R A Z G L E D I U D K 910.1:913 = 863 U D C 910.1.913 = 20 ZA PIS O R EG IO N A LN I G EO G R AFIJI Igor V r i š e r * M oj odnos do regionalne geografije ni docela op redeljen . V zrok je v tem , da sem od študentskih in disertacijskih časov prihajal v stik z njo bolj posredno in p re ­ težno na pasiven način , čeprav sem se bolj ali m anj strin jal z večinskim m nenjem v geografiji, da pom eni osrčje geografije. R es je tudi, da sm o na Slovenskem od Meli- kovih in Ilešičevih časov regionalno geografijo zanem arili in smo ji posvečali bore m alo pozornosti, kljub večkratnim Ilešičevim pozivom 1. Pravzaprav so se začele raz­ m ere sprem in jati šele v zadnjem času, ko je bil sp re je t na pobudo Slovenske akade­ m ije znanosti in um etnosti in s strin jan jem vseh pom em bnejših geografskih ustanov obsežen program »geografske m onografije Slovenije«. G lede na to se mi je zdela p o ­ buda K ated re za regionalno geografijo oddelka za geografijo ljubljanske univerze o posebnem sim poziju o m etodologiji in teoriji regionalne geografije toliko bolj uprav i­ čena. Prinesla naj bi teo re tsko in m etodološko osvežitev na to zanem arjeno področje te r naj bi obenem spodbudila idejno in vsebinsko preobrazbo naše regionalne geogra­ fije, nas sam e pa nekoliko osvestila. N aj mi bo glede na to dovoljeno , da četudi obstranec (ou tsider) v regionalni ge­ ografiji, vendarle povem nekaj misli o n jeni vlogi, položaju in slabostih. R azglablja­ n ja bodo m orda v to liko zanim iva, ker jih bo navedel geograf, ki ni ob rem en jen z re- g ionalnogeografskim vsakodnevnim delom in obravnavanjem . K ot prvo ugotovitev o regionalni geografiji želim podčrtati še vedno p rev ladu jo ­ čo deskrip tivnost. C ela vrsta n jenih del ne presega tradicionalnih osnovnih orisov in inform acij. Z arad i takšne ravni ostaja regionalna geografija vse p repogosto na nivoju p reproste inform acije leksikonskega tipa ali statističnega kom entarja . V preteklosti so neka te re regionalne geografije resda dosegle z esejističnim načinom obravnavanja izredno ku ltu rno in znanstveno raven (npr. francoska zbirka G eographie universelle ali pri nas Ilešičevi orisi A m erike , A frike in A zije itd .) , toda tudi ta dela so le p o red ­ kom a presegla bistveno m ejo m ed opisovanjem in raziskovanjem . Ne zanikam , da je inform ativnost ena od tem eljn ih nalog regionalne geografije , vendar pa jo vztrajno zadrževanje na tej ravni nu jno degrad ira na kom piliran je in opisovanje te r jo znanst­ veno sirom aši. To je po m ojem m nenju tudi poglavitni razlog, da regionalna geografi­ ja ni bila sposobna preiti od kvalitativnega načina poda jan ja k uporabi kvantitativnih in funkcionalnih m etod , ki so se v zadnjih desetle tjih izredno razvile v geografiji, a so * D r . , r e d n i u n iv . p r o fe s o r . O d d e le k z a g e o g ra f i jo . F i lo z o fs k a f a k u l te ta . U n iv e rz a E d v a r d a K a r d e lja , A š k e r ­ č e v a 12 , 6 1 0 0 0 L ju b l ja n a , Y U regionalno geografijo kom ajda oplazile. V zrok za to negibnost in vz tra jan je na zastarelih idejn ih in m etodoloških postav­ kah v regionalni geografiji vidim v določeni nem oči razviti drugačne pristope pri in­ te rp re tiran ju n jenega ključnega problem a: kako obravnavati na kom pleksen način regionalne razm ere in odnose. M edtem ko so se analitični prijem i v obči geografiji ob razvoju sistem atičnih ved izredno izpopolnili, je ostalo področje celovitega in te rp re ­ tiran ja delov zem eljskega površja zanem arjeno in u tesn jeno m ed »predalčkasto« in »esejistično« obravnavanje . Izhode se je iskalo v različnih sm ereh: nekate ri so še po ­ glabljali podrobno regionalno analizo, zahajajoč ob tem v različne geografske ali ne- geografske specifičnosti (geološkega, h istoričnega ali sociološkega značaja), s čem er so se dejansko oddaljevali od kom pleksnosti; drugi zopet so se osredotočali zgolj na do ločene ali izbrane regionalne problem e (npr. geom orfološki razvoj, klim atske raz­ m ere, socialnogeografski problem i itd .). T re tji so videli izhod v obravnavi aktualn ih regionalnih p rob lem ov, kar je dajalo njihovim spoznanjem časnikarski pečat (npr. Savnikovi opisi O cean ije). Z anim ivo je , da so bili ob iskanju novih poti razm erom a redki p rim eri historično-geografskih orisov, ki bi bili nedvom no sm otrn i in s katerim i bi se lahko ob naslonitvi na zgodovino bolje približali regionalni kom pleksnosti, kot pa po zgoraj označenih po teh . D a ne bom narobe razum ljen , takšen pristop ne bi sm el pom eniti nekritičnega povzem anja zgodovine, am pak nizanje historično-ge- ografskih prerezov, ki bi p ripeljali k celovitejšem u razum evanju sedanjih regionalnih razm er v smislu ku ltu rne geografije2. N aslednji p ristop , ki je glede na m oje poznavanje p rob lem atike prišel prem alo do izraza, je tesnejša povezava podrobne regionalne analize in občih geografskih spoznanj in zakonitosti. V sekakor je bila m etodološka razdelitev geografije na induk­ tivno in deduktivno ali na ideografsko in nom otetično (posebno in občo) prav v regio­ nalni geografiji n a jo s tre je zastav ljena, čeprav zato ni bilo posebnih razlogov. V tem pogledu je bil H agge ttov ’ poziv k integraciji geografije - za ka te ro so se zavzeli tudi na jugoslovanskem geografskem zborovanju v Bečičih4 - povsem upravičen. R egio­ nalni geografiji bi takšna in tegracija p rinesla več širine, večjo tem eljitost in tudi več sm iselne kom pleksnosti. V sekakor pa osta ja za m ene glavni dolgoročni izhod iz sedan je regionalnoge- ografske letargije: sam osto jno regionalno raziskovanje. D ok ler se bo regionalna ge­ ografija op irala na povzem anje in kom piliran je tu jih in še zlasti negeografskih izsled­ kov (resda pogosto ni drugih!), bo n jen napredek zavrt, podobno kot gospodarstvo , ki se op ira zgolj na tu je licence. P roučevanje in raziskovanje konkre tn ih regionalnih razm er in ob tem upoštevan je geneze pojavov in p rocesov, funkcionalno o v redno te­ nje posam eznih pojavov te r iskanje odnosov in zvez m ed pojavi te r njihovo evalvi- ran je in m erjen je je po m ojem globokem prepričan ju edina in tem eljna p o t, ki vodi iz krize (a o krizi regionalne geografije lahko upravičeno govorim o!). D okaz za m oja zavzem anja so številne regionalno-geografske raziskave širšega sklopa pojavov (in ne le enega!) ali celo tne palete p rostorsk ih pojavov v določeni regiji, ki so že desetle tja c itirane ko t tem eljne raziskave in so njihovi izsledki uporab ljen i v občegeografskih prikazih*. Prav nič m e v teh raziskavah ne m oti, če so bili v osp red ju določeni p rob le­ * V . B ra č ič : V in o r o d n e H a lo z e . 1967; I . G a m s : P o h o r s k o P o d r a v je , 1959; V . K le m e n č ič : P o k r a j in a m e d S n e ž n ik o m in S la v n ik o m . 1959; I le š ič S .: S lo v e n ija , n je n e r e g ije in r e g io n a ln a s t r u k tu r a . P o g le d i n a g e ­ o g r a f i jo , 1979; M e d v e d J .: M e ž iš k a d o l in a , 1967; S o re A . : V e le n js k a k o t l in a v č e ra j in d a n e s , 1963; Z g o n ik M .: D r a v s k a d o l in a , 1977. mi in procesi. To lahko da raziskavi določeno angažiranost in draž, ki nas dodatno pritegne in m iselno spodbudi. P revelika sistem atičnost je , kot kažejo nekate ri p rim e­ ri, suhoparna in odbija joča. Res pa je , da današnji čas ni več nak lon jen dolgoveznim in gostobesednim opisom . Z a to bi m orala regionalna geografija tudi v tem smislu raz­ viti neka te re p rep roste vzorce, ponazorila , nekakšne m inim alne kazalce tabelarične­ ga, statističnega in grafičnega značaja (ko t so npr. določeni statistični koeficienti, in­ deksi, trend i, vzorčenje ali celo oblike faktorske analize), ki bi om ogočali eksaktno m erjen je , p rim erjan je z drugim i regijam i in h itro spoznavanje ključnih problem ov, odnosov in zvez m ed pojavi. V tem pogledu je geografija in še posebej regionalna ge­ ografija še zelo daleč od dosežkov eksaktnih naravoslovnih in tehničnih ved, pa tudi od nekaterih sinteznih ved, npr. ekonom ije. Z avzem anje za sam ostojno regionalnogeografsko raziskovanje n ikakor ne po ­ m eni, da m ora biti le-to vedno in v vsakem prim eru vseobsežno in da bi m oralo do ­ sledno zajeti vsa vsebinska poglavja od geom orfologije do politične geografije. So­ dim , da bi smeli tudi v regionalni geografiji v večji meri spodbuditi ob ravnavanje do ­ ločenih tem eljn ih regionalnih problem ov in ob tem , poudarjam , vključiti in orisati vse ostale pojave in p rocese, ki so v ožji ali širši zvezi z obravnavanim pojavom , sklo­ pom pojavov ali s p roblem i v pokrajin i. T akšno problem sko proučevanje n ikakor ne bi sm elo ločiti naravne in družbene po jave, am pak bi njihove zveze postavilo še pose­ bej v osp red je . K ot p rim er naj navedem raziskave o poplavnih obm očjih v Sloveniji, ki jih že vrsto let izvajajo na geografskem inštitu tu A ntona M elika pri S A Z U . O risani p ristop bi dal regionalnogeografskim raziskavam upo raben , ekspertn i pom en , kar bi jim odpiralo po t v gospodarstvo in tehn iko , k jer se sedaj le izjem om a uveljavljajo . T akšne raziskave so lahko zelo različne, v mislih im am naslednje prim ere: sedan ja in p rihodn ja raba tal, naravni viri, vodna raba in osk rba , varstvo oko lja , urbani p rob le­ mi, razvoj podeželja , socialnogeografske štud ije , ekonom skogeografske raziskave v celoti ali po panogah , urban izacija , obm ejni problem i itd. V tem smislu so bile izdela­ ne že številne razprave in so večidel bile dobro sp rejete . M orda jim lahko poočitam o le, da so bile pogosto preveč ozko zastavljene in so prem alo zajele celo tno p rob lem a­ tiko. M ed tem i regionalnogeografskim i tem am i se mi zdi posebej zanim ivo vprašan je »regionalnega razvoja« (regional developm ent, R aum planung, am m enagem ent du te rrito rire )5, ki ga geografi zanem arjam o in prepuščam o ekonom istom , čeprav gre za zelo kom pleksno v redno ten je naravnih in družbenih m ožnosti glede sedanjega in p ri­ hodnjega razvoja pokrajine. Posebej želim naglasiti, da pri regionalnem razvoju še zdaleč ne gre za ekonom ske in m orda socialne p aram etre , tem več so pogosto prav na­ ravne razm ere tiste, ki postav lja jo m eje družbenim hoten jem in načrtom . Problem i varstva oko lja so le ena p lat teh zapletenih odnosov .6 V resnici je njihov diapazon ne­ p rim erno širši in po m ojem prepričan ju zelo geografski ozirom a regionalnogeograf- ski. O bsta ja še ena po t v razvoju regionalne geografije . Razvila se je v zadnjih dveh desetle tjih . To je sistem ska te o r ija .7 O sebno sodim , da sistem ska teo rija po teoretsk i in m etodološki plati ni za geografijo n ikakršna novost. Pravzaprav je m oderna ge­ ografija že sk raja skušala zapopasti in razložiti zap le tene odnose m ed pojavi in n jiho­ ve učinke te r jih razložiti kot kom pleks m edsebojno povezanih in součinkujočih p o ja ­ vov8 ali v smislu sistem ske teo rije ko t »sistem«. D o pom em bnega koraka je prišlo še­ le, ko so začeli sistem sko teo rijo uporab lja ti v nekate rih zelo specializiranih vedah in z uporabo m odernih računalnikov. S lednji so odprli m ožnost, da m edsebojne odnose in učinke izm erim o in ovrednotim o z nekaterim i bolj zahtevnim i in zapletenim i m ate­ m atičnim i in statističnim i m etodam i. Prav na tem področju pa je aplikacija sistem ske teo rije v geografiji zastala in n jeni rezultati so še zelo pičli. U po raba m odern ih m ate­ m atičnih m etod in računalniške obdelave nam reč te r ja veliko številnejša in na tanč­ nejša m erjen ja in seveda tem eljito razčiščene pojm e. N e enega in ne drugega pa v ge­ ografiji in še posebej v regionalni geografiji nism o dosegli in tako osta ja uporaba si­ stem ske teo rije v geografiji do nadaljn jega vprašljiva. G lede n jene upo rabe v geogra­ fiji pa je treba om eniti še eno doslej nerazčiščeno teo re tično in prak tično vprašanje: kako povezati ozirom a uskladiti »deduktivna« ozirom a »sintezna« strem ljen ja si­ stem ske teo rije z individualnim značajem vsake proučevane regije (o tej individual­ nosti ne m ore biti dvoma! Če se ji od rečem o, zavržem o tem eljno geografsko po jm o­ vanje regij in sm iselnost regionalizacije)9. Na sedanji stopnji razvoja geografske teo ­ rije in aplikacije sistem ske teo rije je to še zaenkra t neobvladljiva naloga. R azm išljanja o sam ostojnem regionalnogeografskem raziskovanju navaja jo tudi k večkrat razpravljanj m ožnosti fo rm iran ja posebnih regionalnogeografskih izveden­ cev za posam ezne regije. N aše skrom ne m ožnosti: om ejeno tržišče, m anjša razvitost te r nizka cena izvedenstva (professionals) in in fo rm acij, so doslej zavirale ob likovan­ je takšnih strokov jakov , vendar sodim , da se bodo v bodoči inform acijski družbi po ­ javili poleg različnih strokovnjakov tudi p o treb e po »regionalnih izvedencih«. Svoja razglab ljan ja zaključujem z nasledn jo mislijo. R egionalna geografija ned ­ vom no po treb u je ide jno in m etodično p renovo . N ajlaž je jo bo dosegla s širokopo tez­ nim sam ostojnim raziskovanjem pokrajinske regionalne stvarnosti, vendar ob upoštevanju in rabi sodobnih kvantita tivn ih , funkcijskih in genetičnih m etod . V n ju ­ no opo ro ji bo postopno izgrajevanje »bank prostorsk ih podatkov« , ki jih fo rm irajo že vse razvite države in pri snovanju katerih sodelu je jo žal geografi v zelo om ejenem številu in s p resk rom no vsebinsko udeležbo. T akšno sam osto jno regionalnogeograf- sko p roučevanje in rezu lta ti, ki jih bo prineslo , bodo slejkoprej p ripeljali do d iferen ­ ciacije: na eni strani bodo še dalje obstajali nujno po trebn i splošni inform acijski re ­ gionalni orisi, na drugi strani pa bodo regionalnogeografske raziskave, ki bodo p rina­ šale nova spoznanja in bogatile m etodo in vsebino reg ionalne geografije te r z njo vred celo tno geografsko znanost. Bibliografija 1. I l e š i č , S ., 1979: Z a regionalno kom pleksnost v geografski teoriji in p raksi, Pogledi na geografijo , p. 179 - 209. 2. V r i š e r , I . , 1985: H istorična geografija: cilji, pom en in m etode, G eografski vestnik, L V II, p. 7 3 - 8 1 . 3. H a g g e 11, P ., 1975: G eography - a M odern Synthesis, p. 582 - 584. 4. 1 1 e š i č, S ., 1983: Specializacija in re in tegracija u savrem enoj geografiji. Z born ik X I. kongresa geografa SFR J, T itog rad , p. 5 7 - 6 6 V a s o v i č, M ., 1983: R egionalna geografija in n jena uloga u integraciji naše nauke , Z born ik X I. kongresa geografa SFR J, T itograd. 5. V r i š e r, I ., 1985: R egionalni razvoj v SR Sloveniji, E konom ska revija, 4, p. 272 - 288. 6. R a d i n j a , D ., 1974: G eografija in varstvo človekovega oko lja , G eografski vestn ik , X L V I, p. 1 1 0 - 120 7. a. H a r v e y , D ., 1969: E xplanation in G eography , L ondon b. K 1 e m e n č i č, M ., 1987: Sistem ska teorija : po t k novi regionalni geografiji? , T eo rija in m etodologija regionalne geografije, D ela , 4, L jub ljana , p. 32 - 40 8. R a d i n j a , D . , 1977: O kom pleksnosti v geografiji in izven n je , G eografski vest­ n ik, X L IX , p. 25 - 30 9. G a m s , I ., 1984: M etodologija geografske razčlenitve ozem lja , G eografski vest­ n ik, LV I, L jub ljana , p. 75 - 82.