnega dokazila o upravičenosti dodelitve poenostavila. Radi tega bodo z veljavo od 29. maja 1944. leta, v začetku 63. dodelitvene periode uvedene »Berechtigungskarten filr werdende und stillende Miitter Wochnerinnen I und Ш (Karte, ki upravičujejo bodoče in doječe matere in otročnice do posebne dodelitve). Te so odrejene za tekočo dodelltveno periodo in jih EmahrungSmter (prehranjevalni uradi) lahko izdajajo namesto Bezugscheinov (izkazov o pravici do dodelitvi) oziroma odrezkov kart
za živila, potovalnih In gostilniških znamk. Karta I vsebuje posamezne odrezke na 700 g hranil tedensko, medtem ko vsebuje karta П odrezke na 500 g hranil in 1®5 g presnega masla tedensko. Obe karti imata vrhu tega še vsaka po eno naročilnico in dnevne odrezke na dnevno po % litra neposnetega mleka. Dodelitev kruha mesto hranil v okvirju dodelitve živil materam, ki se Izvrši samo po predlogu, •e bo kakor do sedaj vriila x izdajo potnih znamk za kruh.
Radi olajšave nakupa blaga In obračunanja znamk, se bo nadalje pri splošnih živilskih kartah postoječa ureditev, po kateri dobe tedenski odrezki v začetku dodelitvene periode veljavo in skupno zapadejo z iztekom iste, raztegnila na vse odrezke tedenskih kart (doklad-nlh kart) .dodatnih kart za težke in najtežje delavce, kakor AZ-kart. Radi izteka starih se bodo izdale nove karte za marmelado (po izbiri sladkor) in državne karte za jajca, kakor tudi izkazila po gospodinjstvih za sveže posneto mleko. Ker so potrošniki sladkor za 63. in 64. dodelltveno periodo na podlagi posebne sladkorne karte dobili že v 62. dodeli tveni periodi, vsebuje karta za sladkor, ki se bo izdala skupaj z ostalimi kartami 63. dodelitvene periode, samo odrezke za 65. in 66 dodelltveno periodo.
Vesti iz Ljubljane in okolice
Naši volakl pozdravljalo domovino
z zahodne fronte pozdravljajo vse bralce Časopisa soldatje Anton Koss, Marian Stare, Iglitsch, Rafael Mlinasoh, Franz Zaiz, Josef iPetemel.
Z Zapada pošilja tudi najlepše pozdrave sol-
dat Franz Markitsch.
2Svi6aaje mezd za stroke brez kolektivnih pogodb. Pristojni organi Vrhovnega komisar, ja na operacijskem področju »Jadransko Pri-morje« (Urad za delo) v Trstu so sporazumni 8 povišanjem mezd v smislu člena 1. točka 1. dodatka z dne 29. marca 1944, za delavce, ki 80 zaposleni v strokah In podjetjih, kjer delovni pogoji niso urejeni s kolektivnimi pogodbami, in zato delodajalci lahko izplačajo v navedenem členu predvidena zviSanja mezd. Navedeni člen, ki je sedaj odobren, predvideva pri umih in tedenskih mezdah z veljavnostjo od 3. aprila 1944, pri mesečnih mezdah pa z veljavnostjo od 1. aprila 1044, naslednje povijanje prejemkov: pri umih mezdah do S.50 L 30%, od 3.51 do 5 L. 25%, od 8.01 de 6 L 28%, od 6.01 do 7 L 16%. od 7.01 do 8 L 10%, od 8.01 do 9 1. 5%, nad 9 L 0.45 L.
Zopet umor katoliškega duhovnika. Prav v zadnjem času komunisti povsod zatrjujejo, da katoliških duhovnikov ne preganjajo. In prav v zadnjem času so ubili zopet enega duhovnika. Dne 21. aprila ob dveh zjutraj so ubili
hinjskega kaplana Kerna Franca. Na smrt ga je obsodil po naročilu »višjih« neki Gašper, doma iz žabje vasi. Na moriSče sta ga peljala Gašperjev Gašper iz Toplic in neki »Cvetko« iz Ljubljane. Prav nič ni važno, kakšno pretvezo 80 komunisti dobili za ta umor. Saj morijo že več ko dve Ifeti in se pretveze menjajo po času In razmerah. Nekaj, kar se pa ne menja, je besno sovraštvo komunistov do duhovnikov in do vseh ki iz verskih razlogov odklanjajo komunistično brezboštvo.
Povišanje pla& zasebnim nameščencem. Pristojni organi Vrhovnega komisarja v Trstu (urad za delo) so sporazumni z vsebine čl. 1. mezdnega sporazuma za trgovske pomočnike in za komercielne ter tehnične nameščence z dne 11- marca 1944. in zato lahko delodajalci izplačajo v navedenem členu predvidena povišanja plać. Cl. 1. navedenega sporazuma določa, da znašajo poviSkl mesečnih plač za zasebne nameščence z veljavnostjo od 1. februarja 1044. dalje 30%, vendar do najvišjega zneska L 500.
Kreis Krainbiurg
Kralnburg. (»Kar srce^azveselja« je«). Pred nekaj dnevi po NS-Gemeinschaft »Kraft durch Freude« (Veselje krepi) prirejeni koncertni večer na flavte, je bil zelo izvrstno pripravljen večer glasbe, izpolnjen * lepo domačo glasbo. Prvi del programskega razporeda je nudil plese, pesmi iz časov 17. stoletja, drugi del je bil izpolnjen po komponistih v vojaški suknji. Izvajalci so pokazali veliko znanje, ki je bilo poplačano z Ix^atim odobravanjem poslušalcev.
IVaš športni kotiček
Nemška in svetovna rekorderka Gizela Grafi (Leipzig) si je v plavalnem nastopu v Wlenu pridobila kar tri zmage: v plavanju na 100 m prosto je dosegla čas 1:55,5 min., na 100 m prsno čas 1:26 min. in na 200 m prsno čas 3:03,9 min. — V tekmovanju moških na 200 m prsno je zmagal Mingelot (DUsseldorf) v času 2:57,5 min., drugi je bil Stauffenbiel v 2:57,5
Naš opomin glede zračne zaščite: Vse je v tem, da si pripravljen!
min., tretji Deuerlein v 3:00,2 min., četrti Kle-fer 3:01,4 min. — V skokih je zmagal Wiener Mohrlein v 81.46 točkah, drugi je Broschek iz Wiena, tretji Creskoviak.
Prvenstveno tekmovanje se v posameznih skupinah bliža svojemu koncu. V Jadranski skupini je tekmovanje že končano. Zmagovalec turnirja je moštvo Ampelea z otoka IsoU d'lstria; na drugem mestu je tržaška Triestl-na. Oba ta dva kluba se bosta pomerila ■ prvima kluboma beneške skupine In zmagovale« tega tekmovanja Ima potem pravico do sodelovanja v polfinalu.
Opozarjamo vse nače naročnike iz Veldesa na Gorenjskem, da smo v trafiki trgovca Ktuia Slaaoviitza, Farkhotel uredili
me*to z a oddajo £авор1воу
»K&rotner Zeitung« in Karawanken Hote«. Prosimo vse naše naročnike, da do nadaljnjega) sami pridejo po časopise In Istotam proti pobotnici poravnajo tudi naročnino. — NS.-Gau' verlag Kamten, >KS,mtner Zeitung«, »Kara« waaken Hote«.

z ZaloBtnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo namesto svidenja dobili žalostno vest, da ]• na* ljubljeni sin, brat, svak in stric
Gtfreiter in imetnik EK II,
Franz Petek
v cvetoči mladosti, star 20 let, padel 14. aprila 1944. na vzhodni fronti. — Franzl, mrtev si. a v naših srcih živiš še vedno. Lahka naj ti bo tuja zemlja, počivaj v miru.
Mala Nedelj«, т maju 1944.
Žalujoči ostalit Mart« Petek, mati, Edek, brat na IroBtii Kristina, Mimika, Lizika, Malika, Marta, sestra; Martin Sodets, dedek in družine Sodetz, Scbumen, Rep in Marinitsch.
V neizmerni žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem dn znancem, da )e mo] ljubljeni soprog
OrenadlMT'
SUto Kopatsdi
dne 14. aprila 1944. zapustil to solzno dolino, v cvetu svoje mladosti, daleč od svoje domovine. Svojo dušo je izročil Bogu, njegovo truplo pa počiva daleč ne Vzhodu. Njegov duh pa ]• med namL
Klageniurt, Studor, Salradi, v maju 1944.
Globoko SaIu|o6a soproga, hčerka, tor eola druiina Eopatscheva ter družini Kiisoher in Streitova In ostali sorodnikL
^ globoki žalosti sporočamo, da |e nal 4wbl ,in jn brat
Soldat
Valentin Woschner
umrl za narod in domovino, en dan po dobljeni poekodbi dne 6. aprila 1944. Bil je po-kopan 'T*'""' vojaškimi častmi na nekem pokopališču junakov.
Gabark bel Laak a. d. Zaier, v maju 1944.
Globoko užaloščeni starši, bratje la aostre.
T neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da |e po dolgi mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo po sprejemu tolažil svete vere
Sdiestan Johann
roj. 4. II. 1864., umrl 13. V. Priporoča ie v molitev.
Wart, 16. m&jm 1944.
1944. T Wart 247.
Žalujoča vdova SehMttn маМт in ostalo forodatTO.
ZAHVALA
Vsem prilateljem in гпвлсет, ki so našega ljubega nepozabnega moža, očeta, in strica
Јаћођа Zlate
polcropili in spremili ла njegovi zadnji poti najlepša hvala. Posebna zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja, in vsem, ki so nam stali v težki uri ob strani in spremili našega nepozabnega očeta k večnemu počitku. Vsem Bog povrnil
Mosche bel Flčdnlg, 10. maja 1944. Globoko potrta družina Zlate in sorodstvo.

Im Luftschutzraum:
Koffer ous dem Weg!
Hobt Ihrden Flucfitweg seibst werbout rel(^ Ihr Euch Wunden in die Hout wenn Ihr in Not den Raum verlag und brogclil donn ouch noch
Hansaplast
tUeMman hUŠMfmU.
Alles^Kitt
In der Rubrik ..GeefhSftsanzei-een" fitiden 8ie laiiifend etet* Draktische Tips ttber die вмгва-men und neuen Verwendiuwe-mOeliehkeiten von ..Allee-Kitt"»
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob preranl smrti naše edine hčerkice,	nepozabne
iojhice
Izrekli sožalje, jo spremljali ha njeni poslednji poti In obsull njen preranl zadnji domek 1 obilnim cvetjem, •• tem potom naplepše zahvaljujemo. Postno gospodu župniku la belo oblečenim deklicam, 1^ vsem, ki so jo spremili.
Wart, dne 16. maja. 1944.
Globoko užaloščeni: atek in mamica, ter rodbine Benedlk in Tepina.
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega nepozabnega sina in brata
Bernarda fende
izrekamo najlepšo zahvalo, ravno tako vtem, ki «0 nam ob najtežjih urah stali ob strani. Posebna zahvala gg. pevcem za prelap* ža lostlnke In visam darovalcem cvetja.
Falkendorf, v maju 1944.
Globoko žalujoči: Pranziska in Anton Pande, starši, brat Anton na vzhodni Ironti, PransI, Josei, Slavko, bratje, Paula, sestra In ostalo sorodstvo.
Wer sdinddet jJkher in AnzOge?
Absichtlich sicherlich niemond. Was soil man aber von einem Mann denken, der spitz« Feilen, Bohrer und AAesser in die Tasche stwckt? Passiert das etwa selten? Guckt Euch mol im Betrieb um und holtet den SOnder ani Heute mOssen wir alle mithelfen, doC die Sodien nicht unnStig kaputt-gehen. Aber ouch belm Waschen darauf oditen, daO nictif unndtig gebSrstet oder stropa ziert wird.

%

OSRAM-lampen
fitran в. — štev. SO.
K A R A W A K K E 7Г ВОТВ
Sobota. 90. тлЈл 1944.
SiiAtspiete
AUgeiriPiiie Ulnitreuiiiind CI in. b. H.
Zweigstelle Sl'dost
ASSLING
19., 20., 21., 22. V.
Lache Bajazzo!
Fiir Jugendlictie nlcht zugelassen; 23., 24. 25. V.
Der Mann, von dem man spricht
Fiir JugendUche zugelassen!
KRAINBURG
19., 20., 21., 22. V.
Frauen sind doch bessere Diplomaten
FUr JugendUche nicht zugelaeaen! 23., 24., 25. V.
Eine kleine Nachtmusik FUr JugendUche zugelassen!
LAAK
19., 20., 21. V.
Symphonie eines Lebens
Fiir JugendUche nicht zugelassen!
23., 24., 25. V.
Ein Mann auf Abwegen
Ftir JugendUche nlcht zugelassen!
RADMANNSDORF 19., 20., 21. V.
Zirkus Renz
Fiir JugendUche zugelassen!
23., 24. 25. V.
Frau Sixta
Fiir JugendUche zugelassen!
VELDES
19., 20., 21. V.
Hochzeit mit Hindemissen
Fiir Jiigendliche zugelassen!
24., 25. V.
Der laufende Berig
Ftir Jugendliche zi^elassen!
NEUMARKTL 20., 21. V.
Wun.schkonzert
Piir Jugendliche zugelassen!
24., 25. V.
Das siindige Dorf
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
STEIN
19., 20., 21., 22. V.
Liebespremiere
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
23., 24., 25. V.
Herz modem moUiert
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
ST. VEIT
20., 2a. T.
Romanze in МоЦ
FUr Jugendliche nicdit migelassen!
LITTAI
20., 21. r.
Frauen sind kebte Engel
Jugendliche unter 14Jahren nicht zugelassen; 24., 25. V.
Gewitter im Mai Fiir Jugendliche zugelaeeen!
MIESS
20., 21. V.
Frauen sind keine Engel
JugendUche upter 14 lahren nicht zugelassen!
Zu Jedem FIlm die Deuteche Wochenschau!
AMTLICHE ВЕКАЛ1^ТЦ4СНи!\СЕ!1
Die Organisation Todt
sucM tttr Einsatz ini Reichsgebiet und in den besetzten Gcbleten
technische und Verwattungekrafte aller Art, Sekretariniien, Stenotypistinnen, Schreibkrafte, Nachrichtenfiihrerinnen und -ihelferinneii.
Besoldungf nach TO. A., ausserdem Wehrsold_ freie Dienst-kleldung, Verpflegung und Unterkunft.
Sohriftliciie Bewerbungen an das Personalamt der Organisation Todt-Zentrale, Referat P 21, Berlin-Charlottenburg B,
Hauptsdiule Afiling
Der Unterricht beginnt am Freitsg den 19. Mai nach dem etuBdenplaji in der Volksschule Karner-Vellach.
Wlrtsdiaftssdiule des fireises Krainburg
Aameldungen fUr das Schuljaht 1944,43 werden bis zum e. Jitai 1944 in der Kanzlei der Wirtschaftsschule (Alte Schule, Baumgarten) entgegengenommen. Aufgenommen werden iiber 14 Jahr« alte Bcwerber und Bewerberinnen nach einer Auf-nahmeprUfung in Deutech und Rechnen a) auf Grund des Jah-fesaeugnisses einer Oberschule mit raindestens ausreichend in Deutsch, Geschichte, Brdkunde, Biologie Physik, Rechnen, Mathematik und einer Fremdsprache oder der 4. Klasse einer Hauptechule mit mi'ndestens ausreichend In alien Pflichtge-genstSnden; b) auf Grund einer Bescheinigung des Leiters der zuletzt besuchten Schule (Volks-, Haupt-, Berufsschule) dartiber, daS sie zum Besuche einer Wirtschaftsschule ge-eignet mind. Bei der Anmeldung sind eine Geburtsurkunde, ein Staatszugehorigkeitsnachweis und das letzte Schulzeug-nis vorzulegen, unter Umstanden nachzureichen. Einschrei-bungen tagUch von 10—12 Uhr. Auskunft durch den Leiter der Wirtschaftsschule: Montag Dienstag, Freitag und Sams-tag von 10—12 Uhr.
Krainburg, 16. Mai 1944.
Dw Landrat de* Kreke* Krainburg, FUr die Kreisselbstverwaltung: Dr. Schoor.
Der Xleiduminktcr fiir Riistung und Kriegsproduktion, Chef der Traotporteinheiten Speer, Berlin NV 40, Alsenstrafie 4, Telefon:
II 6; 81, sucht: Kraftfahrer, Kraftfahranlernlinge, Facbkrafte der Autobranche aller Art, Vulkaniseure, Stellmadi#, Ingeaieurc, Maschinenbudihalter (-innea), Adrema-Prager(-innen), Abrediner(-innen), Buchhalter und Lohnbuchhalter (-innen), ;c-lernt« Kaufleute, Zahntechniker (-hclfer), Anlernlinge fiir Zahn-cdiniker, Koche, Sdiuhmacher, Kontoristinnen, Stenotypistinnen, Sdmelder(-innen), Bugler(-innen). Einsati im Reioh und den besetzten Gebieten. Meldung auch iiber das zustiindige Arbeitsamt.
Аткшф еИеШ
det JUiiuif* iiucemhcJiuft, dlt iCrtUinuurtvicUaH tutd dxU ArhtiJU<xi*U
AHmaferfal
und
w
leere Flasdien
nlcht wcgwerfen, londern tie neiien Zwecken dienstbar machen, weM sle auch ge-braucht noch wertvoll ilnd. Leere Formomint-Flaschen mM Schraubdeckel mUssen heuta an Apotheken und Drogericn zurQckgegeben werden«
BAUERiOE
BERLIN
0*r Rrfola )#d#r Mehrielitumg wirti mod) gesfeigart durch hausKalten* den Verbrauch dererxeugten СШ«г. Weno deshelb memand mehrkauft, als 9T дгацсћ), damn warden nidit weniae alias, sondarn alle genug arhdHen, — Oies gil* ebervso Шг DARMOL, das auch haute In ttaigandam Maf>e hergasteilt Wfd.
MRMOL-WERK
kULXHMiixm
W 1 E N
ftrztlidier Somitagsdienst
Krainburg: Am 21. Mai 1944: Dr. Vinzenz Werbnak, Krainburg, Reiter-durchlafi 2, Fernruf iyo.


OuteAnlaoe
Ihrer Eifpamfne
vn1nnprnSicdrnkn(Te№ lofr n Aniapr-R.df{icber flOrrftoirrtirfliindiijrcs Bdu(|Jdirniiiid ddsVrniid-ornsfparm Itn ЈггдтВГгл tindiillcKcn BdiifpdrkafTc in dm Ролли-АЈртдаип)
Beratungsstelle: Klagenfurt, Domgasse 9, Ruf 28-53.
Vw-nius?eft' V"
CH	■"do^o/1»( Kfi«Qi J
Aber w»r richtig »inteill, kommt јјјјјј Oud) ous - dos weiR hew*# j*d#
gute Housfroul Do sind b*ispt»ls-weis« die Et«r. d;# wtrd nienmnd mthrsofortnoch der Zvteilung muf-broudi#r - domit sra w#g tind -#ond#fn mam legt **# erst mat in
OavatiM
do ist donn immer ein betcheidenvr ober kotfborer Vorrot im Hov##*
MEDOPHARM A r z n e i m i 11 • I
sind treuo Helf«r Ihrer Geswndheitl
Medopharfn-ArznelmiHel Hnd nur In Apotheken •rhaltlldi.
MEDOPHARM
Phormazautische Prđporot« Gcmllschaft m.b.H. M0ndi*n8
Di« KohlBnklauep-GaPil«
Mei« rteund, Dir itf« hitrmil laKt — ilie Koblcnklautrgtrdt l«tt — vtrsltckt sHcht sic Dich zu um-lamw — drum 111 DIch drintnid vor Ihr warnen — spar Kohl«, LItht und Arzenei - dann i»t4 init ihrar Matbt Yorbei. — Fahlsl Du t«-mndhcllHch DIch wohl dann. Preund. spai auch dat CIIINOSOL -doch wntn erktunki Dtin Nschhar ill - «) dat audi Du licllihrdel bill — denn itt ei Zeit, damn :chill: DIch wohl — und tetflt br»v alt CHINOIOL.

Službo dobi
Kot hišniKa ш naviptschule AlSUng se sprejme takoj zakonska dvojica. Reflektanti naj se obrnejo na županstvo Afiling (Sawe).
2130—1
Ključavničarja za popravila in varen ja (tudi starejša moč) išče tekstilna tovarne. Samostojni delavec. Stanovanje se lahko preskrbi. Ponudbe na tekstilno tovarno Hribernik & Co. St. Veit'Sawe, Oberkrain.
Pridno in pošteno dekle od 18 do 25 let, k! zna kuhati in opravljati druga hišna dela, sprejmem uako). Obrniti se j« na Petkosch Mariane, A61ing-Sawe, Goring-
strafie ?.	_5576-1
Statveni ali tkalski mojster in pripravljalee ali pomočnik se iščeta za tekstilno tovarno. Samostojne moči. Stanovanje s« lahko preskrW. Ponudbe na tekstilno tovarno Hribernik & Co. St. Veit Saw«, Oberkrain.
__SS7f-t
Betriebsfiihrer za večje tesarsko podjetje dobi takojšijje stalno zaposlen je. Zadostuje daljša praksa v stroki in najnujnejša strokovna spričevala. Znanje nemščine potrebno. Ponudbe pod ,,Oberkrain" na K. B. Krainburg. 5577"' iščem deklico za varuhinjo k з-trokom. Jauch, Kokritz Nr. 55. ____________312^
Deklo. starejSo, samostojno, _ o-skrbnico hiše in živine se sprejme na večje posestvo na Gorenjskem. Ponudbe na K. B. Krainburg.
___31^7—1
Samski obrtnik sprejme gospodinjo; vešče šivanja imajo prednost. Ponudbe poslati na K. B. Krbg.
3151—I
Sprejmem deklico od 16 let naprej, event, tudi starejšo žensko, 7Л v pomoč v gospodinjstvu. — Ivana Douschan, Svitschach, HI Kreuz, Oberkrain.	3203-1
_Prodam_
Prodam 4 mlade pujske, stare 7 tednov, po 36 RM. Nasiov v K. Ji. Krainburg.	3254-6
Prodam radi opustitve več глј-cev s hlevom za RM 150. Go<i-n)avctz, Am Biumgarten 26, КтЛЛигЈ!.	3247-*
2 leti starega konja prodam za RM 3000.—. Jenko Antonija, I,i-piza 2, P. LaakiZaier. 3243-6 Prodam kobilo, srednje starosti, 2Л RM 500.—. Obcrfernig 86, Oberkrain.	3239-6
Prodam lepo, 9 mesecev staro te-lico. Cena RM 300.—. Johann Grasdiitsch, Krainburg, Am Hang 70.	3238-6
_K g p i m_
Kupim omaro za obleke. — Ponudbe na K. B. Krainburg.
3236-7
Kupim novo ali rabljeno klavirsko harmoniko. Cenjene ponudbe poslati na K. B. Krainburg pod „Harmonika".	3176—7
Kupim luč M obsevanje (višinsko sonce) po možnosti ultraviolet. Naslov v K. B. Krainburg.
3201-7
Kupim dobro ohranjen športni ali globok otroški voziček. Ponudbe poslati na naslov: Meserko Jo«ef, mizar, AdriastraGe Nr. 8. Afiling — Oberkrain. 3074—7 Iščem centrifugalno črpalko za 100 m visožine, 60 1 na minuto, dam elektromotor ali dobro moško kolo. — Naslov pri K. B. Krainburg.	324^
Kupim Fbhnapparat ali Motorhau-bo. Ponudbe na K. B. Krainburg.
^167—7
Kupim malo rabljeni gramofori s ploščami ali harmoniko. Ponudbe na K. B, Krbg.	S'iZrZ
Kupim dobro ohranjen pletilai stroj znamke Dubiet ali Ideal. — Ponudbe na K. B. Krainburg pod št. 3202-7.
Kupmi gepclj, star, nepoškodovan, v dobrem stanju. Naslov v Ka-rawanken B. Krainburg. 3199-7 Kupim moške nizke, še dobro o-hranjene čevlje, št. 43. Ponudbe na Joško Trschek, Hinterhaus-gasse 7, Krainburg.	}^95'7
Kupim žico za električni vod (za motor) 8 mm □, pocinkano, dolžine 1500 m. Ponudbe na Jose.f Klinar, HI. Kreuz, 61, Aliling.
3197-7
Menjam
Menjam lepe plemenske prašičk« za kosilni stroj v dobrem stanju. Razliko doplačam. Ponudb« na K. B. Krainburg.	Ji.jo—i;
Menjam ženski plašč т zelo dobrem stanju aa moško obleko, isto v dobrem stanju. Ponudbe na K.
iB. Krainburg. _3142—i J
Zamenjam kompletni sobni inv*n-tar za elektromotor 4—5 ks. — A. Zelnik, Gallenfels Nr. aa.
_ 31J9—15
fotoaparat 6X11, dober, zamenjam xa dobre hlače, ali kratke irhaste. Peter Beg, Villacii Vorm-bodest. 3.	5524-15
Menjam dobro plemensko svinjo za voz za per konj. Naslov т K. Bote Krainburg.	J120—15
Menjam otroški trikolo za moški dežni plašč. Ponudbe na K. B Krainburg.	3188—15
Menjam kobilo z žrebetom, rodovniško, za dobrega poljskega konja ali kobilo od 4—7 let starosti. Peter Graschitz, Strohain Nr. 3., p. Naklas bei Krainburg.
__ 3171—I;
Zamenjam suh« deske зл dobro ohranjeno posodo za namakanje sadja. Ponudbe na K. B. Krbg.
3>72—'5
Menjam kravo za i Uti Karega plemenskega vol*. Vrbnak 14, bei kadmennsdorf.	3170—15
Pisalno mizo, dobro ohranjeno, menjam za d'ivan, posteljo ali kak drug kos pohištva. Krieta Patsch-nik, Tauerburg bei AlSling 2, Zois-
Su.^lie 4^__
Zamenjam svinjo, 140 kg težko, :za eno leto staro kabilco. Naslov I na K. B. Krbg.	3168—ij
јМсј^^тп^ mo&ko^ k^o ^^^^obrcga
jkritz, Krainburg.	3256'!
i Menjam kravo, 7 mesecev brejo, i dobro mlekarico, in gepelj v do-ibrom stanju za vor, zapravljivček. Ponudbe na K. Bote, Krainburg.
Dopisi
I Mlade dama v tujini si želi do-ipisovita z inteligenčnim gospodom I v svrho poznanstva. Dopise po-|slati na K. B Krainburg pod „Go-renjka" 3200-20.
Prišla težko pričakovana je pomlad, polna sladkega upa, da skoraj ee enkrat najdem srce, ki bi)# zame? Zanesi se, od moje strani stroga tajnost. Dopise pod „Trpia iz Ivlarburga javi se" na K. B.
Krainburg. 5523-21	__
Ali se najde kje plemenito, nesebično moško srce, ki bi v teh težkih časih nudilo osamljeni, razočarani gospe duševno oiporo in razvedrilo? Sem inteligentna, izobražena, neodvisna, z dobro-idočim obrato-m. V primeru dobre harmonije poznejša ženitev Bt izključena. Trgovska ali gostilniška naolbrazba in obvladanj« nemščine daje prednost. Ni pd pogoj. Dopise s sliko, katera se na željo vrne, in opisom razmer poslati na željo vrne in opisom raa-mer poslati na K. B. Krainburg. pod „Sreča te i«č«" 3111-21. Osamljen gospod, jo let star,
soke postave, želi ananstva s preprosto gospodično od 22 do zt let. Ženitev ni izključena. Resn« ponudbe s sliko, ki se vrne, n* K. B. Krainburg pod „Osamljen
3191-21-___________
Gospa, srednjih^ let, ločena pe moževi krivdi, z lastnim domom, dobra gospodinja, želi radi pomanjkanja znanja seznaniti s« I gospodom v svrho ženitv«, starim od 40 do 4^ let. Državni nameščenci imajo prednost. — Samo reme ponudbe s sliko poslati nc K. B. Krainbung pod „Osamljena" 3192-21.
Sem l«pa, sem mlada, pošteno dekle, imam dote nekoliko, pa pridne roke. Znam šivati, znam kw hati, sem varčna, aelo vesele^ srce, pa bistre glave. Kdor hoč# zenico tako imeti, naj piše na ^ B. Krainburg, če bože m« vzeta. A biti pač mora le priden fantič, ker vdovec ni zame. Dopi## t sliko na K. B. Krainburg pod „Planinska roža" 3196-21.
2 e n i t V e
Jngt bunte Wdsche
»tatf weifier!
Bunte Blusen und Kleider, Schlup-fer, Unterw6;che, Oberhemden, Handtuchtr utw. schmutzen weniger als weiRe. Darum stotf vireif)er Sachen moglichst bunte nehmen. Dann braucht weniger gewaschen zu werden, und man kommt mit dem Waschpulv«r betttf Mrecht
Moški, srednjih let, z malim premoženjem, želi znanja z gospMj-dično ali vdovo brez otrok do 35 let, radi takojšnje ženitve, najraje a Krainburga ali okolice. Dopise na K. B. Krainburg pod „Bodoča sreča".	3"7—
katero dekle z lastnim domom bi hotelo poročiti mlndeg« železničarja v boljši službi. Dopise po možnosti s sliko, ki se vrne, poslati na K. B. Krambiirg pot „Veseli Gorenje".
31 letni, dobrosrčen, preprost fant, varan v ljubezni, zeli radi ženitve znanja z resnim dekletom. Le resne ponudbe na K. B. Krbg. pod „Tiha sreča".	346—21
24 letni fant, izučen obrti, a je pri nezgodi zgubil sluh, bi se rad seznanil radi poznejše ženitve z lepo in skromno deklico, ki bi imela čuteče srce. Dekleta z resnim namenom in sliko naj poSljcjo svoje ponudbe na K. B. Krainburg pod „Čakam Te!"
3131—21
Kako te išče moje oko, dekle ljubo, dekle sladko. V žarkih poslednjih sonce umira, zvezda večerna se z neha ozira, a moja duša od hrepenenja drhti, torej, daj se spoznati, ljubo dekle ti in poJ-|l}i sliko 7. dopisom na K. Bote, Krainburg pod značko „Sreč« v ! bodočnosti".	3113-21
Razočaran gospod, 33 let, hišni posestnik, želi znanja z gospodično ali gospo v svrho poznejše ženitve. Le resne ponudte s sli" ko, ki se diskretno vrne, na K-B. Krainburg pod „Samostojna
MUdenič', 24 let, i*če poznanstva iz dekletom od 17 do 23 let. Slika zaželena pod „5r*č*" na Ж.
IBom КЛ«.	«
Mlad kmet, absolvent kmetijske šol«, želi spoznati taian do dekle, ne nad »5 let star«v najraje tudi absolventinjo, katerf ima veselje do kmetijstva. Dopisi na Karavanken Bote Kkgenfmrt pod štev. 5551—21.
Z mesta v vasici hižico lepo ( posestvom imam, a v moji mladosti ljubezni ne poznam, ot me še bije katero srce, noj st pismeno otbrne na me. Dekle ser* staro 28 let, želim si fanta sta rop šega do 45 let, najbolj м želi« obrtnika čevljarja ali krojača, ^ soke, postave. L« raaae nonudbe j sliko, Katera se po геђТ luui ne, poslati naslov na K. B. Krainr burg pod „Srečna bodočnost".
_____З^ЈЈ.-гТ
Fant, zdrav in simpatičen, ž*t znanja z dekletom do 27 let. Dopise na K. Bote Krainburg pod značko „Sreča Te čaJia, če sre* Ti dam".	3249-2*'
Ker sem mlad, mogoče tudi simpatičen, pa vendar osamljen, M želel spoznati deklico do 24 let Le resne ponudbe s sliko na K. B. Krainburg pod „O maj, mese« ljubezni".	3248-ir
Želim se spoznati r. gospodično d® 25 let starosti, dobra gospodinje, resnega značaja. Sem obrtnik ia posestnik. Ponudbe na K. Bor«, Krainburg.	_____ 3246-if
Živim v па/1ер!КЋ letiih, a vendar zapuščen v cvetoči pomladi. bi spoznal radi ženitve gospodično do 25 let, čiste preteklosti. — Slika zazelcna, ki se po želji vrne. Naslov v K. Bote, Krainburg poa „Sreča te čaka".	3237-%#
___Izgubljeno
v soboto, 13. maja sam na cesti f bližini Gallcnfelt zgubil Frem-denpaK in razne dokumente. Oddati proti nagradi pri firmi ^ava« v Krainburgu ali v pisarni isU
firme v Gallenfelsu._yzjo-ti
Izgubil sem Kenkarto z imenom Tratnik L., roj. iz. 8. 1914., im d>ano od Landrata Krainburg ifk IX. 1942, v brzovlak* Wien — Zagreb, dne 14. Maja zjutraj, i#» stopivši v Cilli. Najditelj s« nw proša, naj jo pošlje proti nagradi na Johann Dem Sar, Schl;>»»*H, Oberdorf iiber Laak/Zaier ali p# na Gendarmerie Posten Oberdorl,
Razno
Kdo mi posodi pianiiM «li kiavii# Naslov v K. B. Krainb»rg.
Dne 14. maja sem naSle v vlak* iz Veldesa do Krainburga en maM kovček s torbico, malenkost«# vsota denarja, nalivno pero, »vin« čnik in Dkarjice. IzguMedj »Vabi * K. B. Krainmirg,
3*45

Dotični mo%ki, k! je vzeli leni svilen dežnik dne i 5. maja v trafiki Ilovar, se prosi, da vrne ▼ izogib nadaljnjih posledic d«žn# ćim^a) mofio6e ▼