LITIJA ★
OBČANOV
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA
Ivi j A i
v v
OKTOBER 1982
številk?
GRAMV® ZA
— seje zborov občinske skupščine Litija
— seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti občine Litija
Zapisnik 3. seje občinske zdravstvene skupnosti Litija
Delegati!
DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC POTREBUJETE TUDI NA SEJI VAŠE DELEGACIJE IN SKUPŠČINE, ČE BOSTE DELEGIRANI NA SEJO. ZATO GA NA SEJO VZEMITE S SEBOJ. NEKATERA GRADIVA BOSTE POTREBOVALI TUDI KASNEJE, ZATO GA HRANITE TUDI ZA NASLEDNJE SEJE
cev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Litija
2. seja zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Litija
3. skupna seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Samoupravne komunalne skupnosti Litija
Zapisnik 3. seje Občinske zdravstvene skupnosti Litija
Tokrat tudi priloga
Delegatski obveščevalec št. 4—oktober 1982 — je tokrat spet zajetnejši, saj prinaša gradivo za seje zborov občinske skupščine, ki bodo 3. in 4. novembra in za seje skupščin SIS. Te bodo potekale v dneh na koncu oktobra, zbori stanovanjske in komunalne SIS pa bodo zasedali novembra.
Del gradiva za seje zborov občinske skupščine bomo tokrat objavili tudi v posebni prilogi Glasila občanov, saj do oddaje gradiva v tiskarno nismo uspeli pripraviti vseh gradiv. Osnutek resolucije občine za leto 1983 namreč ni bilo možno napisati brez ustreznih podatkov republiške resolucije za leto 1983. Glede osnutka sprememb in dopolnitev statuta občine Litija pa vseh tekstov nismo uspeli pravočasno uskladiti, zato je tudi to gradivo objavljeno v posebni prilogi Glasila občanov.
Predvidevamo, da bo do takšnih primerov še prihajalo, zato bo delegatska priloga Glasila občanov označena s štev. 1.
Upamo, da se bodo delegati in vsi občani, ki prejemajo Delegatskega obveščevalca in Glasilo občanov znašli tudi v takšnih situacijah, ko bo treba prebrati gradiva v obeh časopisih.
VSEBINA;
3. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupnosti Litija.
3. seja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupnosti Litija.
2. skupna seja zborov skupščine Skupnosti otroškega varstva Litija
2. skupna seja zborov skupščine Kulturne skupnosti Litija
2. skupna seja zborov skupščine Telesnokulturnih skupnosti Litija
2. skupna seja zborov skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Litija
2. seja skupščine Skupnosti socialnega varstva Litija
3. skupna seja zbora uporabnikov hi zbora izvajal*
OBČINSKA
3. seja družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Litija
3. novembra 1982 ob 12. uri v mali dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova 14.
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora
b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika
c) Potrditev zapisnika 2. seje družbenopolitičnega zbora
2. Analiza izvajanja družbenega plana občine Litija v letih 1981 in 1982
3. Osnutek resolucije razvoja občine Litija za leto 1983
4. Informacija o pripravi predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985
5. Analiza drobnega gospodarstva v občini Litija
6. Osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Litija
7. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Litija za leto 1982
8. Razprava o osnutku resolucije razvoja SR Slovenije v letu 1983
9. Vprašanja in pobude delegatov.
PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Franc Mali
točka le
IZVLEČEK
iz zapisnika 2. seje družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Litija, ki je bila 2279—1982 ob 12. uri v mali sejni dvorani občinske skupščine Litija.
Sejo je vodu predsednik družbenopolitičnega zbora Franc Mali.
Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej.
Družbenopolitični zbor je sprejel naslednji
dnevni red: 1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora
b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika
c) Potrditev zapisnika 1. seje družbenopolitičnega zbora
2. Informacija o gospodarjenju v I. polletju 1982
3. Informacija o delu razvojnega štaba pri izvršnem svetu SO Litija
4. Poročilo o realizaciji proračuna občine Litija v I. polletju 1982
5. Poročilo o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za I. polletje 1982
6. informacija o usklajevanju skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1982
7. Pobuda IS SO Litija za spremembo in dopolnitve statuta občine Litija
8. Periodični delovni načrt zborov občinske skupščine za II. polletje 1982
9. Razprava o predlogu zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti
10. Razprava o predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku
11. Razprava o osnutku zakona o gozdovih *
12. Razprava o predlogu dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF
13. Vprašanja in pobude delegatov.
K l/a
Na seji je bilo 25 prisotnih 20 delegatov; odsotnost sta opravičila: Ivan Cimerman in Jože Grošelj; odsotnosti niso opravičili: Jože Oolšek, Matija Petje in Tone Zupančič.
Na seji so bili prisotni tudi: Borut Vukovič, Tone Breskvar, Lojze Kotar, Tone Pavliha, Slavko Urbič, Regina Kralj, Marija Lemut, Marica Merzel, Mija Bernik, Tine Maček in Jože Habjan.
K 1/b
Za overitelja zapisnika je zbor izvolil Krhlikar Andreja in Rosano Maček — Kristan.
K 1/c
Sekretar občinske skupščine je podal pregled realizacije sklepov 1. seje družbenopolitičnega zbora. Razpravljali so: Stane Hrovat, Karlo Lemut, Slavko Urbič, Borut Vukovič, Vid Praunseis.
Zbor je po končani razpravi soglasno sprejel naslednja sklepa:
1) Zapisnik 1. seje družbenopolitičnega zbora se potrdi s popravkom, da sta bila delegata Željko Sogorič in Stane Hrovat opravičeno odsotna.
2) Razprava delegata Občinskega sveta zveze sindikatov se kot pobuda Predsedstva OS ZS Litija posreduje izvršnemu svetu občinske skupščine.
K 2.
Informacijo o gospodarjenju v I. polletju 1982 je obrazložila v.d. predsednika komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Vida Vukovič. Razpravljali so: Branko Pintar, Karlo Lemut, Stane Hrovat, Janez Kos, Željko Šogorič, Vida Vukovič, Borut Vukovič, Ivan Belec, Stane Pungerčar, Franc Mali.
Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel naslednje:
1) Informacija o gospodarjenju v I. polletju 1982 se sprejme.
2) Zbor opozarja vse OZD v občini Litija, da izvajajo sklepe zborov občinske skupščine z dne 22. in 24. junija 1982 (Delegatski obveščevalec št 3/82) in da posebno pozornost posvetijo uresničevanju sprejetih planov, zlasti na področju mednarodne menjave.
3) Zbor ugotavlja, da načrtovana rast zaposlovanja v družbenih dejavnostih narašča, kar je rezultat predhodnih skupnih investicijskih odločitev, v gospodarstvu pa se zmanjšuje.
Občinska SIS za zaposlovanje naj pripravi poročilo oziroma informacijo o zaposlovanju v občini z možnostmi reševanja vprašanj brezposelnosti in štipendijske politike.
Sestavni del informacije naj bo tudi okvirni načrt zaposlovanja na področju gospodarstva do konca srednjeročnega obdobja 1981—85, s poudarkom na intenzivnejšem zaposlovanju v materialni proizvodnji.
4) Zbor predlaga skupnim strokovnim službam SIS občine Litija, da pripravijo informacijo o sestavi poslovnih skladov OZD—izvajalcev.
5) Zbor predlaga skupščini sklada za razvoj gospodarstva, da prouči možnosti za odložitev plačila anuitet za najete kredite iz sklada za tiste OZD, ki zaradi zaostrenih gospodarskih razmer zaidejo v težave.
6) Zbor daje podporo izvršnemu svetu SO Litija, da pomaga tistim OZD, ki zaidejo v težave in skupaj z njimi poišče poglavitne vzroke za odpravo težav ter ohranjanje oz. doseganje planiranje proizvodnje.
7) Zbor sprejema in podpira sklepe IS SO Litija v zvezi z izvajanjem dogovora -o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja do-
hodka v letu 1982 za prvo polletje 1982:
a) Vse delovne organizacije morajo pri razporejanju dohodka več sredstev namenjati za krepitev materialne osnove dela. Vse tiste delovne organizacije, ki zaostajajo za poprečjem podskupine z dohodkom na delavca, naj dohodek razporejajo tako, da bodo tudi kazalci v enakem relativnem odnosu do poprečja podskupine, še zlasti v kolikor so tisti, ki se nanašajo na krepitev materialne osnove dela, slabši.
b) TOZD Transportne naprave se mora v naslednjih obdobjih z določili dogovora uskladiti na ravni delovne organizacije.
c) TOZD Pletilja, KZ Gabrovka — Dole, KZ Litija, Mesarija in pre-kajevalnica Litija, TOZD Gozdni obrat, Gostinsko podjetje in Mizarstvo Litija se morajo uskladiti z določili dogovora do konca tretjega trimesečja, le v izjemnih primerih do konca leta.
č) Izvršni svet zahteva, da TOZD Gradmetal ob naslednjih periodičnih obračunih dostavlja primerljive podatke in vztraja, da mora biti uskladitev z dogovorom dosežena v primerljivem obsegu (torej tudi del skupnih služb, ki je bil doslej v okviru TOZD).
d) Kovina naj ne povečuje obsega izplačil sredstev za osebne dohodke na račun izvoza, ki rii dohodkovno uspešen, ampak naj upošteva le rast dohodka in tisti del konvertibilnega izvoza, ki je dohodkovno uspešen.
e) Za področje družbenih dejavnosti se kot možna stopnja rasti sredstev za osebne dohodke za prvo polletje tega leta določi 14,02 %.
0 Glede na tako določeno stopnjo rasti sredstev za osebne dohodke morajo za prvo polletje preveč izplačana sredstva za osebne dohodke poračunati naslednje delovne organizacije in skupnosti: Osnovna šola Šmartno v znesku 236.987 din, Osnovna šola Gabrovka v znesku 63.471 din, Strokovna služba stanovanjske in komunalne skupnosti v znesku 4.417 din in TOZD Zdravstveno varstvo v znesku 270.977 din.
g) Komisija za pregled samoupravnih aktov pri občinski skupščini naj z občinskim sindikalnim svetom do konca oktobra ugotovi, ali
so odnosi med skupnimi službami in SIS urejeni skladno z načeli svobodne manjave dela.
h) Izplačila iz skladov skupne porabe morajo biti prav tako usklajena z določili dogovora. Iz tega so izločena le tista sredstva, ki jih določa dogovor.
i) Vse delovne organizacije in skupnosti, ki kršijo določila dogovora, so dolžne dajati ob predložitvi periodičnih oz. zaključnih računov ustrezne podatke oz. obrazložitve, skladno z določili dogovora oz. kriteriji, ki jih dogovor upošteva..
j) Izvršni svet ponovno opozarja in zahteva, da delovne organizacije izvedejo uskladitev z določii dogovora po samoupravni poti, da ne bo treba ostreje ukrepati. Zato naj samoupravni organi v vseh delovnih organizacijah, ki niso usklajene z določili dogovora o tem razpravljajo in sprejmejo ustrezne ukrepe, da bo uskladitev izvedena v naslednjih obdobjih.
8) Na eni izmed naslednjih sej zborov občinske skupščine Litija bo obravnavana tudi informacija o izvajanju sklepov in stališč občinske sklipščine. Pri tem bodo sodelovali tudi direktorji OZD in predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
K 3.
Informacija o delu razvojnega štaba pri izvršnem svetu občinske skupščine Litija; razpravljali so: Karlo Lemut, Branko Pintar, Stane Hrovat, Stane Pungerčar.
Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel naslednje sklepe:
1) Informacija o delu razvojnega štaba pri izvršnem svetu občinske skupščine Litija se sprejme. Zbor daje podporo razvojnemu štabu -pri njegovem delu in ocenjuje, da je pristop razvojnega štaba izvršnega sveta občinske skupščine Litija k reševanju problemov v OZD pravilen.
2) Zbor poziva vse razvojne štabe v OZD k stalni aktivnosti in opozarja, da aktivnost razvojnih štabov v OZD ni omejena na trenutno aktivnost, ampak na stalno delo oziroma nalogo.
3) Zbor nalaga razvojnemu štabu izvršnega sveta občinske skupščine in razvojnim štabom v OZD nalogo, da predvidijo tudi konkretne ukrepe za primere zmanjšanja obsega proizvodnje.
4) Zbor poziva OZD, da proučijo tudi uvajanje takšnih vrst proizvodnih programov, ki povečujejo dohodek, zmanjšujejo stroške in so usmerjeni pretežno v izvoz.
K 4.
Uvodno poročilo k realizaciji proračuna občine Litija za I. polletje 1982 je dal član izvršnega sveta Borut Vukovič; razpravljali so: Karlo Lemut, Branko Pintar, Stane Hrovat, Vid Praunseis, Alojz Kotar.
Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel naslednja stališča:
1) Zbor poročilo o realizaciji proračuna občine Litija za I. polletje 1982 sprejema.
2) Izvršni svet občinske skupščine naj izvede razgovor na Republi-
škem sekretariatu za finance glede pridobitve republiških sredstev za občinski proračun.
3) Uprava za družbene prihodke naj intenzivno izvaja izterjavo davkov in drugih dajatev po predvidenem planu prihodkov proračuna za leto 1982.
4) Posebna komisija občinske skupščine naj takoj sprejme sklepe o odpisu prispevkov za starostno zavarovanje kmetov v tistih primerih, ko izterjava ni možna; če ni možna izterjava naj se izvede odpis in vknjižba terjatve na nepremičnine.
5) Pri financiranju splošnih družbenih potreb imajo prednost dejavnosti, ki se v celoti financirajo s proračunskimi sredstvi in dejavnosti, kjer predstavljajo pretežni del odhodkov osebni dohodki.
6) Prouči naj se možnost čimprejšnje realizacije postavke 11 pri razporedu prihodkov (financiranje krajevnih skupnosti). V bodoče naj bi se ta dejavnost financirala vsaj po trimesečjih.
7) S spremembami proračuna za leto 1982 naj se pripravi predlog, ki bo v skladu z zakonom o mejah v katerih smejo družbenopolitične skupnosti določati prihodke iz dohodka organizacij združenega dela in od prometa proizvodov in storitev v letu 1982.
S spremembami proračuna pa naj se zagotovi tudi potrebna sredstva za izvajanje informativne dejavnosti v občini, ki je povezana z neposrednim izvajanjem delegatskega sistema.
K 5.
Poročilo o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za I. polletje 1982 je obrazložila članica izvršnega sveta Marija Lemut; razpravljal je Karlo Lemut. Družbenopolitični zbor je poročilo sprejel na znanje.
K 6.
Informacijo o usklajevanju skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1982 je obrazložila članica izvršnega sveta Marija Lemut. Razpravljali so: Franc Mali, Karlo Lemut, Mirko Kaplja, Janez Kos, Stane Pungerčar, Andrej Krhlikar, Borut Vukovič, Branko Pintar, Vida Vukovič, Marija Lemut, Vid Praunseis, Stane Hrovat, Regina Kralj; po končani razpravi je družbenopolitični zbor z večino glasov — 1 delegat se je glasovanja vzdržal — sprejel naslednje sklepe:
1) Zbor ugotavlja, da je izvršni svet občinske skupščine Litija 3. točko informacije že predhodno umaknil, zato je zbor informacijo obravnaval brez 3. točke sklepov in jo sprejel.
2) Koordinacijski odbor za usklajevanje skupne porabe pri izvršnem svetu občinske skupščine Litija naj izvede razgovore s predstavniki tistih OZD, ki še niso posredovale sklepov o uskladitvi.
Na razgovorih naj sodelujejo tudi vodje delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine, predsedniki delavskih svetov in direktorji OZD.
3) Zbor smatra, da je potrebno pravočasno pristopati k usklajevanju problematike skupne porabe, v okviru družbenopolitičnih organizacij pa zagotoviti kvalitetno razpravo med delovnimi ljudmi v OZD, tako da bodo vsa stališča predhodno pravočasno usklajena.
4) Zbor smatra, da naj se pri usklajevanju skupne porabe SIS družbenih dejavnosti v občini Litija v letu 1982 ne uporabljajo sredstva namenjena za realizacijo programa III. občinskega samoprispevka.
K 7.
Družbenopolitični zbor je obravnaval pobudo izvršnega sveta občinske skupščine za spremembe in dopolnitve, statuta občine Litija; sprejel je naslednje sklepe:
1) Zbor sprejema pobudo za spremembe in dopolnitve statuta občine Litija.
2) V osnutku in predlogu sprememb in dopolnitev statuta občine naj se zaradi manjših stroškov v delegatskem gradivu navedejo le spremembe in dopolnitve, po sprejemu le-teh pa naj se pristopi k tiskanju celotnega teksta statuta, ki se ga posreduje vodjem delegacij, OZD, KS, SIS, DPO in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim.
K 8.
Periodični delovni načrt zborov občinske skupščine Litija za II. polletje 1982 je obrazložil predsednik občinske skupščine Branko Pintar. V razpravi so sodelovali: Karlo Lemut, Branko Pintar, Tine Brilej, Vida Vukovič.
Zbor je soglasno sprejel naslednji sklep: 1) Zbor sprejema periodični delovni načrt zborov občinske skupščine Litija za II. polletje 1982 s tem, da bo vse eventualne spremembe v časovnih opredelitvah posameznih točk dnevnega reda sprejemalo Predsedstvo občinske skupščine.
K 9.
Predlog zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti je obrazložil član izvršnega ?veta Tone Pavlina. Razprave ni bilo ter je zbor sprejel naslednja sklepa:
1) Na predlog zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti zbor nima pripomb in ga sprejema. Obenem ugotavlja, da je bila v občini izvedena zadosti široka in kvalitetna javna razprava o predlogu zakona o vseh fazah priprave zakona.
2) Občinska skupščina z izvršnim svetom, družbenopolitične organizacije, SIS, družbene organizacije in društva, KS, OZD in vsi drugi subjekti v občini bodo prevzeli odgovornost za izvajanje določil zakona, ki jih zavezujejo.
K 10.
Uvod v razpravo o predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku je podal član izvršnega sveta Borut Vukovič. Razpravljali so: Branko Pintar, Karlo Lemut in Mirko Kaplja. Zbor je soglasno sprejel sklepe:
1) Zbor podpira predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku.
2) Zbor se zavzema za variantni dodatek k 3. tezi, saj omogoča izva-* janje doslej že uveljavljene solidarnosti delovnih ljudi, in občanov
pri reševanju problematike skupnih in splošnih potreb občanov.
3) Glede uvedbe samoprispevka zbor smatra, da naj bi veljala enaka rešitev, kot je določena v sedanjem zakonu o samoprispevku (več kot polovica občanov, ki imajo pravico glasovati).
K 11.
Uvod v razpravo o osnutku zakona o gozdovih je podal ing. Jože Habjan. Razprave ni bilo ter je zbor soglasno sprejel naslednja sklepa:
1) Zbor osnutek zakona o gozdovih sprejema.
2) Vse strokovne in druge pripombe na osnutek naj obravnavata tudi skupini delegatov za delegiranje delegata v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije in naj jih posredujeta predlagatelju.
K 12.
Predlog dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF; razprave ni bilo ter je zbor soglasno sprejel dogovor o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF.
K 13.
Delegatskih vprašanj ni bilo. Seja je bila končana ob 16.45.
ANALIZA izvajanja družbenega plana občine Litija v letih 1981 in 1982
1. UVOD
V tem dokumentu skušamo prikazati na kratko uresničevanje družbenega plana za obdobje 1981—1985 v letih 1981 in 1982. Ker je bila analiza naknadno uvrščena v program delazborov občinske skupščine, je bilo za njeno pripravo na razpolago malo časa, pa zato v njej niso zajeta področja ali pa ne v celoti; pa moramo pri obravnavi to upoštevati.
Pri pripravi analize so sodelovali tudi nosilci nalog s posameznih področij (stanovanjsko komunalno gospodarstvo.družbene dejavnosti,ljudska obramba in varstvo pred požari, davčna politika).
2. Materialni okviri družbenega razvoja
Izvajanje prvih dveh let, še zlasti drugega leta srednjeročnega planskega obdobja 1981—1985 je potekalo v zaostrenih gospodarskih razmerah, kar je privedlo do sprememb in dopolnitev planskih dokumentov, ki so v različnih fazah pri posameznih nosilcih planiranja.
Vletu 1981 in 1982 organizacije združenega dela poslujejo v težkih pogojih gospodarjenja, ki so se odražale v upadanju konjunkture, težavah z oskrbo reprodukcijskega materiala, nevsklajenih cenah, slabih likvidnosti, v letošnjem letu so se pogoji gospodarjenja še zaostrili. Težave so se odražale zlasti v preskrbi z ustreznimi surovinami, reprodukcijskim materialom in rezervnimi deli, predvsem zaradi pomanjkanja deviznih sredstev oziroma težkih pogojev izvoza na konvertibilno področje.
Možno povečanje fizičneg obsega proizvodnje se je odrazilo v večjem celotnem prihodku, ki ga v približno 85 % rea!b.iramo s prodajo
na domačem trgu. Porabljena sredstva naraščajo predvsem zaradi naraščanja cen surovinam, energiji, nabavi vrednosti prodanega blaga, delno pa tudi zaradi sprememb v predpisih (izdatki za prehrano, nagrade vajencem, dela po pogodbah, financiranje razširjene reprodukcije elektrogospodarstva, amortizacija).
V letu 1981 smo v gospodarstvu občine dosegli zadovoljive rezultate v primerjavi s poprečjem republike, razen pri ekonomičnosti, ki je bila zaradi hitrejše rasti porabljenih sredstev slabša.
Iz tabel 1 in 2 so razvidni nekateri pokazatelji gospodarjenja za lansko leto in prvo polletje tega leta. Ocenjujemo, da bomo do konca leta 1982 obdržali najmanj enako rast dohodka in bruto dohodka kot smo jo dosegli v prvem polletju. /
TaTiolc 4      Struktura razporeditve dohodka oz. primerljivega dohodka v letih 198o, 1981 in prvem polletju 1982
JUH_____
:'l«,ianti	198o	1981	I-VI 1981	I-VI 1982
Dandók loo,o Dol doh.za skup.druž.potrebebo,9		loo,o	loo.o	loo,o 19.9
		22,1	2o,9	
Dol doh.ža spi.drog.potreb	e 1,6	1,7	i'4 15,7	1,5
$ul doh.za druge namene	16,4 4,3	15,2		14,9
za delovno skupnost		4,2	3,9	3,9
Ki obresti	4,7	4,1	4,6	4,1
z • zavarovalne premije	1.1	1.1	1,4 5,4	1.5
✓ fi.i ostala plačila	6,2 34,4	5,8		4,9
e_fjti osebni dohodki		35.o	31-, 5	32,2
»"OCstVS skupne porabe	lo,5	6,6	5,9	5,1
5ro'.'.stva za akumulacijo	16,2	19,4		
ifradoivn za reprodukcijo			3*. 8	26,4
f.bola 1: Povzetek osnovnih finančnih rezultatov gospodarstva v 'občini Litija in 8R Sloveniji v letu 1981
......" Doseženi rezultati v     Dosežem rezuTV-ti
fospod.obč.v C\.0 din     v SR Sloveniji j$trso-T-m si m—i—w —
Oolo'tnrp1?Ihodek          ^.o54743l 4.649.767 152 137
•.-orab. sredstva                2.I06.I86 3.321.248 158 159
»oneženi doh. 948.245 1.328.52o 14o 133
i)o,>lač.prih.(razpor.) 33.533 4?.61o 141 149
Cisti oseb.dohodki 329.748 465.441 141 131
Akumulacija 155.929 257.168 165 143 Stopnja akumulativne
sposobnosti v % 7,7 9,9 129   5,7   6,0 lo5 Delež akumulacije v
dohodku v % 16,4 19,3 118 16,9 18,3 I08 Stopnja reprokc.sposob.
v W 11,7 14.0 12o   9,2   9,4 lo2
Dohodek na delavca v din 265.34o 374.653 141 319.424 423.215 132 Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi
sredstvi v % 145,o 14o,o 97 131,o 129,5 99 Obrač.mesečni čisti oseb.
dohod.na delavca v din 7.826 lo.871 139 8.568 11.236 131 Poprečno število zaposlenih
po del.urah 3.571 3.546 99 643.3oo 643.437 loo
--.bela 2: Doseženi finančni rezultati gospodarstva občine v I. polletju 1982
..... Znesek   v 000 din
Klementi januar   -      junij IND.
Golotni-prlhodek--2^oif?764-Ž.Sžl?^-TŠ8
Porabljena sredstva                 1.438.667 1.874.875 15"
Dohodek (doseženi) 6o4.o96 748.o?o V:
Ir.r;uba -
iVineljivi razporejeni dohodek 655.856 834.244 12, Oisti oseb.doh.in skup.poraba
dolav. 245.272 311.7o6 tZ/
^rodstv.a za reprodukcijo 162.925 22o.o68 13r.-Popr.Štev.zoposl.po stanju ko-
:;oc m. 3.638 3.63o loo 1
otopnjn akumulativnosti 4,4 -        4,3 9^
Stopnja reproduktivnosti 6,5 7.1 lo9 ^oorec.obrač.čisti mesečni OD
r   z-.posl. v din 9.811 12.89o 131
S pomočjo deflatorjev, izračunanih za raven republike, smo ocenili, da je družbeni proizvod v letu 1981 realno porastel za 4,7, letošnje leto pa bo verjetno nekoliko nižji (občinski deflator bi verjetno dopuščal nekoliko višjo oceno realne rasti). To pomeni, da bomo realno rast družbenega proizvoda, začrtano s spremembami in dopolnitvami družbenega proizvoda, uresničili na nekoliko višji ravni (poprečno predvidena rast znaša 3,1) ki pa bo v naslednjih letih nekoliko nižja).
Na področju razporejanja dohodka oz. primerljivega dohodka je v letu 1981 skupna in splošna poraba rastla hitreje, prav tako pa tudi akumulacija. V letu 1982 pa se naraščanje skupne porabe umirja. Indeksno so spremembe v razporejanju dohodka razvidne iz tabele 3, strukturno pa iz tabele 4.
'"•-bole 3*: Razporeditev dohodka oz. primaijivega dohodka v letih 196o, 1981 iti prvem polletju 1982
1 o m e n t i
198o ~I-
1981 ~5—
xas
-71 81 —s—
v 000 din -VII 82
IT"'
IN J 6' '
. 'olxodok
ki dohodka za nkup.druž.
V itrobo D_-l doh.za spbS.dsuž.poti Del doh.za druge namene
■ za delovno skupnost ■■ za obresti
•■ za zavarovalno premije ■■ za ostala plačila Cisti osebni dohodki Srodstva skupne porabe •Vvidstva za akumulacijo ürtjlstva za reprodukcijo
959.^26.1.328.097 1*0 655.856 834.244 127
2oo.627 .15.588 156.94o 41.079 45.578 lo.59o 59-693 329.748 100.593 155.426
293.915 22.413
201.621 56.002 53.9o8 14.224 77.487
465.441 87.538
257.168
146 135.493 144 8.896 120 lo3.171 136 25.277 3o.23o 9.475 35.242 2o6.852 38.42o
118 134 13o 141 87 165
165.555 12.r«4
124.174 32.299 34.212 12.752 40.468
268.889 42.817
122 143 12o 128 113 135 115 13o 111
Primerljivi dohodek je seštevek dohodka in amortizacije po predpisanih stopnjah (bruto dohodek). Primerljivi dohodek" tega leta omogoča primerjavo z dohodkom leta 1981 zaradi sprememb v obračunu amortizacije. Ob tem naj ponovno opozorimo, da se je amortizacija v občini relativno manj povečala kot v poprečju republike, kar kaže na relativno starejšo tehnično opremljenost. Za 1.1980 in 1981 primerjana akumulacija, za prvo polletje 1981 in 1982 pa sredstva za reprodukcijo; v teh sredstvih pa je vključena tudi amortizacija po predpisanih stopnjah.
Na področju delitve dohodka v letu 1982 opažamo ugodnejše trende, ki se bodo do konca leta nadaljevali. V tem letu tudi potekajo precejšnji napori za dosledno izvajanje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982, kar bo prispevalo k uskladitvi razmerij v razporejanju dohodka.
Prvotno smo z družbenim planom opredelili 2—3 % rast zaposlovanja, vendar smo s spremembami in dopolnitvami planskih aktov znižali stopnjo rasti zaposlovanja. V temeljnih organizacijah občine smo bili v zadnjih letih priča stagnaciji pri zaposlovanju, v obravnavanem obdobju pa se število zaposlenih zmanjšuje. Kljub temu pa je globalno število zaposlenih naraščalo in sicer v poslovnih enotah ter družbenih dejavnostih, kar je razvidno iz tabele S.
Tabela 5! GS^anJe število zaposlenih v letih 198o, 1981 in prvem polletju 1982
198o 4753o
1981 IND 1982 IND T.bl 2~Tol, S   i.'521 looT?
4.oo2      4.o42   lol.o'  4.o43   loo,o 528 75o   lo8,o      578 lol,4
162.924 22o.068 135
SKUPAJ gospodarstvo n. gospodarstvo
fáit RAD - 1
Ocenjujemo, da je dejansko število nekoliko večje, ker nekatere enote ne izpolnjujejo obrazcev RAD—1. Iz podatkov je razvidno, da zaposlovanje v družbenih dejavnostih narašča kljub omejevanju, vendar moramo vedeti, da je le-to rezultat predhodno sprejetih investicijskih odločitev. V letu 1982 vse nove zaposlitve v družbenih dejavnostih obravnavajo Izvršni svet, OS ZS in ustrezna interesna skupnost. Manjše zaposlitvene možnosti pa bodo povzročile problem nezaposlenosti. Celotno problematiko zaposlovanja bo obravnavalo poročilo te SIS.
3. Investicijska dejavnost
Investicijska dejavnost v občini se umirja kar je posledica zaostrene gospodarske situacije. V letu 1981 so investicijska vlaganja med letom znašala 88.601.000 din, amortizacija po 135.102.000 din, v prvem polletju tega leta pa so investicijska vlaganja dosegla 60.727.000 din, amortizacija pa 87.125.000 din (podatki iz bilane).
Organizacije združenega dela so v prvem letu in prvi polovici drugega leta vlagale sredstva v dokončanje že začetih investicij in modernizacijo ter rekonstrukcijo zastarele opreme.
V modernizacijo in rekonstrukcijo zastarele in iztrošene strojne opreme so vlagale Predilnica Litija, Lesna industrija Litija, Kmetijska zadruga Gabrovka Dole, Kovina Šmartno, Mesarija in prekajevalni-ca, Pletilja Litija in TOZD Gradmetal Litija.
VIUV TOZD Usnjarna Šmartno so v 1.1981 začeli z gradnjo obrata za proizvodnjo krzna. V Lesni industriji Litija TOZD Žagarska proizvodnja tečejo priprave za namestitev nove žage in montažnih skladišč. SCT-TOZD Industrija apna Kresnice je v letu 1981 pričela s pripravo dokumentacije za ureditev kamnoloma, izgradnjo transportne poti v dolino. V fazi priprav je tudi dokumentacija za motažno klanči-no. Izvedena pa je bila tudi postavitev montažne poslovne zgradbe.
Kovina Šmartno je investirala v ureditev pomožnih prostorov za novi lokaciji, v fazi priprav je tudi dokumentacija za izgradnjo novih proizvodnih prostorov, vlagala pa je tudi v nabavo opreme.
Kmetijska zadruga Gabrovka Dole je pričela z izgradnjo skladiščnih prostorov, investirali pa so tudi v modernizacijo opreme.
Kmetijska zadruga Litija je pričela s pripravo dokumentacije za farmo na Grmačah in za vodovod za to farmo. • TOZD Gozdni obrat Litija je investiral v gozdne ceste Slapni-ca—Laze, Polšniški graben, Knežakovina, Grmače, Dragovško in manjše odcepe gozdnih cest.
KOP Komunala je investirala v nabavo nove opreme in v izgradnjo novih poslovnih prostorov na Ponoviški cesti.
V TOZD Gradmetal so pričeli s pripravo dokumentacije za prizidek h kovinski delavnici, zgradili pa so tudi prizidek k betonami v Ho-tiču.
V Predilnici Litija so izvedli obnovitvena dela na bivšem zdravstvenem domu, kjer bodo imeli svoje poslovne prostore.
V TOZD Transportne naprave Dole so zgradili novo proizvodno halo.
Iz sredstev sklada za gospodarski razvoj so se sofinancirale naslednje investicije:
— v Kovini Šmartno nakup opreme in izgradnja proizvodnih prostorov.   ?7.')¡ ■    ■ ■ , '. mi-Vi   K!:- >'«i<r¡ 'j-n-m hto
— v tovarni kovinske galanterije priprava proizvodnega prostora
— v Gostinskem podjetju Litija priprava investicije
— v Kmetijski zadrugi Gabrovka Dole gradnja skladiščnega expedita z rampo in adaptacija poslovnih prostorov
— v TOZD Gradmetal dokončanje kovinske delavnice in 1
— v KOP Komunala nakup osnovnih sredstev.
Poleg tega smo v občini pridobili nove poslovne prostore oz. enote v poslovno stanovanjskem centru v Litiji. Omeniti pa moramo tudi, da tečejo priprave za zgraditev obrata TKG na Savi, v prostorih PKT delovne organizacije v likvidaciji teče ureditev prostorov za nov proizvodni program, pripravlja se rešitev za zaposlitev ženske delovne sile na Dolah, precejšnji so napori za zgraditev bencinske črpalke v Ga-brovki.
4. Ekonomski odnosi s tujino
V letu 1981 so organizacije združenega dela izvozila za 539.523 tisoč din, uvozile pa za 710.659 tisoč din surovin in reprodukcijskega materiala. Izvoz se je v primerjavi z letom 1980 povečal za 60 %, uvoz pa za 46%. Pokritje uvoza z izvozom je bilo v letu 1981 75,9%, v letu 1980 pa je bilo manjše in sicer 69,6%.
V prvem polletju 1982 so organizacije izvozile za 322.434 tisoč din oziroma 46 % več kot v lanskem obdobju, uvozile pa so za 420.575 tisoč din oziroma za 15 % več. Pokritje uvoza z izvozom se je v primerjavi z lanskim polletjem povečalo s 60,2 na 76,6%.
Po posameznih organizacijah pa so situacije in možnosti različne. Za nekatere organizacije so cene na svetovnem trgu ugodne, vendarbi večji izvoz pomenil pomanjkanje surovin za domačo predelovalno industrijo, v drugih delovnih organizacijah pa izvoz znižuje gospodarske učinke. Zato moramo podpirati usmerjanje na zunanje tržišče v povezovanju znotraj reprodukcijskih verig.
5. Kmetijstvo 2
Vletu 1981 in delno 1982 smo sredstva zá pospeševanje kmetijstva združevali v kmetijski pospeševalni skupnosti. Vse delovne organizacije niso poravnale svojih obveznosti tekoče ali pa.so to celo odklonile, tako da se skupnost nenehno srečuje s težavami pri izpolnjevanju svojega programa. S 1.6.1982 je'bil uveden davek po stopnji 0,4 r/r od bruto osebnih dohodkov intervencij v kmetijstvu in porabi hrane, kar bo omogočilo intenzivnejše izkoriščanje možnosti, ki jih imamo v kmetijstvu.
V letu 1981 in 1982 smo se močno angažirali za izpolnitev nalog na področju setve. Odkup pšenice v tem letu je bil presežen, vendar pa je bila zaradi toče realizacija nižja kot bi bila sicer.
Na področju kmetijstva so v ustanavljanju hlevske skupnoti in sicer dvegovedorejski (v Gradcu in Stranskem vrhu) in tri prašičerejske (na Polšniku, Bregu in v Ponovičah). Sredstva za hlevske skupnosti se zagotavljajo iz lastnih virov kmetov, bančnih kreditov, kreditov hranilno kredithe zadruge; Kmetijska zemljiška skupnost pa namenja sredstva za izboljševanje kmetijskih zemljišč.
Odkup živine se je v letu 1981 povečalza 15% glede na leto 1980, medtem ko se je odkup mleka zmanjšal za 5%.
2 V pripravi je poročilo oz. anali/a kmetijstva v ohčini  , '
6. Drobno gospodarstvo 3
Števjlo obrtnikov v občini se še nadalje povečuje, vendar imamo v občini še vedno deficitarne obrti, zlasti storitvene. Značilna je tudi možna koncentracija dejavnosti na območju Litije in Šmartna.
V skladu z davčno zakonodajo so bile priznane davčne olajšave tako kot je določeno z odlokom o davkih občanov.
Za razvoj deficitarnih storitvenih dejavnosti so z odlokom predpisane olajšave občinskega davka, vendar ker večina zavezancev ne dosega niti bruto osebnega dohodka za svoj poklic olajšav ni bilo mogoče uveljaviti.
Z novo davčno zakonodajo se predvidevajo še posebne stimulacije za vse tiste, ki samostojno opravljajo obrtne in druge dejavnosti, ki bodo izvažali svoje proizvode in storitve.
7. Gospodarjenje s prostorom
S sprejetjem prostorskega plana smo opredelili globalno namembnost zemljišč. Veljavni urbanistični dokumenti pa so s tem deloma v nasprotju s prostorskim delom družbenega plana. Neusklajenost zahteva izdelavo nove temeljne urbanistične dokumentacije, ki pa je finančno zelo zahtevna. Za reševanje tega problema se bomo opredelili s posebnim družbenih dogovorom.
Da pa bomo omogočili čimprej nadaljno gradnjo smo pristopili k spremembi dela urbanističnega načrta za Litijo—levi breg in se dogovorih za izdelavo dela zazidalnega načrta za Litijo—levi breg na kmetijsko manj pomembnem zemljišču.
Na področju geodezije se je skladno s srednjeročnim programom nadaljevala priprava izdelave izvedbenih dokumentov prostorskega plana.
Izdelava zbirnega katastra komunalnih naprav bo končana v letu 1983.
V skladu s srednjeročnim programom poteka izdelava zeml jiškoka-tastrskih načrtov v merilu 1:5000. Končani so že za območje mesta Litija.
Postavitev obeležja geometričnega središča Slovenije na Slivni pri Vačah je bilo izvedeno v prvem polletju letošnjega leta.
3 V razpravi je poročilo oz. analiza drobnega gospodarstva v občini
8. Stanovanjska dejavnost
1. Gradnja družbenih stanovanj
a) zaradi zamujanja rokov dograditve stanovanj v letu 1980 smo v letu 1981 zgradili 132 stanovanj, od tega:
— 116 stanovanj v petih vrstnih blokih na brodarski ulici
— 16 stanovanj v Jerebovi ulici (poslovno-stanovanjski objekt)
b) zaradi zamujanja rokov dograditve stanpvanj v letu 1981 smo v letu 1982 zgradili 14 stanovanj v Gabrovki. Dvoje stanovanj je še neprodanih. .»...,
c) zaradi spremenjenega načina gradnje stanovanj (družbeno investi-torstvo) pa tudi zaradi težav pri pridobivanju zemljišč in sprejemanju sprememb zazidalnega načrta v letu 1981 nismo začeli z gradnjo stanovanj ob Maistrovi ulici. Zato v letu 1982 v Litiji ni zgrajeno nobeno stanovanje. Z gradnjo stanovanj ob Maistrovi ulici (34) smo začeli v mesecu septembru 1982—stanovanja bodo zgrajena v drugi polovici leta 1983. Po sistemu soinvestitorstva je kupljenih že 31 stanovanj.
d) Stanovanjska skupnost bo nastopila kot družbeni investitor tudi pri gradnji stanovanj na Dolah. Lokacijsko dovoljenje je že izdano, sklenjena je pogodba za izdelavo projektne dokumentacije; ker soinvestitorji še niso zagotovili finančnih sredstev z gradnjo v letu 1982 še ne bomo začeli.
e) V letu 1982 se je pokazala neodložljiva potreba po sanaciji ravne strehe na stanovanjsko-poslovnem objektu Trg na stavbah 2 in 3.
V teku so priprave za sanacijo strehe z nadzidavo, s čimer bomo pridobili štiri stanovanjske enote in štiri sobe, ki bodo priključene k že zgrajenim enosobnim stanovanjem. Naročena je izdelava lokacijske dokumentacije. Nadzidava bo začeta in končana v letu 1983.
c) Za reševanje stanovanjskih vprašanj Romov je stanovanjska skupnost na predlog Skupnosti socialnega skrbstva in priporočila izvršnega sveta Skupščine občine Litija kupila 3 kontejnerje — mobilaro bloke, ki so postavljeni na Grmačah.
Prav tako omogočajo že obstoječi predpisi olajšave kmetom, ki modernizirajo kmetije, prav tako pa je obdavčitev kmetijske dejavnosti prilagojena kvaliteti, legi in vrsti kmetijskih zemljišč. Vse hribovite kmetije, katerih zemljišča ne presegajo 10.000 din katastrskega dohodka in spadajo po 9. členu odloka o davkih občanov med višinske kmetije, so oproščene davka iz kmetijske dejavnosti.
2. Induvidualna stanovanjska gradnja
Individualna gradnja se zmanjšuje, vendar pa narašča število adaptacij in prizidkov. V letu 1981 je bilo izdanih 178 gradbenih dovoljenj, v letu 1982 pa doslej 72. V letu 1982 bo oddanih 14 stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš po zazidalnem načrtu na Graški dobravi. Na območju mesta primanjkuje zemljišč za gradnjo individualnih hiš.
3 Stanarine
a) s 1.1.1981 so se stanarine povišale za35%karjezal5% manj kot je bilo dogovorjeno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti
b) s 1.4.1982 sose stanarine povišale za povprečno 17 %, kar pomeni še nadaljnje zaostajanje od načrtovanega prehoda na ekonomske stanarine.
4. Za enake odstotke so se povišale tudi najemnine za poslovne prostore in garaže
5. Hišna samouprava
V letu 1981 so v stanovanjski skupnosti začeli, v letu 1982 pa končali postopek ustanavljanja skupnosti stanovalcev v skladu z novim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Ustanovljeno je 65 skupnosti stanovalcev. V skupnostih stanovalcev še niso organizirani stanovalci Ulice Luke Svetca 1, stanovalci na Vačeh, stanovalci na Dolah in stanovalci v Kresnicah. Delo v skupnostih stanovalcev in sodelovanje s skupnostmi stanovalcev dobro poteka, le sredstev za gospodarjenje je premalo.
6. Amortizacija sklada stanovanjskih hiš
Ker ne izvajamo postopnega prehoda na ekonomske stanarine v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, tudi ni mogoče izvajati izločanje sredstev amortizacije iz stanarine po stopnjah za katere smo se sporazumeli. Najmanjša z zakonom predpisana amortizacijska stopnja je 1 % od revalorizirane vrednosti stanovanja. Za leto 1982 je bila planirana 0,7, izvajamo pa lahko stopnjo 0,6 % s čemer nekaj več sredstev prerazporejamo za vzdrževanje stanovanj v okviru stanovanjske skupnosti in skupnosti stanovalcev.
9. Komunalna dejavnost
I. Leto 1981
Financiranje je potekalo po samoupravnem sporazumu o temeljih plana oz. po določilih resolucije
1. Program pridobivanja, priprave in opremljanja stavbnih zemljišč za družbeno in individualno gradnjo ni bil izdelan.
2. Na področju opremljanja stavbnih zemljišč je Urbanistična služba pristopila k izdelavi razširitve zazidalnega načrta Graška dobrava in spremembi zazidalnega načrta LS—12 na Litijski Dobravi.
3. Vodovod Reka Gozd—Litija je bil dokončan. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so bila dela na ureditvi potoka Reka ob trasi vodovoda preložena v letu 1982. Prav tako tudi nekaj ureditvenih del na kmetijskih zemljiščih po trasi vodovoda. Vodooskrba visoke cone v Šmartnem je v celoti zagotovljena. V Litiji pa bodo v prihodnje še potrebna investicijska vlaganja v povezovalni cevovod od Sitarjevca do Svibna in v razvode za visoko cono na levem bregu Save.
4. Realizacija in financiranje programa vzdrževanja skupnih komunalnih naprav je potekala kot so dolačala resolucijska načela.
5. Lokacija za centralno čistilno napravo je dokončno urejena — ob izlivu Reke v Savo.
6. Cene za individualne komunalne storitve so dosegle raven enostavne reprodukcije. Storitve so se izboljšale predvsem na področju vodooskrbe.
7. Izvedene so bile priprave za samoupravno reorganizacijo Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija v skladu z Zakonom o komunalnih dejavnostih.
II. leto 1982
1. Združevanje sredstev za program vzdrževanja in obnove skupnih komunalnih naprav Se realizira po predvideni stopnji 1,7% od BOD iz dohodka.
2. Združevanje sredstev za gradnjo komunalnih naprav v višini 1,3 % od BOD iz čistega dohodka bo realizirano po zaključnem računu za leto£J982 t.j. v marcu 1983.
3. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča verjetno ne bo doseglo 25% rasti, ker so po novoizdanih odločbah površine občutno manjše.
4. Glavne naloge na področju komunalne dejavnosti, ki se uspešno realizirajo v letošnjem letu so: •
— enak obseg storitev pri vzdrževanju skupnih komunalnih naprav,
— ureditev regulacije potoka na zajetju I. v Reka Gozdu,
— ureditev I. faze ceste v Jablaniški dolini,
— izdelava podzemnega katastra,
— priprava za gradnjo centralne čistilne naprave,
— samoupravna reorganizacija Samoupravne komunalne skupno-stiu občine Litija.
Od naštetih nalog v resoluciji v letošnjem letu ne bodo realizirane:
— komunalno opremljanje stavbnih zemljišč na Graški Dobravi — 13 parcel,
— priprava dokumentacije za most v Jevnici.
Pristopili pa smo tudi k ustanavljanju občinske skupnosti za ceste.
10. Vodno gospodarstvo
Območna vodna skupnost je izvajala regulacijo Reke v Šmartnem pri Litiji in v okviru možnosti izvajala čiščenja in vzdrževanja hudournikov oz. vodotokov.
11. PTT in elektrifikacije
V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi je bilo razpeljano kabelsko omrežje po pretežnem delu občine (Vače, Dole, Gabrovka, Polšnik, Sava, Jevnica, Primskovo). k
Zaključuje se tudi napeljava krajevnega kabelskega omrežja za Litijo in Šmartno. Na tem območju se bo cena telefonskih priključkov za celotno območje oblikovala enotno po principu solidarnosti.
Izgradnja transformatorskih postaj in obnova omrežja teče po programu temeljnih organizacij s tega področja.
12. Skupna poraba
Samoupravne interesne skupnosti so pri pripravi programov upoštevale omejene materialne možnosti v letu 1981 in 1982 in niso širile svojih programov ter spreminjale obstoječih standardov.
Prednost pri izvajanju imajo z zakonom zagotovljeni programi: priprava otrok na osnovno šolo v letu pred vstopom v osnovno šolo (mala šola v trajanju 120 ur), minimalni obseg denarnih pomoči — otroški dodatki, osnovno šolstvo, denarne pomoči socialnim podpi-rancem, osnovno zdravstveno varstvo. Valorizacija programov samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1981 je bila izvedena do možne rasti, ter so bila sredstva namenjana za pospeševanje izvoza. Izjema je bila Zdravstvena skupnost, ki je izkazala ob koncu leta 1981 izgubo, ki se je pokrivala iz presežkov ostalih SIS, valorizacija za Zdravstveno skupnost pa je bila tudi izvedena do možne rasti sredstev. Problem izgube pri Zdravstveni skupnosti se pojavlja že nekaj let, pa tudi za le-. tošnje leto predvidevanja niso najboljša.
Iz samoprispevka III. so bili zgrajeni naslednji objekti: vrtec v Ga-brovki za 32 novih mest, vrtec v Jevnici za 32 mest (dokončan bo v letošnjem letu), iz sredstev združenih po prispevni stopnji pa je bil zgrajen prizidek k otroškemu vrtcu Najdihojca v Litiji na Rozmanovem trgu. Iz sredstev samoprispevka II. in III. je bila zgrajena šolska telovadnica na Vačah. Pričele pa so se tudi priprave za izgradnjo šole na Ježi.
V letu 1981 se je strokovni službi SIS družbenih dejavnosti priključila še strokovna služba občinske zdravstvene skupnosti.
V letošnjem letu so v Gabrovki uvedli celodnevno osnovno šolo, na področju kulturne skupnosti pa je nova dejavnost financiranje novinarja.
V letošnjem letu je bil ustanovljen Zavod za izobraževanje in kulturo v katerem so se povezale dejavnosti izobraževanja, informiranja in kulture. *
Skladno z zakonom je bil ustanovljen tudi Center za socialno delo, ki je prej deloval v okviru strokovne službe SIS kot enota.
Sredstva za skupno porabo so manjša kot smo prvotno načrtovali. Tako je bilo združevanje sredstev za investicije iz prispevne stopnje že v letu 1981 manjše (od predvidenih 2,5), v letu 1982 pa se je še znižalo. Tako znižanje je bilo nujno, saj bi sicer realen obseg družbenih dejavnosti še bolj nazadoval. Manjše združevanje sredstev za investicije pa bo vplivalo na izvajanje samoprispevka III.
Ob upoštevanju naraščanja cen v letu 1981 in predvidenem naraščanju cen v letu 1982 ocenjujemo, da so se sredstva za skupno porabo zmanjšala realno za 3,6; upoštevanje dejanskih cen letošnjega leta pa bo negativno stopnjo najmanj za tretjino povečalo. Da bi zadržali realni nivo družbenih dejavnosti, znižal predvidene presežke in vsaj delno razbremenil gospodarstvo, je izvršni svet dal v razpravo predlog za vskladitev skupne porabe ki pa ni doživel popolne podpore in razprava še ni končana.
13. Splošna poraba
Kljub prizadevanjem za zmanjševanje izdatkov za negospodarske investicije, je bilo potrebno nujno zagotoviti sredstva za dokončanje izgradnje poslovnih prostorov za občinske upravne organe in delovanje delegatskega sistema. Poslovna zgradba je bila dograjena konec leta 1981, s preselitvijo pa so se znatno izboljšali pogoji za delovanje delegatskih skupščin, njenih organov ter občinskih upravnih organov.
14. Krajevne skupnosti
Sredstva za uresničevanje nalog, ki izhajajo iz planov krajevnih skupnosti, so zagotavljali delovni ljudje in občani s krajevnimi in občinskim samoprispevkom, z združevanjem prostovoljnega dela, z delom sredstev, ki jih delavci na podlagi dogovora s krajevnimi skupnostmi namenijo za konkretne naloge programov krajevnih skupnosti z združevanjem sredtev, ki jih delavci na podlagi samoupravnih sporazumov in preko samoupravnih interesnih skupnosti namenjajo za izvajanje nalog krajevnih skupnosti in sredstvi, ki jih občinski proračun na podlagi sprejetih meril namenja za delovanje
delegatskega sistema ter drugimi sredstvi (krediti bank in podobno).
V letu 1981 so delovni ljudje združevali sredstva v višini 600 din na zaposlenega, v letošnjem letu pa je začel veljati nov sistem financiranja krajevnih skupnosti in sicer bodo vse organizacije združevale sredstva v višini 0,03 % od bruto osebnih dohodkov.
15. Ljudska obramba in družbena samozaščita
Proces podružabljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite se je utrjeval v skladu s predlogom novega zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Z ažuriranjem so bili dograjeni in bolj usklajeni obrambni načrti v organih, organizacijah in skupnostih.
Na področju usposabljanja delovnih ljudi in občanov za opravljanje obrambnih in samozaščitnih nalog niso bile izkoriščene vse možnosti v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Povečalo se je tudi število splošnih enot civilne zaščite v vaseh, soseskah in delovnih organizacijah.
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
točka 3
Gradivo je objavljeno v Prilogi št. 1 Glasila občanov (oktober 82)
točka 4
INFORMACIJA o pripravi predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-1985
Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 je bil pripravljen 23. maja 1982 in objavljen v 2. številki delegatskega obveščevalca. Zbori občinske skupščine so ga obravnavali na svojih junijskih sejah. Sprejet je bil sklep, da javna razprava o osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana traja do 31. avgusta 1982. Priprava predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 je bila predvidena v mesecu septembru.
Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 predvideva bistveno nižjo rast sredstev za skupno porabo, zaradi nižje rasti družbenega proizvoda. Družbeni plan pa opredeljuje tudi stopnje rasti posameznih dejavnosti v skupni porabi.
Posamezne interesne skupnosti pa na svojih skupščinah še niso obranavale osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih planov, kar pomeni, da stopnje rasti posameznih dejavnosti še niso usklajene do te mere, da bi jih lahko vključili v predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija.
Položitev stopenj rasti posameznih oblik skupne porabe je bistveni sestavni del družbenega plana občine in torej ne bi bilo sprejemljivo ta dokument sprejemati brez njih; prav tako pa bi bilo povsem neustrezno, če bi občinska skupščina te stopnje dokončno določila še preden bi bila izvedena razprava in usklajevanje na skupščinah SIS.
Ker torej drugi nosilci planiranja niso k spremembam in dopolnitvam svojih planskih aktov pristopili sočasno, predlagamo, da se priprava predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 odloži.
- OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
točka 5
ANALIZA drobnega gospodarstva v občini Litija
ANALIZA DROBNEGA GOSPODARSTVA PO VRSTAH DEJAVNOSTI V OBČINI LITIJA1
Malo gospodarstvo zajema raznovrstne dejavnosti, ki zaradi svojih posebnosti, zlasti pa glede razvojnih možnosti oziroma vlogi, ki naj jo imajo v malem gospodarstvu, zaslužijo, da jih obravnavamo posebej. Uradna razmestitev dejavnosti, ki jih obravnavamo v sklopu malega gospodarstva, zajema področje obrti (proizvodne in neproizvodne), gostinstva in zasebnih avtoprevoznikov. Najprej si oglejmo proizvodno obrt, v posebni tabeli pa podajamo pregled za leti 1980 in 1981 ter prvo polovico leta 1982 po dejavnostih (tabela 1).
1. PROIZVODNA OBRT
Proizvodna obrt je predstavljala pomembno dejavnost, katere vloga se je zelo spreminjala. V prvih petdesetih letih je bil zelo velik del proizvodne obrti organiziran v družbenem sektorju in prav ta je predstavljala glavno osnovo za razvoj industrije. Poleg družbenega sektorja obrti so bili v zasebnem sektorju zastopani v petdesetih in šestder setih letih naslednji samostojni obrtniki: krojači, šivilje in mlinarji. Za starejše obdobje v razvoju proizvajalne obrti je torej značilen zelo močan družbeni sektor proizvajalne obrti, sicer maloštevilnejši, vendar pa zastopan s takimi obrtnimi poklici, ki so kasneje postajali vse redkejši — krojači, šivilje, čevljarji. Vzporedno s procesom nazadovanja omenjenih poklicev je prišlo do močnejše industrializacije, kar je povzročilo, da so se spremenile razmere v proizvajalni obrti. Industrija je nekatere proizvode izdelovala hitreje in bolj kvalitetno kot obrtniki, zato so nekatere obrti nazadovale ali celo izumrle.Nasprotno pa so se na drugi strani razvile obrti kot so predelava kovin, medtem ko se servisna dejavnost ni razvila v tolikšni meri kot bi bilo potrebno glede na razvojno stopnjo celega gospodarstva in materialnega standarda prebivalstva.
1 Analiza obsega samo zasebno dejavnost, ker zadruge družbene obrti spreminjamo redno v okviru informacij o gospodarjenju
PREDELAVA KOVIN IN PLASTIKE
V okviru proizvajalne obrti je številčno najbolj zastopana predelava kovin. V letu 1981 imamo 32 obratovalnic, ki se ukvarjajo s predelavo kovin in plastike in 4 skupne obratovalnice.
AVTOMOBILSKA OBRT
Avtomobilska obrt je v naši občini neenakomerno porazdeljena, vse obratovalnice so v Litiji z izjemo avtokleparja, ki je v Gabrovki in avtomehanika, ki opravlja to dejavnost kot postranski poklic na Savi. Pri teh obrtnikih je tudi malo zaposlenih in sicer 13, od katerih je 8 delavcev kvalificiranih, 3 so nekvalificirani in dva polkvalificirana. Na tem mestu pa ne smemo pozabiti na pojav »šušmarstva« ki še vedno obstaja, vendar je težavno oceniti, v kakšnem obsegu in oblikah. V celotni dejavnosti je tudi pereč problem učencev. Družbeni sektor gospodarstva ima bolje organiziran učni proces učencev v gospodarstvu in je za te učence tudi bolj zainteresiran, za to tudi pritegne večje število učencev in si s tem lažje pridobiva potrebne kadre.
IZDELOVANJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH APARATOV IN EL. PRIBORA
V občini Litija je ta dejavnost slabo razvita, saj je v letošnjem letu zastopana samo s 7 registriranimi samostojnimi obrtniki ter štirimi z registrirano popoldansko obrtjo. Ta dejavnost pa ne zadošča potre-, bam krajanov in delovnih organizacij. Glede na opremljenost gospodinjstev z najrazličnejšimi električnimi aparati, ki narašča tako po številu apratov kot po njihovi kvaliteti je očitno, da je razvoj obrtne dejavnosti, ki se ukvarja S popravilom teh aparatov mnogo prepočasen in neustrezen. Tako na primer v naši občini nimamo obrtnika za popravilo štedilnikov, pomivalnih in pralnih strojev. Jasno je namreč, da se bodo z rastjo materialnega standarda prebivalstva povečale potrebe po teh storitvah. V prihodnosti bo potrebno spodbuditi delavce, ki imajo ustrezno kvalifikacijo, da se začnejo ukvarjati z obrtno dejavnostjo popravila električnih aparatov in pribora.
IZDELOVANJE TEKSTILNIH IZDELKOV
V letu 1981 imamo 6 registriranih samostojnih obrtnikov, ki opravljajo to dejavnost. Z leti je ta dejavnost nazadovala, kar je posledica hitrega razvoja tekstilne industrije. Tako imamo samo štiri šivilje, enega krojača in enega obrtnika s tekstilno galanterijo. V tej dejavnosti so tudi zelo slabo zastopani obrtniki z registrirano popoldansko obrtjo. Tehnologija na tem področju ne prinaša takih sprememb, ki bi v večji meri lajšale delo krojačev in šivilj, ker gre še vedno za izdelovanje posameznih izdelkov in manjša popravila, ki zahtevajo tipičen obrtniški način dela. Kapacitete obrtnih delavnic so majhne, saj zaposlujejo majhno število delavcev in sicer samo 3 ter nimajo sklenjene nobene pogodbe z učenci v gospodarstvu. V prihodnje bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti strokovnemu izobraževanju obstoječih kadrov (seminarji, seznanjanje s tehničnimi pridobitvami na tem področju).
PREDELAVA USNJA
Ta dejavnost je v naši občini zastopana v letošnjem letu le z dvema čevljarjema, kar je seveda veliko premalo glede na potrebe krajanov. Čevljarska obrt obsega le popravilo raznih vrst obutev, ne pa izdelovanje obutve. Teritorialna porazdeljenost tudi ni ugodna, saj sta obe čevljarski delavnici v Litiji. Za odpiranje novih obrtnih delavnic v tej dejavnosti ni skoraj nobenega interesa, ker prevladuje mnenje, da dejavnost ni perspektivna. Potrebno bi bilo vsaj vzpodbuditi primerno kvalificirane delavce, da bi registrirali popoldansko obrt in tako vsaj deloma izboljšali ponudbo teh storitev. K širjenju te dejavnosti bi morali pripomoči tudi kar največje ugodnosti pri bančnih in kreditnih pogojih.
STAVBNA OBRT
To dejavnost opravlja v naši občini 17 obrtnikov in sicer so to sobo-slikarji, zidarji, monterji centralnih kurjavv, polagalci ploščic in po-dobnb. Potrebno je poudariti, da imamo v letošnjem letu od 17 obrtnikov stavbne obrti le 4 zidarje ter 3 z registrirano popoldansko obrtjo, 2 vodovodna instalaterja ter enega s popoldansko obrtjo. Ponudba storitev vodovodnih instalaterjev je izredno slaba, saj' v večini primerov delata pogodbeno z OZD, potrebe krajanov pa ostanejo nezadovo-ljene.
PREDELAVA LESA
Predelava lesa je zelo stara obrtna dejavnost. Samostojni obrtniki v letu 1981 zaposlujejo samo pet delavcev, nimajo pa nobenega učenca. Takšno stanje je zelo neugodno, ker lahko v prihodnosti pričakujemo pomanjkanje kadrov, ki bi se zaposlovali v tej obrtni dejavnosti. Ta problem bo še težje rešljiv, ker tudi lesna industrija v naši občini lahko zaposli precejšnje število delavcev.Večina obstoječih samostojnih obrtnikov v »predelavi lesa« opravlja to dejavnost že več let. Povpraševanje po proizvodih je veliko, zato ima ta dejavnost možnost, da se še bolj razvije. Večina obrtnikov mizarjev izdeluje najrazličnejše lesene izdelke, vendar bi bilo bolj smotrno, da bi se nekateri mizarji specializirali le na nekatere izdelke, kar bi jim omogočilo večjo proizvodnjo in manjše stroške. Na ta način bi bila tudi bolj izkoriščena osnovna' sredstva, s katerimi so že opremljeni.
2. OBRTNE, OSEBNE IN DRUGE STORITVE
Po uradni kvalifikaciji spadajo v to dejavnost raznovrstni obrtniški poklici, v naši občini pa so zastopani zlasti naslednji: brivci, frizerji, kemično čiščenje, fotografi in dimnikarji. Za vse te poklice je v naši občini značilno, da jih primanjkuje, zato v veliki meri ne zadovoljujejo vsega povpraševanja krajanov. Storitvena obrt je dejavnost, ki zaradi svojih specifičnih lastnosti ne more biti organizirana v sklopu delovnih organizacij, kjer se vrši masovna proizvodnja. Storitvena obrt je koncentrirana izrecno v Litiji. Glede na prostorsko razporeditev prebivalcev v občini bi moral biti tudi v Gabrovki in na Vačah frizerski salon.
V Litiji imamo samo enega dimnikarja. Zaradi narave tega poklica mladina zanj ni zainteresirana. V tej dejavnosti se še vedno uporabljajo klasični delovni pripomočki, saj ni na razpolago novih. V nadalje je potrebno pospešiti razvoj dimnikarstva, predvsem pa je treba rešiti kadrovski problem, ki je najbolj pereč. Ke« skoraj ni možnosti, da bi ustrezne kadre dobili znotraj občine, je potrebno pridobiti dimnikarje od drugod.
Tudi kemična čistilnica je v Litiji samo ena, ki ne zadostuje potrebam krajanov, posluje v neustreznih prostorih, delovna sredstva so zastarela. Nujno bi bilo potrebno poiskati nove poslovne prostore, zaradi zastarelosti obstoječih delovnih sredstev, ki ovirajo razvoj te dejavnosti, pa bi bilo potrebno nabaviti nove. To dejavnost bi morali pospeševati tudi z ustrezno kreditno politiko, na drugi strani pa poiskati vzroke nezainteresiranosti lastnikov samih za posodobitev in razširitev svojih obrtnih delavnic.
3. ZASEBNO GOSTINSTVO
V občini Litija imamo 29 zasebnibgostišč. Ker je občina Litija teritorialno zelo razvejana, je potrebno posvetiti vso pozornost gostinskim lokalom v tistih odmaknjenih naseljih, v katerih je gostilna pravzaprav edini objekt, kjer se zbirajo krajani in je njena vloga mnogo večja kot samo nudenje gostinskih storitev. Takšne gostilne bistveno prispevajo k privlačnosti teh naselij, kjer je prisotna depopulacija in kjer je gostinski lokal zaradi tega tudi postopoma izgubljal svojo ekonomsko moč. V prihodnosti bi bilo zaželjeno, da bi čimveč gostinskih lokalov poleg prodaje pijač in hladnih jedil nudilo tudi toplo hrano. V prihodnje bo potrebno podpirati odpiranje lokalov, tam kjer je to glede na turistično ponudbo najbolj ustrezno, posebno mesto pa je potrebno nameniti tudi kmečkemu turizmu. Glede ponudbe pijač in hrane je potrebno težiti za tem, da zasebni gostinci ohranjajo in oživljajo domače specialitete.
4. ZASEBNI AVTOPREVOZNIKI
Tudi zasebni avtoprevozniki zavzemajo pomembno mesto v malem gospodarstvu naše občine. V letu 1981 se je s to dejavnostjo ukvarjalo 47 avtonre,voznikov. Večina avtoprevoznikov se ukvarja s prevozom tovora, le 2 prevažata potnike. Največ tovora, ki ga pripeljejo obrtniki odpade na gradbeni material. Nekaj avtoprevoznikov opravlja prevoze za Gradmetal, ki gradi različne objekte v vsej naši občini. Vendar pa zaradi zmanjšane gradnje v prihodnosti ni jasno, kaj bodo delali avtoprevozniki.
Pri zasebnih obrtnikih je bilo zaposlenih v letu 1980146 delavcev, v
letu 1981 156, ter v prvi polovici leta 1982 165 delavcev. Trenutno zaposluje dopolnilno delovno silo 85 obrtnikov. V večini primerov je
to nekvalificirana delovna sila, fluktuacija je precej velika, pri čemer je v prvi meri krivo neopravičeno izostajanje z dela.
		1980			1981				1902		
Obrtna do .javnost Jt_	redna	dop.	skupaj	redna dop.		skupaj	ind. 81/80	rsdna	dop.	skupaj	'Tf/dV" .32/81
Obrt skupaj	200	59	265	214	56	270	lo2	216	C3	279	lo3
Izcl.in pop.c 1.aparatov i-.: prib.	7	4	11	7	4	11	' loo	7	b,	11	loo
Pre-c-clova kovin in plast V?.:.	33	11	44-	35	lo	45	lo2	3£	lc		loc
Pradslava losa	r (j	15	21	7	14	21	loo	8	14	22	lo5
Izdelava tekst.izdelkov	iš	6	14	6	5	11	79	G	C	11	loo
Avtomobilska obrt	10	5	15	9	5	14	93	lc	S .	15	lo7
Sobiia obrt	12	11	23	18	11	- 29	126	18		29	loo
Predelava usnja	2	■ -	2	2	\ • -r , •	2	loo	2	1	■ 3- ■	15o
Tiakarna, servis A.OP,raznnoz.	7		7	7	.: — •	7	loo	6		6	86
Kova*tvo	2	1	3	3	1	4	133	3	2		125
Cvetličarstvo *	2	1	3	2	1	3	loo	2	1	3	loo
Mlinarstvo		1	6	5	1	6	loo	4	2	6'	loo
Prodaja sadja	1		1	2	-	2	loo	2		2	loo
Prodaja na drobno	1	-	1	2		2	loo	2	-	2	loo
Obrtno, osebne in druge.storitve17			17	1?		17	loo	17	3	20	118
Risanje na lesene prodiiotu	1	-	1				—			--	-
Zasebno gostinstvo	2C	3	31	29	3	32	lo5	30	2	32	• loo
Urarstvo	2	1	3	2	1	3	loo	2	1		loo
Tapetništvo, dekoraterstve	2		2	2	-;	2	loo	2	1	3	15o
Zasebni avtopevozniki	40	-	48	49		49	lo2.	4?	■ >• i*	47	96
Gradbena obrt	9	-	9	6	-	6	, 67	8		3	133
Izdelava kemičnih izdelkev	2	-	2	4	i" aW;	4	2oo	4	-	4	leo
Zabavni park iz kraja v kraj	1	-	1	-	-	-	-	1	j.	2	
Iz tabele jo razvidno povečanje števila občanov, ki proizvajajo z lastnimi proizvajalnimi sredstvi po panogah in sicer ločeno za redno in za dopolnilno opravljanje dejavnosti.
Večina deficitarnih obrtnih dejavaoad je lociranih le v večjih krajih, vsa ostala območja pa teh dejavnosti nimajo. Veliko je takih poklicev, ki zahtevajo celodnevno delo, v številnih dejavnostih pa je tudi delo s strankami tisto, ki omogoča, da bi se obrtniki posvetih samo opravljanju storitev (čevljarstvo, šiviljstvo in krojaštvo, kemično čiščenje oblek, fotografska dejavnost). Odpiranje obrtnih delavnic bi moralo biti prioritetno še zlasti v odročnih krajih, s katerimi ne bi pospeševali le obrtne dejavnosti, pač pa tudi delno zaustavljali odseljevanje iz teh krajev. Razvoj obrti je potrebno poudarjati tudi z vidika SLO, razvoja manj razvitih območij in zaposlovanja zdomcev. Za pospeševanje obrtne dejavnosti je potrebno tudi večje vključevanje učencev v obrtne dejavnosti. Ker število teh učencev upada iz leta v leto, bo potrebno z ustrezno kadrovsko politiko in štipendiranjem povečati interes mladine za različne poklice v obrti. S tem bi se izboljšala strokovna usposobljenost obrtnih dejavnosti, po šolanju teh učencev pa bi imeli več potencialnih kandidatov za pridobitev obrti.
5. CENOVNA POLITIKA
Pomemben dejavnik, ki tudi v veliki meri opredeljuje ekonomski položaj gospodarskih dejavnosti, so tudi cene, s katerimi se v našem
tržno planskem gospodarstvu vrednotijo tudi izdelki in storitve malega gospodarstva. V občini Litija je bila aprila 1981 ustanovljena skupnost za cene, ki obravnava vsako povišanje cen v skladu s sprejetim programom politike cen, ki predvideva diferencirano in selektivno politiko cen. Tako smo v letošnjem letu uskladili cene nekaterih obrtnih storitev, medtem ko so cene gospodarskih storitev še vedno neusklajene. Vzrok temu je prevelika preobremenjenost referenta za obrt, ter nedokončane kategorizacije gostinskih lokalov
6. DAVČNA POLITIKA
Davčna politika je temeljila predvsem na predpisih, ki določajo sisteme, vire, in vrste davkov ter taks, ki jih plačujejo delovni ljudje, občani in temeljne organizacije združenega dela za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb po ustavnem načelu, da sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek. Eden izmed virov iz katerega občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb je tudi dohodek dosežen z opravljanjem obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. Iz omenjenega vira so občani v preteklem letu prispevali din 8.425.914,05.
Pri predpisovanju obveznosti je bilo upoštevano načelo gospodarske spodbudnosti davkov tako, da so regijsko usklajene davčne stopnje delno izražale težnjo k temu, da bi zavezance stimulirale k večji delovni storilnosti in k nadaljnemu razvoju dejavnosti, za katere je družba zainteresirana. Vendar je bilo kljub temu opazno delovanje davčne progresije. Da bi pospeševali razvoj nekaterih vrst dejavnosti, ki so posebej opredeljene v planskih dokumentih naše občine, so temu sledile tudi ustrezne davčne olajšave, ki so določene za naslednje dejavnosti, če se vlagajo dodatna sredstva v razširjeno reprodukcijo:
— storitve obrti
— kovinsko, kemični.tekstilni, lesni in cementninarski dejavnosti,
— dejavnosti, ki dopolnjujejo industrijo,
— obrti, ki služijo potrebam kmetijstva,
— turistično usmerjenih gostilnah, ki se preusmerjajo v obrat družbene prehrane
— Poleg navedenih olajšav so zavezancem priznane tudi olajšave za premagovanje začetnih težav, katere so uvedene za prva tri lete in pomenijo od 75 % — 20 % zmanjšanje občinskega davka, odvisno od vrste dejavnosti in časa obratovanja, s pogojem, da zavezanec ne preneha z opravljanjem dejavnosti v občini pred potekom 6. let. Za deficitarne dejavnosti je uvedeno še dodamo znižanje obveznosti, predvsem so to storitvene, če zavezanci dosežejo najmanj 50 % letnega dohodka s storitvami občanov, zavezanci gostinske dejavnosti pa 50 % OD s hrano. Omenjene olajšave v preteklosti niso bile priznane, ker omenjeni zaveznaci ne dosegajo OD, Iti bi bil večji od BDO.
Prav tako imajo pravico do ustrezne olajšave tudi tisti zavezanci, ki usposabljajo določeno število učencev (vajencev). Iz analize, ki je bila izdelana in obravnavana koncem leta 1980 razvidno,kolikšna in kakšna je bila struktura vseh olajšav v letih 1975 —1980. Zato navedenega pregleda ponovno ne navajama. Za leto 1981 pa so bile priznane naslednje olajšave:
št.
Vrsia-
do javnosti
tavo-zaneov
Vrsta olajšave
ViSina olajšavo
.5. G. 7-
9.
10.
konivska kovinska komična sradbona losra
fotokopiranja In AÓP 1 ololrtro 2 krovstvo 3 ostalo dojavnostl 5 ostalo dojavnosti 1
začotniStvo razšir.rop. razšir.rop. začotniStvo razSri.rep. začetništ^o začetniStvo začotniStvo začotniStvo razšir.rop.
Skupaj
31.278.-371.465-
71.248.-124.922.-
31.015.-222.484.-138.094.-165.175.-430.292.-
13.729.-
1.599.762.-
PREGLED CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA ZA LETO 1980 IN 1981
",ap. št.
Vrsta dejavnosti
ugotovljeni napovedani CD v letu 1980   D v letu 1980   CD v lotu .  IND D v letu 1981 HTD ■___1981     .81/8c_____________8I/80
1.	Gostinstvo	21.260.281.-	6.137-964.-	3o,3o5.29?.-	143	5-79?	.529.-	94
2.	Avtoprovozništvo	25-557.816.-	9.829.74?.-	34.369.3o9.-	134	9.35o 14.907	.399.--	loo
3.	Kovinska dej.	33-836.35o.-	12.884.646.-	43.762.loo.-	129		.274.-	11S
4.	Avt oaehanki, klepar ji, ličar ji,električni, Ipd. Konična dej.	S.7o9.196.-	2.o63;991."	lo.24?.331.-	153	2.097	.545,-	lol
5.		lo.669-294.-	3.154.006.-	14.531.576.-	136	3.55o	.172.-	113
6.	Keaična čistilnica	514.792.-	172.253.-	585.800.-	114	215	.737.-	125
7.	Gradbena mehanizacija, in							59
	ročni zemeljski izkopi	7.999.762.-	3.865.135.~	7.720.237.-	96	2.271	.427.-	
8. .	Lesna dejavnost	6.393.322.-	2.65o.o63.-	3.791.076.-	59	CG7	• 35o.--	33
9.	Frizerstvo	2.479.162.-	1.034.416,-	3.194.65o.-	129	1.229	• C55	119
10.	Čiščenje stan.prost.in oke	inl.747.616.-	7o5.682.-	2.168 ..495.-	124	2.391.754.-		56
11.	Tesarstvo,pečarstvo in cenemtninarstvo	1.450.345.-	894.8o2.-	1.969.128.-	136	721	.321.-	81
12.	Fotokopiranje in AOP	2.789.613--	1.396.136.-	5.226.105.-	187	3.011	.357.-	215
13.	Tekstil in tapetništvo	1.323.2o7.-	666.911.-	1.958.618.-	lo7		.455.-	96
14.	Grafični tisk	2.800.413.-	798.126.-	6.879.733.-	246	1.149.236.••		144
15.	Elektro dejavnost	6.8o9.865.-	2.325.391.-	7.455.612.-	lo9	2.132	.882.-	92
IS.	Vodiio inštalatcrstvo in							179
	nontaža dentral ,!:ur jav	3.656.2o5.-	1.164.492.-	5.774.926.-	158	2.c33	•377.-	
17.	Zidarstvo,, fasaderstvo' in soboslikarstvo	3.979.944.-	1.3o9.o34.~	4.212.031.-	lo*	l.cc5	.454.-.	77
1 8.	Krovstvo	^l.ooo.-	79.242.-	1.451.13o.-	353;	72:	.935.-	917
	Ostale dejavnosti	11.058.834.-	3.557.387. •	22.067.785.-•	199	5.2? C	.175.■•	148
20.	Dejavnosti, ki jih oprav-				12o	rio,-		llo
	ljajo občani kot postran-	1.237.76?.-	. 816.444.-	1.483.132. •-				
	ski poklic							
	3     v. p a j • Ü	.52,0]4,834.-	55.507.418.-	2o9-.l55-57i-	1*7		1 1'-'	
7. DRUGI UKREPI
Razvoj malega gospodarstva se spodbuja tudi s kreditno politiko, saj banke za ta namen odobravajo kreditna sredstva za obratna sredstva in investicije.
V občini smo tudi predvideli cone za razvoj obrti, v okviru stanovanjske gradnje pa bomo zagotovili tudi lokale za mirno obrt. V pridobivanju prostorov za potrebe malega gospodarstva se je vključeval tudi odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu.
8. PREDLOGI, UKREPI
1. Delovne organizacije, katerih proizvodni program omogoča sodelovanje z zasebnim sektorjem malega gospodarstva, morajo pripraviti programe sodelovanja in pri tem težiti za vsestranskim in dolgoročnim sodelovanjem ter zlasti uveljavljati izvozne možnosti.
2. V okviru izdelave prostorskega plana občine in novelacij urbanističnih programov naselij je treba rezervirati lokacije za poslovne prostore in lokale.
3. Z dopolnilnim izobraževanjem delavcev v malem gospodarstu je potrebno dvigati kvalifikacijsko strukturo delavcev in organizirati strokovno pomoč obrtnikom na področju investiranja, izboljševanja proizvodnih postopkov in organizacije dela, vodenje poslovnih knjig, raziskavam tržišča, pomoč pri iskanju ustreznih partnerjev.
4. Poskrbeti je potrebno, da se poveča obseg kreditov, namenjenih malem gospodarstvu in omogočiti ugodnejše kreditne pogoje. Pri tem je treba še prav posebno nuditi ugodne pogoje posojiloje-malmcem, ki se želijo ukvarjati z deficitarno dejavnostjo oziroma obrtno panogo, ki v občini še ne obstaja.
9. ZAKLJUČEK
Obrtna dejavnost kot pomemben del gospodarstva v občini bi morala iti razvojno v korak z ostalimi gospodarskimi programi. Potrebe po obrtnih storitvah so iz dneva v dan večje.
Odpiranje obrtnih delavnic bi moralo biti prioritetno še zlasti v odročnih krajih, s čimer ne bi pospeševali le obrtne dejavnoti, pač pa tudi delno zaustavljali odseljevanje iz teh krajev. Disperzni razvoj obrti pa je potrebno poudarjati tudi z vidika SLO, in i razvoja manj razvitih območij.
S primernq kreditno politiko banke naj bi se še zlasti pri obrtnih storitvenih dejavnostih doseglo hitrejšo rast (ugodnejše obrestne mere, polog, rok odplačevanja).
Obrtno dejavnost naj bi pospeševali tudi z ustrezno davčno politiko, tako da bi zavezanci ustvarjali čim večji dohodek in bi pritegovali tudi druge nosilce obratovalnic. V davčni politiki je predvsem pomembno obravnavati diferenciramo tiste obrti, kjer ni mogoče po večati produktivnosti.
Pri pospeševanju obrtne dejavnosti bomoralaimetivbodoče pomembno vlogo tudi gradnja poslovnih objektov. Med stanovanjskimi naselji naj bi se gradilo tudi poslovne prostore oz. manjše lokale za storitveno obrt, saj mora biti le-ta čim bliže prebivalstvu; to je potrošnikom teh storitev. Znano je, da je prav problem primernega poslovnega prostora eden najbolj perečih, na katere naletijo zavezanci pn odpiranju obratovalnic.
Za pospeševanje obrtne dejavnosti je potrebno tudi večje vključevanje učencev v obrtne dejavnosti. Ker število teh učencev upada iz leta v leto, bo potrebno z ustrezno kadrovsko politiko in štipendiranjem povečati interes za različne poklice v obrti. S tem bi se izboljšala strokovna usposobljenost obrtnih dejavnosti, po šolanju 8 teh učencev pa bi imeli več potencialnih kandidatov za odpiranje novih obrtnih delavnic. Veliko pozornost je nadalje
Potrebe po posameznih obrtnih delavnicah naj bi se planirale že v KS, veliko pozornost je nadalje potrebno posvetiti tudi odkrivanju šušmarjev. Potrebno bo tudi nadaljne urbanistično odrejanje obrtnih
con po posameznih področjih, kjer bi bilo več storitev koncentriranih na enem mestu.
Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj
točka 6
Gradivo je objavljeno v Prilogi št. 1 Glasila občanov (oktober 82)
točka 7
OSNUTEK
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Ur. I. SRS, št. 39/74) in 184. člena statuta občine Litija (Ur. I. SRS št. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora dne......in na seji zbora združenega dela in
zbora krajevnih skupnosti dne.......sprejela
ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1982
1. člen
2. člen odloka o proračunu občine Litija za leto 1982 (Ur. I. SRS št. 12/82) se spremeni tako da se glasi:
»Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 70.368.292 din in se razporedijo:
— za splošne družbene potrebe 66.129.292
— izločena na posebno partijo žiro
računa proračuna 3.939.000
— za tekočo proračunsko rezervo 300.000
2. člen
Pregled spremenjenih prihodkov in njihove razporeditve je sestavni del tega odloka in se objavi s tem odlokom.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Branko PINTAR
j RSGLED SP.JEMETJSK33I riilHODKDV IN RAZPOREDITVE PRIHODKOV PRORAČUNA OBČIirj LITin ZA LETO 1932
Vr, pr:	PRIHODKI	Sprememba	"Glav. na.nen
0	Prenesena "redstva	635.33o	01
1	Davlci iz oseli.doh.in na doh.	27.737.566	02
2	Prometni davki,d.-.vki na doh.		03
	od premoženja	23.583.496	04
3	Takse	3.235.28?	08
5	Denarne kazni	1.648.1ol	09
6	Prihodki upravnih orp.anov		10
	in drugi prihodki	2.81o.ooo	11
G	Dopolnilna sredstva	5.713-462	16
			17
			18
RAZPORED PRIHODKOV
Dejavnost orcanov DPG Financiranje LO ir. C:'HC Dejavnost organov DPO Negospodarske investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna, dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Intervencije v gospcdC.fSvVu Tekoča proračunska rezerva Izločena sredstva     rez.sklad - omejevanje sp.porabe i
SKUPAJ
7o.368.292
SKUPAJ
4.
7. 5-
Sprememba
4o.o47.G33 3.120.000 ,5o2.53o .183-340 .54o.68o 5o.ooo 2.516.85o 1.428.ooo 1.113.164 3oo.ooo 627.o9o 3.939.000
7o.363.292
SPREMEMBA PRIHODKOV PRORAČUNA ZA LETO 1982
IT
VRSTA PRIHODKOV	PLAN 1982	Zvišanje Znižanje	Sprememba
1	2"	3	
Sredstva prenesen« iz prejšnjega let*	635.38o		635.38o
Davek is OD delavcev	7.648.284		7.648.264
Davek is OD od kmet.dejav.	1.832.168	+ 400.0o0	2.232.168
Davek iz OD od samostojnega oprav, obrti in drugih goap.dej.			
- po dejanskem dohodku	lo.278.355	- 85.652	lo.192.7o3
- v povšalnem letnem znesku	466.189	+ 40.000	506.189
- v odstotku po odbitku	2.859.4o9	+ 150.000	3.oo9.4o9
Davek iz OD od samos.oprav, intelek.storitev			
- po dejanskem OD	-		
- V pavšalnem letnem znesku	63.558		63.558
- po odbitku	3.349.465	- 27.912	3.321.553
Davek od skupnega doh.občan.	355.803		355.803
Davek od OD iz avtor.pravic paten.in tehnič.izboljšav	387.899	* 2o.ooo	4o7.899
SKUPAJ
Posebni obS.davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve
a) Posebni obč.davek od prom. s alkohol.pijačami
- družbeni sektor *■ zasebni sektor
b) Posebni obč.davek od prom. umet.brezal.pijačami
- družbeni sektor
- zasebni sektor
.22¡ÍÍ1a12S...í.42§í42§„2212í2.z66.
c) Pos.obč.davek od pro vozili (nova vozila,
om.z motor, rabljena
vozila)
d) Od ostalega prom. s proizv.
- družbeni sektor
- zasebni sektor
e) Od plačil za storitve
- družbeni sektor
- zasebni sektor
SKUPAJ:
Davek od prometa nepremičnin
Davek na dohodke premoženja in premoženjskih pravic
Davek na dediščine in darila
Davek od premoženja
-na posest tovorih,cestnih motor, in priklop.vozil, ter kombijev
-na poset stavb, delov stavb, stanovanj in garaž
-na posest gozdnih zemljišč
Davek na dobitke od iger na srečo
SKOPAJ:
Takse
Upravne takse - obč.adm.t.
Takse na promet parkljarjev in kopitarjev
Komunalne takse (tur.t.) Sodne takse (odstop.del.obč.)
SKUPAJ:
Druge denar.kazni ki pripad. občini
Drugi prihodki po posebnih pred.
Denarne kazni (70 %, 30 %)
SKUPAJ:
9.125.554 2.1-41.983
170.414 25.924
1.100.995
9.3o4.835 __I00.I65
71.150 1.191.?9o
Prihodki upravnih organov in organov DPS
Prihodki obč.upravnih organov Stroški prisilne izterjave
SKOPAJ:
29.586 9.076
9.125.554 2.141.983
200.000 35.000
+ 49>.oo5 I.150.000
9.3o4.835 100.165
71.150
-   1.39o 1.190.000
1.122.039
467.77o
1.119.723
828.784 2.5o6 76.851
.žž§425i___1¿Z22í222.
1.122.039
467.77o
- 69.723 1.050.000
271.216 1.loo.000 -.2.506
- 46.851_30.000
.í1§12íKz...:.15Íí136...2i26218o2.
639.308
843.39o 59.617 1.700.000
639.308
-   7.028 836.362 59.617
_I.700.000
60.000
1.650.000
15.000
45.000
- 46.899     I.603.lol
1.710.000
61.899     1.648.lol
2.500.000 lo.000
+ 300.000 2.800.000 _lo.000
SSSMá.isx&Si^sáíi...........6*»SSŽ.§22.
+ 300.000     2.¡31o.000
Dopolnilna sredstva proračuna SRS   4.888.715    ♦ 824.747 5.713.462
.SiS§§sZiS...i.8iir4ZK...S4212*irši.
SKOPAJ PRIHODKI
69.i35.954     +1.232.338 7o.368.292
SPREMEMBE RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA ZA LETO 1982
'tAZPORED PRIHODKOV	Plan 1982	ZviSanje Znižanje	Sprememba plana
1	2	3	4
"Slavni namen 01			
od voljeni in imenovani	5.076.800	+ 260.000	5.336.800
Nadomestilo OD voljeni in imen	20.000	-	20.000
Dnevnice potni stroški volj. in imen.	153-400	- 1.286	152.12o
lfaprade volj.in imen.funkc.	52.900		52.900
Nadom.za dela raznih komisij	46.000	384	45.616
Povračila potnih stož.-deleg.	15.41o		15.41o
Ueprezentanca	62.700	+ 8o.5oo	143.200
!'r\vp.občin Ljub.regije	28.24o		28.24o
.". '.p.slov.občin Ljub.	lo8.92o		lo3.92o
otroški za objave in oglase	215.97o		215.970
'jo.?in.--glasila občanov	629.000	- 29.000	600.000
]>.:,.-\janje delgatskega poroč.	300.000	♦ 200.000	500.000
'.'ož.itve ■■ referendum	280.000		280.000
otroški za občinski praznik	161.000	- 8o.5oo	80.500
'rofinan.prometne inšpekcije	13.800	3.800	lo.000
otroški komisije za vzgojo v ustnem prometu ■ »rosici Izpitne konisije .'•troški od prihodkov proračuna ■DIC stroški - in ostalo	iM 76.81o	- 5.50O - 6.81o	6.64? 6.000 70.000
Stroki porok in vzdrževanje po ročne sobo	149.500	- 1.25o	148.25o
ta jennina	60.000	- 20.000	40.000
.'or.darska inšpekcija	149.000		149.000
' :-no cospod.in elektroenerget M.Sekci j a	53.270		53.27o
iK-.ter.stroški skupščine iz IS	368.800	-   18.800	350.000
i.,\-->Ski sa druge potrebe pri po-. i..in ■•long.NOB litij.okrežja loo.ooo		- 70.000	30.000
:'"ftdstva za upravno dejavnost rt; o<"..arh.Ljubljana	■ 11.526		11.526
; "lionalni savod za 3pom.var.	225.000	- 25.000	200.000
i vodstva za delo upravnih org			
i« I ovna skup. uprav.org. DPS -rod.dej.OD                             18.660.000		- 2o5.5oo	18.454.500
Sklad skupno porabe redni del uol.skup.m volj. in imen.čl.IS 988.37o			988.37o
S':lad opreme	-		
Matnrialni stroški del.skup. oris. dps	3.5o7.5oo	+ 292.5oo	3.800.000
1-icrtizaci ja	4o3.ooo		4o3.ooo
0": an za kaziprost.so Litija	l.o7o.ooo	- 8.916	l.o61.o84
"}c-"'oljno aodiSčo Ljubljana	4.541.36o	- 37.844	4.5o3.516
'"Vvioljno javno tožilstvo	711.250	- 5.927	705.323
»"bčinsko javno pravobran.	235.330	- 1.901	233.369
orišče združenega dela	219.09o	1.825	217.265
\f\ "beni pravob.s^iiiioup.Lj.	178.9oo	15o	178.75o
U"r-'\va jav.varnosti Ljub.	774.867		774.867
l-.d skup.oprerie--H1 Litija	lo.000		lo.000
.r..l.ld op.reuo PM-Litija	4Í.225	+   2o.000	63.225
SKUPAJ 39.719.085 ■BEttSBCDIE		+ 328.553	4o.o47.638 Ba = Baaa>nzi3s
f.javni namen 02			
financiranje LO in O&TO	3.122.760	2.76o	3.120.000
SKUPAJ	3.122.76o — = -     _; B : tfl  - - —	- 2.76o	3.120.000
tilávnj nai'en 03			
r.í ;nvnost organov DPO in društev			\
(V;inska konferenca SZDL	2.364.16o	-23.64o	2.340.52o
CV.inska knjif.ZSMS Litija	810.637	- 4.05o	806.587
O-zJinskl odbor ZB NOV Litija	740.991	- 7.41o	733.581
Co'inski odbor ZHVS Litija	462.53o	- 3.62o	450 .■gio
(.'Venska konT. ZKE Litija	II.800		11.800
Občinski odbor aktiv.OF SZDL 5.i Sija	47.000		47.000
''liniškozasavski odred	13.98o		13.980
-.....■".I	2	a	4
Sniodnb Dolenjski odred -itdni odbor	13.980		13.980
Odbor skupnosti borcev VOS OF -evirsko - litijskega okrožja	lo.ooo		lo.ooo
Dolenjski odred	13.980		13.980
;îofinanciranje medočinskega druš. •■ivilnih invalidov vojne Ljub. 22.192			22.192
Odstop.komunal.takse •• občin.tur. cruštvo - republ'iSko 5o.ooo		- 20.000	30.000
SKUPAJ	4.561.25o	- 58.72o	4.5o2.53o
			
C adnja upravnih prostorov	-		
-...:.itete - odplacev.kred.za~ • ■X cent. (BB)	7.oo2.5oo		7.oo2.5oo
,.:uup prostorov za sodišče ■'. '.ruž.dola - odplač.anuitet	87.000	- 87.000	-
í.'rodstva za odplač.anuitet-kred. •;a prostorski plan (LB) 16o.84o			. I6o.84o
..nuitete iz preteklih let -proračuna	2o.ooo		2o.ooo
Gradnja skladičča aoke za blag. rezerve 2.483.ooo		-2.483.ooo	
SKUPAJ	9.753.34o	- 2.570.000	7.183.34o
Glavni namen 08			
Priznavalnine borcen NOV	4.500.000		4.500.000
T iidna pomoč borcem svoj.NOV	40.0O0		40.000
'   oč družinam kadrovcev	300.000		300.000
iClJ. '.atsko in topliSko zdravljen. " ■i-:ev NOV Litija 80.000			O0.000
0". v ?zno-od plač.kredita počitniški tir-.' Banjolc 462.000			462.000
I^nSlvninsko varstvo kmetov	132.000		132.000
I.'.placnino za vojaške invalide	26.680		26.68o
SKUPAJ	5.540.680	=         — 3: === = = ~ =■ —	5.540.680
T  'vni namen 09			
Zdravstveno varatvo			
MrliSko ogledna olvžbn	45.000	+ 5.000	• 50.000
Koi'isija r.a karant.bolezni	-		
SKUPAJ	45.000	+ 5.000	50.00C
Glavni namon 10			
."o: 11 mala -■ geodezija urbanizem			
Nabava hišnih tablic	230.000	- 30.000	200.000
7 i '--iovanjo pokopališč NOV in '•0"ion.obeležij	O0.000	666	79.33"
.nrtno vzdrževanje zemljiškega 't:istra	264.5oo	- 2.2o4	262.290
.-..■vujonje p,eodetukih del	264.500	- 2.2o4	262.29:>
T'.delava registra območnih te--" i-orialnih enot	150.000	■• 1.25o'	143.750
oOf inanc. urbanis i; .službe ■,/Coiunala Litija^1	380.000	•■ 3.166	576,834
P^ostoro'ci in urbanistični plani 300.000		- 2.5oo	297.500
Vzdrževanje cest.prehodov	107.493	t 37.5o7	225.000
Sofinanciranje izdelavo regist družb.plan.- Ljub.• -regije	780.454	-115.014	664.04o
SKUPAJ	2.636.947	-12o.o97	2.510.85o
Glavnic nu;.icu 1.1			
'i.nancij-anjc krajev.skup.	1.440.000	- l?.ooo	1.428.000
SKUPAJ	1.44o.ooo	- 12.000	1.428-oco
C) 'ivuj^naiiicn 16			
hitorvonnije v r.oopod..			
Ihta. vencijp ip/:pc!..r.lužb	52.900 •	- 2.900	5o.000
vOi.iiaiJn za varstvo okolja	5.000		5.000
.joriaanciranjo sklada za poape-Savapje k. ict.ijs^vr.	214.774		214.77'*,
.Sred.za zatiranje žival.kužnih bolezni •■ parklarji in kopit.	■343. ?9o	_ •	345.390
Sredstva za nadoinostij la pri eenali hrane	246.738   - 246.73*'		____-_____„■
SKUPAJ	1.362.8o?	- 249. 030 1	.113.. K.':
Glavni namen 17			
Tekoča prbrač.r ozorva	_____,?7.. 000	?7 ..000	^00.000
SKUTAJ	327.000	i'7.000	'iOO . 000
Glavni nauen 13
Izločanje 1 % prorač.rezerve v ■3zervni 3klad proračuna
■ blagovne rezerve
omejevanje porabo
SKUPAJ
hz
627.o9o 627.o9o +2.483.000 2.483.000 _+1.456.000 1.456.000
627.o9o   +3.939.000 4.566.o9o
skupaj odhodki
69.135.954   +1.232.333 7o.303.29'
OBRAZLOŽITEV:
Ob obravnavi poročila o realizaciji proračuna občine Litija za prvih šest mesecev so zbori občinske skupščine na svojih septemberskih sejah sprejeli tudi sklep o tem, da se za naslednjo sejo pripravi spremembe proračuna, ki bodo upoštevale omejitve, ki izhajajo iz zakona o mejah, v katerih smejo družbenopolitične skupnosti določati prihodke iz dohodka organizacij združenega dela in od prometa proizvodov in storitev v letu 1982.
Glede na ocenjena gibanja do konca leta, to pomeni, da bomo morali cca 1.456.000 din, kolikor bodo znašali »presežki« iz naslova posebnih občinskih davkov od prometa proizvodov in storitev, prenesti na posebno partijo žiro računa proračuna. Poudariti moramo, da ta izračun še ni dokončen, saj se metodologija ugotavljanja osnove za izračun spreminja, dokončna višina izločenih sredstev pa bo odvisna tudi od gibanja drugih oblik porabe (sredstva za intervencije v kmetijstvu, presežki SIS itd.).
Čeprav se znesek celotnega proračuna s temi spremembami poveča za 1.232.338din (od69.135.954 na 70.368.292 din) menimo, dastem niso kršene družbene usmeritve o zmanjšanju splošne porabe, saj se za splošne družbene potrebe razporejeni prihodki zmanjšajo za 2.679.662 din, kar gre na račun na posebno partijo žiro računa proračuna prenesene investicije za izgradnjo blagovnega skladišča moke in izločenih presežkov sredtev od prometnega davka.
Spremembe predvidenih prihodkov temeljijo na odmeri za letošnje leto, kije bila izvršena v zadnjih dneh septembra 1982, ter na oceni gibanj, kakor izhajajo iz realizacije do 31.8.1982. Vcelotise izvirni prihodki proračuna povečajo napram planu za 407.591 din, razen tega pa smo morali za realizacijo vseh nalog proračuna, ki so sedaj, po našem mnenju, opredeljene resnično v minimalnem obsegu, Republiški sekretariat za finance zaprositi še za 824.747 din dopolnilnih sredstev. Ta zahtevek seveda še ni dokončno usklajen, bo pa verjetno še pred obravnavo tega gradiva na zborih občinske skupščine.
Ker se je zadnji dan pred oddajo gradiva spremenil izračun višine sredstev iz naslova prometnega davka, s katerim smemo razpolagati je bilo potrebno izvršiti obsežnejšo krčitev posameznih dohodkov kot pa smo to prvotno načrtovali, tako da ni bilo na voljo potrebnega časa za usklajevanje. Kljub temu smo si prizadevali, da bi breme čimbolj enakomerno porazdelili med vse uporabnike družbenih sredstev, ki se financirajo iz občinskega proračuna, seveda pa ti predlogi še niso dokončni in jih bo z vsakim posameznim nosilcem potrebnoi še posebej uskladiti.
V nadaljevanju podajamo samo kratko utemeljitev za posamezne namene pri katerih so razni vzroki narekovali zvišanje planiranih sredstev.
Zvišanje planiranih sredstev za osebne dohodke voljenih in imenovanih za 260.000 din je narekovalo povečano število funkcionarjev (sekretar izvršnega sveta) in uskladitev osebnih dohodkov z merili določenimi z družbenim dogovorom o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem.
Predlagano zvišanje odhodkov za reprezentanco se ujema s predlaganim znižanjem odhodkov za izvedbo počastitve občinskega praznika in je ta predlog izvršni svet že verificiral v skladu s pooblastilom, ki ga ima po 9. členu odloka o proračunu za letošnje leto, ki določa da izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih namenov in v okviru v proračunu razporejenih sredstev, kar je v tem primeru bilo zagotovljeno.
Povečanje predvidenih odhodkov za izdajanje delegatskega obveščevalca za 200.000 din je nujno, da bi zagotovili izid še dveh številk v letošnjem letu.
Za materialne stroške bo, ob vseh varčevalnih ukrepih, nujno zagotoviti še 292.500 din dodatnih sredtev, prekoračitve preko tako opredeljene višine pa reševati s časovnimi razmejitvami.
V proračunu za letošnje leto smo v postavki za sklad opreme P M — Litija zagotovili sredstva za polovico nabavne vrednosti osebnega avtomobila zastava 750, glede na spremenjene cene je nujno zagotoviti 20.000 dodatnih sredstev.
Spremembe do katerih je prišlo na posebni partiji žiro računa proračuna pa smo obrazložili že uvodoma.
S tem osnutkom se dejansko delo pri usklajevanju splošne porabe šele začenja, da pa bo lahko uspešno končano bomo morali vsi uporabniki družbenih sredstev pokazati veliko mero odgovornosti do teh sredstev, kakor tudi veliko mero strpnosti.
Izvršni svet je osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1982 obravnaval na seji dne 4.10.1982 in sprejel sklep, da ga posreduje vsem trem zborom občinske skupščine v obravnavo in sprejem.
točka 8
Gradivo je objavljeno v Delegatskem poročevalcu Skupščine SR Slovenije in ga prejmejo vodje delegacij
3. seja Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti . občinske skupščine Litija
4. novembra 1982 ob 12. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija, Jerebova 14
PREDLOG DNEVNEGA REDA:
1. a) Imenovanje komisije za verifikacijo pooblastil In imu-
nitetna vprašanja delegatov ter poročilo komisij
b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika
c) Potrditev zapisnika 2. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti in 1. seje zbora združenega dela občinske skupščine Litija
2. Analiza izvajanja družbenega plana občine Litija v letih 1981 in 1982
3. Osnutek resolucije občine Litija za leto 1983
4. Informacija o pripravi predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985
5. Analiza drobnega gospodarstva v občini Litija
6. Predlog družbenega dogovora o financiranju temeljne urbanistične dokumentacije v občini Litija
7. Osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Litija
8. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Litija za leto 1982
9. Osnutek odloka o zaščiti vodnih virov v občini Litija
10. Predlog sklepa, da pot pare. štev. 1052,2 k.o. Kresnice preneha biti javna cesta
11. Razprava o osnutku resolucije razvoja SR Slovenije v letu 1983
12. Predogi in vprašanja delegatov. PREDSEDNIK
ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Eva Kovic
PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Anton Savšek
točka 1 c
IZVLEČEK
iz zapisnika 2. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Litija, ki je bila dne 23/9—1982 ob 11. uri v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija.
Sejo je vodila predsednica zbora krajevnih skupnosti Eva Kovic. Zapisnik seje je vodi sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Zbora sta soglasno sprejela naslednji dnevni red:
1. a) Imenovanje za komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna
vprašanja delegatov ter poročilo komisij
b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika
c) Potrditev zapisnika 1. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter 1. seje zbora združenega dela in skupščine občinske zdravstvene skupnosti
2. Poročilo o realizaciji proračuna občine Litija v I. polletju 1982
3. Informacija o sklenitvi samoupravnega sporazuma o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskjega olja
4. Pobuda izvršnega sveta SO za spremembe in dopolnitve statuta občine
5. Predlog dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF
6. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih
7. Predlog za spremembo odloka o urbanističnem redu občine Litija
8. Periodični delovni načrt zborov občinske skupščine za II. polletje 1982
9. Razprava o predlogu zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti
10. Razprava o predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku
11. Razprava o osnutku zakona o gozdovih
12. Kadrovske zadeve
13. Predlogi in vprašanja delegatov.
K l/a
V verifikacijsko komisijo zbora krajevnih skupnosti so bili imenovani: Nace Nograšek, Avgust Špat in Angelca Pleško; komisija je poročala, da je od 18 delegatskih mest v zboru krajevnih skupnosti na seji navzočih 13 delegatov; odsotnosti niso opravičili delegati iz delegacij KS: Velika Kostrevnica, Jablaniška dolina, Dole, Vače in Vintar-jevec.
V verifikacijsko komisijo zbora združenega dela so bili imenovani: Milena Obreza, Franc Berčon in Ludvik Kofol: Komisija je poročala, da je od 27 delegatskih mest v zboru združenega dela na seji navzočih 17 delegatov. Seje se niso udeležili in tudi odsotnosti niso opravičili delegati iz delegacij: TOZD Gradmetal, TOZD Industrija apna, TOZD Transportne naprave, Mizarstvo Litija, Mesarija in prekaje-valnica, Kovina, TOZD Pletilja, Nadzorništvo proge, KZ Litija, Osnovna šola Šmartno.
Seje so se udeležili tudi: Branka Pintar, Gusti Grošelj, Slavko Ur-bič, Vida Vukovič, Borut Vukovič, Regirta Kralj, Adolf Pajtler.
K 1/b
Za overovitelja zapisnika sta bila izvoljena delegata Tone Gorenc in Nace Šeferl. «
K 1/c
Poročilo o zadnji seji je podal sekretar občinske skupščine Tine Brilej.
Razpravljal je delegat Ludvik Kofol.
Zbora sta soglasno potrdila zapisnik 1. seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Zbor združenega dela je soglasno potrdil tudi zapisnik 1. seje zbora združenega dela in skupščine občinske zdravstvene skupnosti.
K 2.
Poročilo o realizaciji proračuna občine Litija za I. polletje 1982 je obrazložil član izvršnega sveta Borut Vukovič. Razpravljali so: delegat KS Litija — LB, delegat KS Jevnica in Borut Vukovič.
Zbora sta z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednje sklepe:
1. Zbora poročilo o realizaciji proračuna občine Litija za I. polletje 1982 sprejemata.
2. Izvršni svet SO Litija naj izvede razgovor na Republiškem sekretariat* za finance glede pridobitve republiških sredstev za občinski proračun.
3. Uprava za družbene prihodke naj intenzivno izvaja izterjavo davkov in drugih dajatev po predvidenem planu prihodkov proračuna za leto 1982.
4. Posebna komisija občinske skupščine naj takoj sprejme sklepe o odpisu prispevkov za starostno zavarovanje kmetov v tistih primerih, ko izterjava ni možna; če ni možna izterjava naj se izvede odpis in vknjižba terjatve na nepremičnine.
5. Pri financiranju splošnih družbenih potreb imajo prednost dejavnosti, ki se v celoti financirajo s proračunskimi sredstvi in dejavnosti, kjer predstavljajo pretežni del odhodkov osebni dohodki.
6. Prouči se možnost čimprejšnje realizacije postavke 11 pri razporedu prihodkov (financiranje krajevnih skupnosti). V bodoče naj bi se ta dejavnost financirala vsaj po tromesečjih.
7. S spremembami proračuna za leto 1982 naj se pripravi predlog, ki bo v skladu z zakonom o mejah v katerih smejo družbenopolitične skupnosti določati prihodke iz dohodka organizacij združenega dela in od prometa proizvodov in storitev v letu 1982. S spremembami proračuna pa naj se zagotovi tudi potrebna sredstva za izvajanje infomativne dejavnosti v občimi, ki je povezana z neposrednim izvajanjem delegatskega sistema.
K 3
Informacija o sklenitvi samoupravnega sporazuma o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja; razpravljali so: delegat KS Litija — LB, Gusti Grošelj. Zbora sta z ločenim glasovanjem soglasno sprejela sklepa:
1. Zbora informacijo sprejemata na znanje.
2. Zbora sprejemata obvestilo izvršnega sveta SO Litija o pristopu k samoupravnemu sporazumu na znanje.
K 4.
Pobuda izvršnega sveta SO Litija za spremembe in dopolnitve statuta občine Litija; razprave ni bilo ter sta zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela sklepe:
1. Zbora sprejemata pobudo za spremembe in dopolnitve statuta občine Litija.
2. V osnutku in predlogu sprememb in dopolnitev statuta občine naj se zaradi manjših stroškov v delegatskem gradivu navedejo le spremembe in dopolnitve, po sprejemu te—teh pa naj se pristopi k tiskanju celotnega teksta statuta, ki se ga posreduje vsem vodjem delegacij, OZD, KS, SIS, DPO in dragim samoupravnim organizacijam in skupnostim.
K 5.
Predlog dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV ter POS in aktivistom OF; razprave ni bilo ter sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem soglasno sprejela sklepe:
1. Zbora sprejemata predlog dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF.
2. Za podpisnika dogovora se imenuje predsednik občinske skupščine Litija Branko Piatar.
K 6.
Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih je obrazložila v.d. predsednika komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Vida Vukovič. Razpravljali so: delegat Obrtnega združenja, delegat KS Šmartno, delegat KS Litija — LB, delegat Litija — DB, delegat Predilnice Litija, delegacija LIL (pismena pripomba), Eva Kovic, Borut Vukovič. Zbora sta z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednje sklepe:
1. Zbora posredujeta osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o delovnem času v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih v javno razpravo do 31/12—1982.
2. V javni razpravi naj se delovni ljudje in občani v okviru družbenopolitičnih organizacj, družbenih organizacij, društev, krajevnih skupnosti, OZD, interesnih združenj in dragih oblik samoupravne organiziranosti občanov in delovnih ljudi opredelijo tudi o možnosti ureditve delovnega časa v trgovskih, gostinskih in obrtnih obratih s samoupravnim sporazumom vseh prizadetih in zainteresiranih subjektov.
3. Javna razprava naj bo organizirana, vodi in usmerja pa naj jo Občinska konferenca SZDL Litija.
K 7.
Predlog za spremembo odloka o urbanističnem redu občine Litija; razprave ni bilo ter sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti z ločenim glasovanjem soglasno sprejela sklep: 1. Zbora sprejemata odlok o spremembi odloka o urbanltičnem redu občine Litija — grafični del.
K 8.
Periodični delovni načrt zborov občinske skupščine za II. polletje 1982 je obrazložil predsednik občinske skupščine Branko Pintar. Razpravljal je delegat Predilnice Litija. Zbora sta z ločenim glasovanjem soglasno sprejela sklep:
1. Zbora sprejemata periodični delovni načrt zborov občinske skupščine Litija za II. polletje 1982 s tem, da bo vse eventualne spremembe v časovnih opredelitvah posameznih točk dnevnega reda sprejemalo predsedstvo občinske skupščine.
K 9.
Uvod v razpravo o predlogu zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti je podal član izvršnega sveta Tone Pavliha. Razpravljal je predsednik občinske skupščine Branko Pintar. Zbora sta z ločenim glasovanjem soglasno sprejela naslednja sklepa:
1. Na predlog zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti zbora nimata pripomb in ga sprejemata. Obenem zbora ugotavljata, da je bila v občini izvedena zadosti široka ia kvalitetna javna razprava o predlogu zakona v vseh fazah priprave zakona.
2. Občinska skupščina z izvršnim svetom, družbenopolitične organizacije, SIS, družbene organizacije in društva, KS, OZD in vsi drugi subjekti v občini bodo prevzeli odgovornost za izvajanje določil zakona, ki jih zavezujejo.
K 10.
Uvodno poročilo k predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku je podal član izvršnega sveta Borut Vukovič. Razpravljali so: delegat Obrtnega združenja, delegat Predilnice, delegat IUV TOZD Usnjarne, Branko Pintar, Tine Brilej. Zbora sta z ločenim glasovanjem soglasno sprejela:
1. Zbora podpirata predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku.
2. Zbora se zavzemata za variantni dodatek k 3.tezi, saj omogoča izvajanje doslej že uveljavljene solidarnosti delovnih ljudi in občanov pri reševanju problematike skupnih in splošnih potreb občanov.
Zbora sta z ločenim glasovanjem z večino glasov delegatov v oheh zborih (zbor združenega dela: 14 ZA, 2 PROTI; zbor krajevnih skupnosti: 10 ZA, 3 PROTI) sprejela sklep, da podpirata II. varianto 3. točke predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku s tem, da na osnovi razprave in sklepovv na seji obeh zborov končno mnenje o predlogu za izdajo zakona oblikujeta skupini delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije.
K 11.
Uvod v razpravo o osnutku zakona o gozdovih je podal ing. Jože Habjan. Razpravljali so: delegat KS Jevnicca, delegat KS Litija — LB, delegat Obrtnega združenmja, Jože Habjan, nakar sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnoti z ločenim glasovanjem sprejela naslednja sklepa:
1. Zbora osnutek zakona o gozdovih sprejemata.
2. Vse strokovne in druge pripombe na osnutek naj obravnavata tudi skupini delegatov za delegiranje delegata v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije in naj jih posredujeta predlagatelju.
K 12.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta soglasno sprejela predloge komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, ki so bili objavljeni v delegatskem obveščevalcu štev. 3.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, ki ga je obrazložil sekretar občinske skupščine Tine Brilej pa sta zbora soglasno sprejela še naslednje:
1. pri 4. točki se spremeni oz. dopolni ime komisije in se glasi:.....
Imenuje se skupna komisija za odločanje o /manjšanju in oprosti-tivi prispevkov za starostno in zdravstveno zavarovanje kmetov in davkov od dohodka iz kmetijske dejavnosti, v sestavi...
Za 6. točko se doda 7. točka: Pavla Mandelj (Občinska zdravstvena skupnost).
2. zbora sprejemata odlok o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
3. Zbora sprejemata dogovor o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
4. Za sodnike Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvolijo: Bojana Grmek, Darinka »etinc in Sonja Zidan.
5. V komisijo t» sprendjanjc izvajanja družbenega dogovora o merili! za vrednotenje storitev pravne pomoči pri Skupnosti občin Ljubljanske regije se imenuje Albin Podjavoršek iz Ljubljane, Linhartova 3.
6. V odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč pri Skupnosti občin ljubljanske regije se imenuje Franc Hočevar, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj.
K 13.
Delegatska vprašanja so postavile delegacije:
1) krajevne skupnosti Ribče
2) krajevne skupnosti Velika Štanga
3) krajevne skupnosti Štangarske poljane
4) krajevne skupnosti Primskovo
5) krajevne skupnosti Litija — DB.
Seja je bila končana ob 13.30
IZVLEČEK
h zapisnika 1. seje zbora združenega dela občinske skupščine Litija, kije bila dne 23.9—1982 ob 13.45 v veliki sejni dvorani občinske skupščine Litija.
Sejo je vodil predsednik zbora združenega dela Tone SavŠek. Zapisnik seje je vodil sekretar občinske skupščine Tine Brilej. Zbor je soglasno sprejel naslednji dnevni red:
1. a) Ugotovitev sklepčnosti zbora
b) Izvolitev dveh overiteljev zapisnika
2. Informacija o gospodarjenju za I. polletje 1982
3. Informacija o delu razvojnega štaba pri izvršnem svetu občinske skupščine
4. Poročilo o realizaciji skupne porabe v I. polletju 1982
5. Informacija o usklajevanju skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1982
6. Vprašanja in predlogi delegatov.
K l/a
Sekretar občinske skupščine je s poimenskim pozivanjem delegatov iz predloženih pooblastil za 2. sejo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ugotovil, da je od 27 delegatskih mest na seji navzočih 17 delegatov. Od manjkajočih se ni nihče opravičil.
K 1/b
Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena Nace Šteferle in Cvetko Matijevič. #
K 2.
Informacijo o gospodarjenju za I. polletje 1982 je obrazložila v.d. predsednika komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj Vida Vukovič. Razpravljali so: delegat VIII. konference delegacij, delegat Predilnice, delegat Osnovne šole Gabrovka, Vida Vukovič, Branko Pintar, delegat osnovne šole Litija, delegat Zveznega zbora Janez Lukač, Tone Savšek.
Zbor je soglasno sprejel naslednje sklepe:
1. Informacija o gospudarjtaja v prvem polletja 1982 se sprejme.
2. Zbor opozarja vse OZD v občini Litija, da izvajajo sklepe zborov občinskje skupščine 22. in 24. junija 1982 (Delegatski obveščevalec št 3-82) m da posebno pozornost posvetijo oresoičevanju sprejetih sklepov.
3. Zbor ■foUvBa, da ■ačrtovana rast zaposlovanja v družbenih dejavnostih narašča, kar je rezultat predhodnih skupnih investicijskih odločitev, v gospodarstvu pa se zmanjšuje. Občinska SIS za zaposlovanje naj pripravi poročilo oz. informacijo o zaposlovanju v občini z možnostmi reševanja vprašanj brezposelnosti in štipendijske politike. Sestavni del Mormadje naj bo tudi okvirni načrt zaposlovanju na področju gospodarstva do konca srednjeročnega obdobja 1981—1985, s poudarkom na Intenzivnejšem zaposlovanju v materialni proizvodnji.
4. Zbor predlaga skupnim strokovnim službam SIS občine Litija, da pripravijo inlotnsactjo o sestavi poslovnik skladov OZD — Izva-
5. Zbor prodkga atnpilf.nl sklada za razvoj guapuaofil.a, da prouči možnosti za odločitev plačila anuitet za najete kredite iz sklada za tiste OZD, U zaradi zaostrenih gospodarskih razmer zaidejo v težave.
6. Zbor daje podporo lininis— sveta SO Litija, da pomaga tistim OZD, ki zaidejo v težave m skupaj z njimi poišče poglavitne vzroke za odpravo težav ter ohranjanje oz. doseganje planirane proizvodnje.
7. Vse OZD morajo proučiti uresničevanje plana izvoza in zastaviti vse sile, da se ti plani realizirajo ali celo povečajo.
8. Zbor sprejema in podpira sklepe izvršnega sveta SO Litija v zvezi z izvajanjem dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982 za prvo polletje 1982:
a) Vse delovne organizacije morajo pri razporejanju dohodka več sredstev namenjati za krepitev materialne osnove dela. Vse tiste delovne organizacije, ki zaostajajo za poprečjem podskupine z dohodkom na delavca, naj dohodek razporejajo tako, da bodo tudi kazalci v enakem relativnem odnosu do poprečja podskupine, še zlati v kolikor so tisti, ki se nanašajo na krepitev materialne osnove dela, slabši.
b) TOZD Transportne naprave se mora v naslednjih obdobjih z določili dogovora uskladiti na ravni delovne organizacije.
c) TOZD Pletilja, KZ Gabrovka — Dole, KZ Litija, Mesarija in pre-kajevalnica Litija, TOZD Gozdni obrat, Gostinsko podjetje in Mizarstvo Litija se morajo uskladiti z določili dogovora do konca tretjega trimesečja, le v izjemnih primerih do konca leta.
č) Izvršni svet zahteva, da TOZD Gradmetal o naslednjih periodičnih obračunih dostavlja primerljive podatke in vztraja, da mora biti uskladitev z dogovorom dosežena v primerljivem obsegu (torej tudi del skupnih služb, Id je bil doslej v okviru TOZD).
d) Kovina naj ne povečuje obsega izplačil sredstev za osebne dohodke na račun izvoza, U ni dohodkovno uspešen, ampak naj upošteva le rast dohodka in tisti del konvertibilnega izvoza, ki je dohodkovno uspešen.
e) Za področje družbenih dejavnosti se kot možna stopnja rasti sredstev za osebne dohodke za prvo polletje tega leta določi 14,02 %.
t) Glede na tako določeno stopnjo rasti sredstev za osebne dohodke , morajo za prvo polletje preveč izplačana sredstva za osebne dohodke poračunati naslednje delovne organizacije in skupnosti: Osnovna šola Šmartno v znesku 236.987 din, Osnovna šola Gabrovka v znesku 63.471 din, Strokovna služba stanovanjske in komunalne skupnosti v znesku 4.417 din in TOZD Zdravstveno varstvo v znesku 270.977 din.
g) Komisija za pregled samoupravnih aktov pri občinski skupščini naj z občinskim sindikalnim svetom do konca oktobra ugotovi, ali so odnosi med skupnimi službami in SIS urejeni skladno z načeli svobodne menjave dela.
h) Izplačila iz skladov skupne porabe morajo biti prav tako usklajena z določili dogovora. Iz tega so izločena le tista sredstva, ki jih določa dogovor.
i) Vse delovne organizacije in skupnosti, ki kršijo določila dogovora, so dolžne dajati ob predložitvi periodičnih oz. zaključnih računov ustrezne podatke oz. obrazložitve, skladno z določili dogovora oz. kriteriji, ki jih dogovor upošteva.
j) Izvršni svet ponovno opozarja in zahteva, da delovne organizacije izvedejo uskladitev z določili dogovora po samoupravni poti, da ne bo treba ostreje ukrepati. Zato naj samoupavni organi v vseh delovnih organizacijah, ki niso usklajene z določili dogovora o tem razpravljajo in sprejmejo ustrezne ukrepe, da bo uskladitev izvedena v naslednjih obdobjih.
K 3.
Informacijo o aelu razvojnega štaba pri IS SO Litija je obrazložil predsednik izvršnega sveta Gusti Grošelj. Razprave ni bilo ter je zbor soglasno sprejel:
1. Informacija o delu razvojnega štaba pri IS SO Litija se sprejme. Zbor daje podporo razvojnemu štabu IS SO Litija pri njegovem delu in ocenjuje, da je pristop razvojnega štaba k reševanju problemov v OZD pravilen.
2. Zbor poziva vse razvojne štabe v OZD k stalni aktivnoti in opozarja, da aktivnost razvojnih štabov v OZD ni omejena na trenutno aktivnost, ampak na stalno delo oz. naloge.
3. Zbor nalaga razvojnemu štabu IS SO in razvojnim štabom v OZD nalogo, da predvidijo tudi konkretne ukrepe za primere zmanjšanja obsega proizvodnje.
4. Zbor poziva OZD, da proučijo tudi uvajanje takšnih vrst proizvodnih programov, ki povečujejo dohodek, zmanjšujejo stroške in so usmerjeni pretežno v izvoz.
K 4,
Poročilo o realizaciji skupne porabe v I. polletju 1982 je obrazložila članica izvršnega sveta Marija Lemut. Razprave ni bilo ter je zbor združenega dela poročilo o realizaciji skupne porabe v I. polletju 1982 sprejel na znanje.
K 5.
Informacijo o usklajevanju skupne porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1982 je obrazložila članica izvršnega sveta Marija Lemut.
Razpravljali so: delegat Predilnice, delegat Osnovne šole Litija, delegat VI. konference delegacij, Branko Pintar, Tone Savšek, delegat Obrtnega združenja, Vida Vukovič, Tine Brilej, Marica Merzel, Borut Vukovič, Gusti Grošelj.
Zbor združenega dela je z večino glasov navzočih delegatov, saj je 12 delegatov glasovalo za sklepe, 1 delegat je bil proti, 2 delegata sta se glasovanja vzdržala, sprejel naslednje sklepe:
1. Zbor ugotavlja, da je izvršni svet občinske skupščine Litija 3. točko informacije že predhodno umaknil, zato je zbor informacijo obravnaval brez 3. točke sklepov in jo sprejel
2. Koordinacijski odbor za usklajevanje skupne porabe pri izvršnem svetu občinske skupščine Litija naj izvede razgovore s predstavniki tistih OZD, ki še niso posredovale sklepov o uskladitvi. Na razgovorih naj sodelujejo tudi vodje delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine, predsedniki delavskih svetov in direktorji OZD.
3. Zbor smatra, da je potrebno pravočasno pristopiti k usklajevanju problematike skupne porabe, v okviru družbenopolitičnih organizacij pa zagotoviti kvalitetno razpravo med delovnimi ljudmi v OZD, tako da bodo vsa stališča predhodno pravočasno usklajena.
K 6.
Delegat Obrtnega združenja je postavil vprašanje, kako je z energetsko oskrbo v občini; razpravljali so: Gusti Grošelj, Branko Pintar, Cvetko Matijevič.
Seja je bila končana ob 16.10
točka 2
Gradivo je objavljeno kot točka 2 seje DPZ na str. 4
točka 3
Gradivo je objavljeno kot točka 3 seje DPZ na str. 8
točka 4
Gradivo je objavljeno kot točka 4 seje DPZ na str. 8
točka 5
Gradivo je objavljeno kot točka 5 seje DPZ na str. 8
točka 6
PREDLOG
Na podlagi 91. in 147. člena ustave SRS, 27. in 579. člena zakona o združenem delu, 19. člena dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-1985 in 5. poglavja družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 sklepamo
Občinska skupščina Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Samoupravna komunalna skupnost občine Litija in Kmetijska zemljiška skupnost občine Litija
DRUŽBENI DOGOVOR
o financiranju temeljne urbanistične dokumentacije v občini Litija
o financiranju temeljne urbanistične dokumentacije v občini Litija
1. člen
Udeleženci dogovora o financiranju temeljne urbanistične dokumentacije v občini Litija (v nadaljevanju: dogovor) ugotavljamo, da je izdelava prostorskih dokumentov bistvenega pomena za izvajanje planskih nalog, ki se nanašajo na prostor in poseganje v prostor.
S sprejemom prostorskega plana smo zagotovili osnovne pogoje za nadaljnje urejanje prostora. Ker so obstoječi prostorski in urbanistični dokumenti že zastareli, neusklajeni in onemogočajo izvajanje nalog za to področje, udeleženci dogovora ugotavljamo, da je nujna izdelava nove temeljne urbanistične dokumentacije.
2. člen
Udeleženci ugotavljamo, da moramo sofinancirati temeljne urbanistične dokumente po naslednji prioriteti:
1. Urbanistični načrt Litije in Šmartna
2. Urbanistični red za območje občine Litija, razen območja, ki ga zajema Urbanistični načrt Litije in Šmartna
3. Agrokarto občine Litija
3. člen
Posamezni dokumenti obsegajo:
1. Urbanistični načrt za območje Litije in Šmartna:
— geodetski načrt obstoječega stanja
— načrt namenske izrabe površin z lokacijo družbeno pomembnejših objektov ter s prikazom zavarovanih območij in kulturnih spomenikov
— območja, za katera se izdelajo zazidalni načrti
— načrt osnovnega prometnega omrežja
— načrt osnovnega omrežja komunalnih objektov in naprav
— načrt osnovnih rešitev vodnogospodarskih ureditev
— zbirno karto vseh navedenih elementov
— urbanistično ureditev in oblikovne zasnove z opredelitvijo območij, ki predstavljajo arhitektonsko celoto in upoštevaje posebni red za spomeniško varstvo
— ekonomsko tehnično poročilo z obrazložitvijo in opisom etapne realizacije za komunalno urejanje
— pravilnik za izvajanje urbanističnega načrta
2. Urbanistični red za območje občine Litija
— način urejanja in sanacije naselij
— namensko izrabo zemljišč
— komunalno opremljanje zemljišč
— pogoj za graditev objektov
— velikost stavbnih zemljišč in drugih pogojev, ki jih mora investitor izpolniti v zvezi z graditvijo objektov ali drugimi posegi, ki vplivajo na spremembe v prostoru
— pravilnik o izvajanju urbanističnega reda
3. Agrokarta občine Litija
— transparentna kopija delovnih originalov TK 1:5000 v enem izvodu
— transparentna kopija zbirne karte TK: 25000 v enem izvodu'
— pedološko karto v M 1:25000 z ustreznim komentarjem
— zbirno karto razvrstitev kmetijskih zemljišč na osnovi 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih v območja:
I. družbeno najpomembnejša zemljišča
a) najkvalitetnejša zemljišča
b) zemljišča zaščitenih kmetij
c) zemljišča, ki so meliorirana, agromeliorirana in komasirana,
d) zemljišča pomembna za obmejnost
II. ostala zemljišča
— poročilo 7 razčlenitvijo kriterijev, ki so vplivali na opredelitev posameznih zemljišč
— sumiranje zemljišč po navedenih kriterijih
Vsebina posameznih dokumentov se bo spremenila in dopolnila, v kolikor bo med izdelavo prišlo do sprememb pozitivnih predpisov.
4. člen
Udeleženci ugotavljamo, da bodo znašala potrebna sredstva za financiranje prostorske in urbanistične dokumentacije po cenah leta 1982 skupno 10.000.000 din. V naslednjih letih bo izhodiščni znesek revaloriziran odvisno od gibanja cen.
5. člen
Udeleženci se zavezujemo, da bomo združevali sredstva po naslednjih deležih:
— stanovanjska skupnost 4tK»
— komunalna skupnost 30%
občinska skupščina kmetijska zemljiščna skupnost
25%
6. člen
Vsi udeleženci dogovora, razen občinske skupščine, bodo sredstva pričeli združevati z letom 1983; občinska skupščina bo pričela sredstva združevati z letom 1984.
Višino in dinamiko združevanj za posamezno leto določi v odvisnosti od konkretnih obveznosti odbor udeležencev.
Sredstva združujemo na posebnem računu službe družbenega knjigovodstva, ki ga v ta namen odpre Skupščina občine Litija.
7. člen
Udeleženci dogovora ustanovimo odbor udeležencev dogovora, ki skrbi za izvajanje dogovora. Odbor pripravlja finančni plan in določa konkretno višino obveznosti udeleženca v posameznem letu. Vsa finančna' vprašanja predhodno usklajuje s podpisniki.
Administrativno finančna opravila za odbor opravljata občinski komite za planiranje in družbenoekonomski razvoj ter občinski oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun, strokovne naloge pa KOP Komunala Litija — Urbanistična služba.
8. člen
V odbor udeležencev, ki šteje pet članov, imenujejo izvršni svet delegata in samoupravne interesne skupnosti vsaka po enega delegata.
9. člen
Zbori občinske skupščine so se na sejah v juniju opredelili za reševanje problema financiranja prostorske dokumentacije z družbenim dogovorom, več pripomb pa so delegati imeli na konkretna določila dogovora in sicer ponovno naj se prouči predvidena višina združevanja sredstev, izdela naj se prioriteta glede izdelave posameznih dokumentov, sredstva naj ne združujejo vse samoupravne interesne skupnosti in delov-ner organizacije. Osnutek dogovora je bil v razpravi do konca avgusta, vendar smo prejeli le pripombe, ki so bile dane na sejah zborov junija. Pri oblikovanju predloga dogovora smo upoštevali vse te pripombe v največji možni meri.
Predvideni znesek za izdelavo dokumentov je bil preverjen, vendar smo ugotovili, da je bil dokaj realno ugotovljen in ga ni možno znižati, v kolikor želimo pristopiti k izdelavi vseh treh dokumentov. Nadalje v predlogu ostaja enaka prioriteta pri izdelavi dokumentov kot v osnutku; združevanje sredstev pa je sedaj predvideno le za proračun in SIS, ki neposredno posegajo v prostor. Sredstva se bodo po predlogu začela združevati z letom 1983, o konkretni višini bo glede na pogodbene obveznosti za vsako leto izdelal konkreten predlog odbor udeležencev, ki je sestavljen iz predstavnikov podpisnikov dogovora. Zaradi velikih obveznosti proračuna v letu 1983 je predvideno, da bo le—ta sredstva začel združevati v letu 1984.
Nadalje je tudi predvideno, da o vseh pomembnejših vprašanjih odloča na predlog odbora udeležencev Izvršni svet, ki ga občinska skupščina tudi pooblašča, da jo v njenem imenu zastopa pri izvajanju dogovora.
Štev.: 400—5-82—VV-401-82—VV Datum; 19.9.1982
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
točka 7
Odbor bo o svojem delu ustno obveščal organe, ki so vanj delegirali svoje delegate; izvršni svet pa bo o uresničevanju tega dogovora najmanj enkrat letno .obveščal občinsko skupščino.
10. člen
Udeleženci dogovora pooblaščajo Izvršni svet, da na predlog odbora udeležencev odloči o izbiri izvajalca del ter odloča o vseh pomembnejših vprašanjih, ki se nanašajo na uresničevanje dbgovora.
11. člen
Konstituiranje odbora udeležencev izvede Izvršni svet Skupščine občine Litija.
12. člen
, K družbenemu dogovoru lahko pristopijo še drugi pravni subjekti, če sprejemajo njegovo vsebino. i
13. člen
Vse spremembe dogovora se izvedejo po enakem postopku kot se je sprejemal dogovor.
14. člen
Dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
Štev.: 400-5/82-403—82/VV Datum: 18.9.1982
Udeleženci:
Obrazložitev:
Na področju občine Litija že dalj časa ugotavljamo neusklajenost in nenačrtnost pri gospodarjenju s prostorom. Posamezni dokumenti so zastareli in v nasprotju s prostorskim planom. Zaradi take situacije bo na območju Litije in Šmartno onemogočena skoraj vsaka nadaljnja gradnja, če ne bomo takoj pristopili k celovitemu in dolgoročnemu reševanju urejanja prostora v občini.
Dokumenti, kibijih nujno morali izdelati, slu za področjecele občine agrokarta in urbanistični red, za področje Litije in Šmartno pa urbanistični načrt. Ker je izdelava teh dokumentov finančno zelo zahtevna (prvotno se je ocenjevala po cenah leta 1981 na 18.000.000 din), je možno sredstva zagotoviti le s sodelovanjem več dejavnikov. V ta namen je bil sredi maja pripravljen osnutek družbenega dogovora o financiranju temeljne urbanistične dokumentacije v občini Litija.
Osnutek je predvideval, da naj bi sredstva združevali proračun, vse SIS in delovne organizacije z območja občine v višini 10.200.000 din.
Gradivo je objavljeno v Prilogi št. 1 Glasila občanov (oktober 82)
točka 8
Gradivo je objavljeno kot točka 7 seje DPZ na str. 11
točka 9
OSNUTEK
Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Ur. I. SRS št. 38/81) in 285. člena statuta občine Litija (Ur.l.SRS, ŠŠT. 12/78 in 4/81) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne..........sprejela
ODLOK o varstvenih pasovih vodnih virov v Reki—Gozdu in ukrepih za zavarovanje voda
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom so določeni varstveni pasovi vodnih virov v Reki—Gozdu in ukrepi za zavarovanje voda, zlasti podtalnice in vodnih črpališč pred onesnaževanjem na območju občine Litija.
2. člen
Meje varstvenih pasov vodnih virov za potrebe vodovoda Litija — Šmartno, so določene z dokumentacijo: Vodno zajetje Reka—Gozd, junij 1980, ki jo je izdelal Geološki zavod Ljubljana.
Grafični prikaz varovalnega območja vodovoda Reka—Gozd je sestavni del tega odloka.
3. člen
Zaščita vodopreskrbnih objektov zajema:
1. Zaščito vodnega vira—zajetja,
2. območje neposredne zaščite vodopreskrbnega objekta,
3. ožje varovalno območje,
4. širše varovalno območje,
5. varovalni pas ob trasi glavnih vodov (od izvira do rezervoarja).
4. člen
Za vsak poseg v varstveni pas vodnih virov, ki bi lahko vplival na spremembo lastnosti podtalnice je potrebno predhodno soglasje pristojnega organa sanitarne inšpekcije v sodelovanju z območno vodno skupnostjo, Samoupravno komunalno skupnostjo Litija in upravljal-cem vodovoda. m
5. člen
Zaščita vodnega vira—zajetja mora biti masivno zgrajena tako, da je možen dostop samo vzdrževalcu, ki ima ključ od vhoda v zajetje.
Zajetje mora biti urejeno tako, da lahko zadosti vsem potrebam čiščenja, kar je odvisno od kvalitete vode. Zajetje mora biti zračno in zavarovano proti insektom in glodalcem.
Sestavni del zajetja je lahko tudi eden ali več rezervoarjev za katere veljajo isti pogoji, kot za zajetje.
II. NEPOSREDNA ZAŠČITA VODOVODNEGA OBJEKTA
6. člen
Območje neposredne zaščite vodnega objekta, se ureja pod sledečimi pogoji:
—- zemljišče, na katerem so zgrajeni objekti za vodopreskrbo, mora biti last upravljalca vodovoda in označeno z mejnimi kamni,
— cona strogega režima ob zajetju, črpališču in rezervoarjih mora zajemati površino, ki mora biti večja od radija depresije,
— cona strogega režima mora biti ograjena z zaščitno in zeleno ograjo in označena z opozorilnimi znaki,
— odvečna voda se lahko izpusti v teren samo preko lovilca olja ali posebnega odtoka, opremljenega z žabjim pokrovom,
— zunanje površine ob objektu za vodopreskrbo morajo biti primerno urejene. Če se vrši odvoz z motornimi vozili, mora biti odvod površinskih voda speljan preko lovilcev olja in urejeno od-vodnjavanje terena,
— če površine niso pohodne, se lahko zasadijo s travo. Ne smejo se saditi nikakršna drevesa in grmičevje. Ne smejo se uporabljati nikakršna gnojila in pesticidi zaradi njihovega toksičnega delovanja, niti materiali, ki bi lahko zaradi kemičnih in bioloških lastnosti škodljivo vplivali na podtalnico,
— v coni strogega režima se ne smejo graditi objekti za odpadne snovi, kot so gnojne jame, greznice, kanalizacije in objekti, ki ne služijo direktno za vodopreskrbo,
— odstranjevanje odpadnih voda in drugih snovi iz tega področja naj se vrši z napravami, ki so popolnoma nepropustne in ki morajo biti nameščene v prvem zemeljskem sloju, globine največ do 2 m,
— prepovedan je prevoz derivatov nafte in podobnih snovi preko površin, kjer velja strogi režim,
— v cono strogega režima imajo dostop samo osebe, ki so zaposlene v objektih, organi sanitarne inšpekcije in osebe s posebnim dovoljenjem,
— osebe, ki so zaposlene pri preskrbi prebivalstva s pitno vodo, ki prihajajo na svojih delovnih mestih neposredno v dotik s pitno vodo, morajo biti pod zdravstvenim nadzorstvom. •
III. OŽJI VARSTVENI PAS Z NAJSTROŽJIM REŽIMOM ZAVAROVANJA
7. člen ,, V ožjem varstvenem pasu je prepovedano ali pa samo v omejenem
obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti in sicer:
— gradnja novih stanovanjskih in gospodarskih stavb v tem pasu ni dovoljena,
— dovoljena je adaptacija stanovanj in gospodarskih stavb, ki izboljšujejo obstoječe higienske razmere (npr. modernizacija hlevov,, gnojišč itd.), vendar se skupna koristna površina stavb ne sme po-.. večati,
— uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodnikove kisline, fenola, krezola ter, drugih podtalnici škodljivih snovi ni dovoljena, ni dovoljena intenzivna uporaba drugih agrotehničnih sredstev,
— gradnja naftovoda ni dovoljena,
— gradnja plinovoda je dovoljena pod posebnimi pogoji s soglasjem organizacij iz 4. člena,
— izkop gramoza ni dovoljen,
— odlaganje odpadkov ni dovoljeno, obstoječa odlagališča je sanirati v roku 1 leta,
— gradnja ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena, ponikovanje padavinskih voda s streh, zelenic je dovoljeno, dno ponikovalnice mora biti najmanj 6 m nad najvišjo gladino podtalnice,
— gradnja novih objektov in povečanje črpanja iz podtalnice ni dovoljeno, izjema so javni vodovodi,
— zajetja so rezervirana izključno za javne vodovode za pitno vodo
8. člen
Vsak tranzitni promet z nafto, tekočimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedan.
IV. ŠIRŠI VAROVALNI PAS S STROGIM REŽIMOM
ZAVAROVANJA
9. člen
Širši varovalni pas obvaruje prostor za zaščito podtalnice pred onesnaževanjem. V tem varstvenem pasu je prepovedano ali pa samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti in sicer:
— Gradnja novih stanovanjskih objektov ni dovoljena.
— Dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij, vendar se skupne koristne površine prostorov ne smejo povečati v 10. letih za več kot 20 %.
— Dovoljena je nadomestna gradnja objektov pod pogojem, da se odstrani prejšnji objekt ob vselitvi v nadomestni objekt.
— Gozdarstvo, poljedelstvo in športnorekreacijske aktivnosti so dovoljene dejavnosti.
— Uporaba biocidov na osnovi svinca, živega srebra, arzena, kloriranih ogljikovodikov, cianovodikove kisline, fenola, krezola in drugih podtalnici škodljivih snovi ni dovoljena. Ni dovoljena tudi intenzivna uporaba drugih agrotehničnih sredstev
— Gradnja naftovoda ni dovoljena.
— Izgradnja plinovoda je dovoljena pod posebnimi pogoji s soglasjem organizacij iz 4. člena.
— Izkop gramoza načeloma ni dovoljen. Dovoljena je eksploatacija gramoza v gramoznicah posebnega javnega pomena. Dno gramoznice mora biti najmanj 6 m nad najvišjo gladino podtalnice. Pogoji eksploatacije morajo biti takšni, da so sprejemljivi z ozirom na zaščito podtalnice.
— Odlaganje odpadkov ni dovoljeno. Obstoječa odlagališča je potrebno sanirati v roku enega leta.
— Gradnja greznic, gnojišč in ponikovalnic za odpadno vodo ni dovoljena.
— Gradnja novih vodnjakov in povečanje črpanja iz podtalnice ni dovoljeno.
10. člen
Vsak tranzitni promet z nafto, tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi je prepovedan.
Hitrost vozil za oskrbovanje lokalnih potrošnikov z nafto in tekočimi naftnimi derivati na tem območju je omejena na 40 km na uro.
11. člen
Skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo imeti drugo stopnjo zaščite.
V. VAROVALNI PAS OB TRASI GLAVNIH VODOV
12. člen
Varovalni pas ob trasi glavnih vodnih vodov znaša minimalno 2,5 m z vsake strani. V tem varovalnem pasu je prepovedana:
— gradnja stanovanjskih objektov ali kakršnihkoli objektov
— odlaganje odpadkov •
— postavljanje naprav ali izvajanje del, s katerimi bi se lahko onesnažila voda ali poškodovali cevovodi.
Obstoječa odlagališča odpadkov, gnojišča in greznice je treba odstraniti takoj po sprejetju tega odloka.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
13. člen
Z kaznijo do 50.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela, pravna oseba in posameznik, ki samostojno opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, ki:
1. Gradi nove stanovanjske in gospodarske objekte v pasu, kjer gradnja ni dovoljena (7. člen, 1. točka, 9. člen 1. točka, 12. čl.)
2. Adaptira stanovanjske in gospodarske objekte ali gradi nadomestno gradnjo v nasprotju z določili 2. točke 7. člena ter 2. točke 9. člena.
3. Uporablja biocide na osnovi svinca, živega srebra, arzena in kloriranih ogljikovodikov (3. točka 7. člena, 4. točka 9. čl. in 12. čl.)
4. Koplje gramoz (6. točka 7. Člena, 7. točka 9. člena).
5. Gradi ponikovalnico za odpadno vodo (8. točka 7. člena, 9. točka
9. člena).
6. Gradi nove vodnjake in povečuje črpanje iz podtalnice (9. točka 7. člena, 10. točka 9. člena)
7. Opravlja tranzitni promet z naftnimi derivati in nevarnimi snovmi v nasprotju z določili 8. in 10. člena.
8. Gradi ponikovalnice za padavinsko vodo s strešnih površin in zelenic v nasprotju z 8. točko 7. člena.
9. Gradi greznice in ponikovalnice za odpadno vodo ter odprta gnojišča (9. točka 9. člena, 12. čl.)
10. Ne uredi gnojišča tako, da ni nevarnosti pronicanja in prelivanja gnojnice v podtalno vodo (9. točka 9. člena)
11. Gradi \ skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi v nasprotju z določili 11. člena.
12. Odlaga odpadke ali ne sanira odlagališč odpadkov v predpisanem roku (7. točka 9. člena, 12. čl.)
Z denarno kaznijo do 10.000,00din se kaznuje za prekrške tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe za dejanje iz 1. odstavka tega člena ali če dovoli priključek že zgrajenega objekta, ki nima možnosti priključka na javno kanalizacijo v nasprotju z določili 7. in 9. člena.
14. člen
Z denarno kaznijo do 10.000,00 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki:
1. gradi nove stanovanjske in gospodarske objekte v pasu, kjer gradnja ni dovoljena (1. točka 7. člena, 1. točka 9. člena, 12. čl.)
2. adaptira stanovanjske in gospodarske objekte ali gradi nadomestno gradnjo v nasprotju z določili 2. točke 7. člena in 2. točke 9. člena
3. uporablja biocide na osnovi svinca, živega srebra, arzena in klo-rirnih ogljikovodikov (3. točka 7. člena, 4. točka 9. člena, 12. čl.)
4. gradi nove cisterne za skladiščenje naftnih derivatov (4. točka 7. člena)
5. koplje gramoz (6. točka 7. člena, 7. točka 9. člena)
6. gradi ponikovalnico za odpadno vodo (8. točka 7. člena, 9. točka 9. člena)
7. gradi nove vodnjake in povečuje črpanje iz podtalnice (9. točka 7. člena, 10. točka 9. člena)
8. opravlja tranzitni promet z naftnimi derivati in nevarnimi snovmi v nasprotju z 8. točko 7. člena
9. gradi ponikovalnice za padavinsko vodo s strešnih površin in zelenic v nasprotju z 8. točko 7. člena
10. gradi greznice in ponikovalnice za odpadno vodo ter odprta gnojišča (9, točka 9. člena, 12. čl.)
11. ne uredi gnojišča tako, da ni nevarnosti pronicanja in prelivanja gnojnice v podtalno vodo
12. gradi skladišča nafte in tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi v nasprotju z določili 11. člena
13. odlaga odpadke ali ne sanira odlagališč odpadkov v predpisanem roku (7. ročka 9. člena, 12. čl.)
VII. KONČNE DOLOČBE
15. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka upravlja Uprava za inšpekcijske službe Skupščine občine Litija
16. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St...........
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Branko PINTAR
Obrazložitev:
Pravna osnova za izdajo tega odloka je drugi odstavek 60. člena zakona o vodah, ki določa, da občinska skupščina z odlokom določi varstveni pas in ukrepe za zavarovanje voda, da se zavarujejo zaloge vode na območju, ha katerem se zajema pitna voda.
Za Litijo in Šmartno je bil v preteklem letu dograjen vodovod z zajetjem v Reka Gozdu. Zaradi preprečitve onesnaženja pitne vode je potrebno določiti varstvene pasove obeh zajetij vodovoda, v katerih obstajajo določeni režimi, kisov skladu z obstoječo prakso.
Varovalni pasovi so določeni na podlagi študije, ki jo je v juniju 1980 izdelal Geološki zavod Ljubljana.
Varstveni pasovi so razdeljeni v najožje, ožje in širše varovalno območje (meje teh območij so razvidne iz grafične priloge). Znotraj najožjega varovalnega območja ni dovoljena nikakršna gradnja, v ožjem je dovoljena le obnovitev stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, s tem, da se ne poveča koristna površina objektov. V širšem varovalnem pasu je dovoljena le nadomestna gradnja stanovanjskih hiš ter obnova stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij, tako, da se koristne površine povečajo lahko le za največ 20%.
Ker posegajo vsi navedeni varovalni pasovi tudi na območje občine Ljubljana Moste—Polje, bo nujno obnoviti razgovore z njenimi predstavniki, da bi tudi ta občina sprejela čimprej ustrezen odlok, saj bo predloženi osnutek veljal samo za območje naše občine.
Grafični prikaz varovalnega območja je vsem občanom in delovnim ljudem na vpogled na občinskem komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj, soba 26, posredovan pa je bil tudi Krajevni skupnosti Štangarske Poljane.
Štev.: 350—3-82-413-82 Datum: 4.10.1982
Občinski komite za planiranje in družbenoekonomski
razvoj
točka 10
Na podlagi 1. odst. 8. čl. temeljnega zakona o javnih cestah (Ur. 1. SFRJ, št. 27/65) in 285. čl. statuta občine Litija (Ur.l.SRS, št. 12/78, 4/81) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti dne..........sprejela naslednji:
SKLEP
Pot pare. št. 105272 k.o. Kresnice preneha biti javna cesta.
1.
Pot pare. št. 1052/2 k.o. Kresnice preneha biti javna cesta in se iz seznama II. zemljiške knjige Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, kjer je vpisana kot družbena lastnina v splošni rabi,odpiše in pripiše k zemljiškoknjižnemu vložku iste k.o., kjer je vpisana družbena lastnina in imetnik pravice uporabe občina Litija.
2.
Ta sklep prične veljati osmi dan po njegovi objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 465—40/80 Datum: 7.9.1982
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Brane PINTAR
Obrazložitev:
Stranki, Gabršek Ivanka in Vinko, Kresnice 67, sta na tukajšnji upravni organ, pristojen za premoženjsko pravne zadeve naslovili vlogo, s katero sta zaprosili za zamenjavo zemljišča.
V letu 1978 sta namreč na zemljišču pare. št. 244-2 in pare. št. 245. k.o. Kresnice, kije njuna last, uredila pot, ki naj bi nadomestila javno pot, ki teče čez njuno dvorišče in je vpisana kot javno dobro v seznam II. k.o. Kresnice. Za ureditev nove poti sta odstopita 143 m2 svojega zemljišča, v zameno pa naj bi se jima dodelila stara pot v Izmeri 195 m2 s tem, da plačata razliko v velikosti med pridobljenim in odstopljenim zemljiščem.
V zvezi z ukinitvijo oz. prestavitvijo javne poti je premoženjsko pravna služba pozvala vse morebiti prizadete stranke, da v roku 30 dni podajo pismene pripombe na prestavitev poti. Krajani KS Kresnice so predlagali, da si novo pot ogleda gradbeni in cestni inšpektor. Le-ta je po ogledu na kraju samem podal pozitivno mnenje in ocenil, da je nova pot s stališča prometne varnosti ustreznejša in preglednejša. Preglednost na starem priključku so namreč ovirali gospodarski in stanovanjski objekti, ter manjši nasad smrek. Glede na pozitivno mnenje gradbenega in cestnega inšpektorja je KS Kresnice dala soglasje za odpis pare. št. 1052-2 izseznamall. k.o. Kresnice hkrati pa predlagala, da se izvrši preizkus poti na kraju samem. Praktičen preizkus poti se je opravil s traktorjem s prikolico in z nakladalko ob prisotnosti predstavnikov KS Kresnice, sodnega izvedenca kmetijske in gradbene stroke, rep. inšpek-
točka 3
torja za javne ceste, referenta za premoženjsko pravne zadeve in prizadetih strank. Vsi prisotni so bili mnenja, da je pol usposobljena za vožnjo s traktorjem z vsemi priključki.
Temeljni zakon o javnih cestah določa, da so javne ceste DL v splošni rabi in da o tem, da cesta ali njen del preneha biti javna cesta odloča organ, kije določil njeno kategorijo. V skladu z zadnjim odstavkom 6. čl. zakona o javnih cestah (Ur. 1. SRS, št. 51—71) pa nekategorizirane ceste, med katere sodijo tudi javne poti, določajo občinske skupščine, in je torej za odločitev o tem, da pare. št. 1052—2 k.o. Kresnice ni več javna pot, pristojna izključno Skupščina občine Litija.
Glede na navedeno predlagamo, da pristojna zbora sprejmeta sklep v predloženem besedilu. Hkrati predlagamo, da zbora sprejmeta sklep, da se pare. št. 1052—2 k.o. Kresnice dodeli Gabršek Vinku in Ivanki v uporabo, v zameno za 143 m2 odstopljenega zemljišča, na katerem sta uredila javno pot. Razliko med pridobljeno in odstopljeno površino pa plačata po cenilnem zapisniku.
Občinski oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo
točka 11
Gradivo je objavljeno v Delegatskem poročevalcu Skupščine SR Slovenije bi ga prejmejo vodje delegacy
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI LITIJA
Gradivo za 3., 4. in 5. točko sej skupščin SIS za izobraževanje, otroško varstvo, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo je enako, bi sicer:
Usklajevanje skupne porabe SIS družbenih dejavnosti v občini Litija za leto 1982
Izvršni svet je na svoji 11. seji dne 20. avgusta 1982 razpravljal o uskladitvi skupne porabe in po predlogih in stališčih koordinacijskega odbora za spremljanje skupne porabe sprejel naslednje
SKLEPE:
1. Valorizacija programov SIS družbenih dejavnosti se izvede tako, da ostane rast dovoljene porabe 117,3. Za ocenjene presežke 2,000.000,00 din v zadnjih treh mesecih se zniža skupna prispevna stopnja za 0,56%, od tega 0,48 za občinske SIS.
2. Valorizacija se izvede za:
— del programov, v katerih so storitve izvajalskih organizacij tako, da se v ceni storitev poveča rast osebnih dohodkov za 4% (24%), rast materialnih stroškov za 8% (28%), kar znaša v skupnem znesku 4.236.000 din, s tem da se s 1.10.1982 zniža prispevna stopnja za investicije pri otroškem varstvu in šolstvu,
— osebne prejemke iz naslova socialnih pravic: nadomestila osebnih dohodkov in družbeno denarne pomoči,
— nove zakonske obveznosti spomeniškega varstva pri Kulturni skupnosti Litija,
3. Telesnokulturni skupnosti se valorizirajo materialni stroški v višini 120.000 din.
4. Skupščina skupnosti za uresničevanje programa investicij III. občinskega samoprispevka naj na seji razpravlja o spremembi programa m. občinskega samoprispevka, z odrom na zmanjšanje sredstev iz prispevne stopnje.
V skladu z zakonom o načinu razpolaganja s presežki prihodkov SIS v letu 1982 morajo SIS ugotoviti presežke, SDK jih bo izločila na poseben račun. Presežki bodo namenjeni za pospeševanje izvoza. Na podlagi dosedanjih gibanj se ocenjujejo v SIS občine Litija le presežki pri tistih skupnostih, ki združujejo sredstva iz bruto osebnega dohodka po domidlnem principu.
Uskladitev planiranih sredstev valorizirane dovoljene porabe hi prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti v občini Litija za leto 1982 je v skladu z občinsko resolucijo in predvidenimi gibanji v letu 1982 ter možnostmi. Posamezne SIS naj obravnavajo navedene spremembe in izvedejo postopek v pristojnih organih.
Pregled planiranih sredstev valorizirane dovoljene porabe in prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti v občini Litija za leto 1982 je naslednji:
v 000 din
Zap.	Prisp.	Združ.	Valorlz.	Združ.	Ocena	rnsp.	RazMke	
it. Besedilo	stop.	sredstev .	za leto	sred.	reaL	st. od	(6-1)	
	od 1/7	v L 1982	1982	(2+3)	vIV. t.	1/10		
	4	2	3	4	5	6		7
I. IZ BOD:								
1. OTROŠKO VARSTVO	3,95	48.710	— 1.894	46.816	10.284	3,34	—	0,61
2. IZOBRAŽEVANJE	6,24	94.400	+ 389	94.789	23.989	6,00	—	0,24
3. KULTURA	0,96	13.640	+ 500	14.140	3.910	1,04	+	0,08
4. TELESNA KULT.	0,34	5.060	+ 120	5.180	1.385	0,35	+	0,01
5. SOC. SKRBSTVO	0,91	14.413	+ 285	14.698	3.888	0,98	+	0,07
SKUPAJ 1—5	12,40	176.223	+ 600	175.623	43.456	11,71	—	0,69
Od tega:				139.689				
DEJAVNOST	9,38	136.053	+ 3.636		37.649	9,89	+	0,51
INVESTICIJE	1.27	19.200	— 4.236	14.964	564	0,15	—	1,12
SIS SRS	1,75	20.970	•—	20.970	5.243	1,67	—	0,08
6a. ZDRAVSTVO - nadom.	1,27	13.000	+ 600	13.600	3.850	1,40	+	0,13
7. POK. INV. ZAVAR.	11,34					11,34		—
SKUPAJ IZ BOD	25,01	189.223	+ 4.236	189.223	47.306	24.45		0,56
Il.a IZ DOHODKA:								
6b. ZDRAVSTVO	11,09	123.257	+ 3.893	123.257	30.814	11,09		—
SKUPAJ ZDR. 6a, b	12,36	136.257	+ 4.493	136.857	34.664	12,49	+	0,13
8. ZAPOSLOVANJE	0,20	2.165	—	2.165	541	0,20		—
9. OBČ. RAZ. SKUP.	0.04	738	—	738	184	0,04		—
SKUPAJ 1—9	36.34	315383	+ 8.129	315.383	78.845	35,78		0,56
Ugotovitev o sprejemanju usklajevanja sredstev valorizirane dovoljene porabe SIS družbenih dejavnosti za leto 1982 bo podana na sejah posameznih skupščin.
točka 4
POROČILO o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti v občini Litija za osem mesecev leta 1982
Sredstva dovoljene porabe za leto 1982 SIS družbenih dejavnosti v občini Litija so bila oblikovana v okviru resolucije o izvajanju družbenega plana občine Litija za leto 1982. Sredstva za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti so v letu 1982 za 17,3 % večja glede na valorizirane programe 1981. leta:
prispevne stopnje za presežke iz leta 1981 višja, ker v I. polletju še niso bile znižane prispevne stopnje. Pri Kulturni skupnosti predstavljajo višjo realizacijo skupne naloge v KSS. Realizacija sredstev za zdravstvo je nižja od načrtovane, ker je bila v juniju 1982 povečana dovoljena poraba in osnova bruto mase osebnih dohodkov po principu delovnega mesta. Skupna prispevna stopnja za zdravstvo je ostala nespremenjena.
Pregled planiranih sredstev dovoljene porabe in prispevnih stopenj SIS družbenih dejavnosti v občini Litija za leto 1982 ter realizacija za čas od 1/1 do 30/8—1982 je naslednja:
v 000
Zap.
it.
fei«. Dovolj, mi.
stoj. por.*« iz.l.
1982 1,
1982 1981
TSTBVBSl - —
1. oodsko vab8t70 4,06. .48.710
2. IZOBHAŽmSJB 6,24 96.054
5. rocaroBA o,96 14.160
4. SEBSU KOIOTEA 0,54 5.560
5. 800. skkbbito 1,00 15.820
m muu.
■rad.T 8 aea.82
1.1982 (b2 BOL
»iffi jjgi -
afe06#Bt
(5t4)
1.654 520 500
1.407
48.710 94.400 15.640 5.060 14.415
52.462 62.8J1 9.589 5.457 9.871
66 66 70 66 68
Osnov* za iara&un prispevnih stopanj za lato 1982 ao bila naalednjes
Princip
Plan nas« HM-H.»llzlrana-
za lato 1982     aaaa BOD (bruto)
._T °t »1»t A99Ž
Fzosant
domieilni 1.512.600 1.007.121 dalovno aeato
(zdrav.,zapoal.) 1.105.000 677.995
dalovno aaato '
(otr.dodat.,alcup.prog.) 977.150 67J.889
66,6 61,4 69,0
Presežki iz leta 1981 so bili delno že vključeni v dovoljeno porabo in v izračun prispevnih stopenj za leto 1982. Dejansko realizirani presežki nad planiranimi so bili delno razporejeni posameznim SIS, delno pa poračunani z znižanjem prispevnih stopenj.
Realizacija sredstev dovoljene porabe je v osmih mesecih znašala po prispevkih iz bruto osebnih dohodkov skupaj za občinske in republiške SIS 127.559.000 din, kar je 67% na planirano združevanje sredstev v letu 1982. Realizacija po prispevkih iz dohodka za zdravstvo je znašala 74.701.000 din, kar je le 60% na plan v letu 1982. Realizacija sredstev pri Skupnosti socialnega skrbstva, Skupnosti za zaposlovanje in Raziskovalni skupnosti je zaradi znižanja sredstev iz
skupaj 00 1-51	12,60	180.104	3.881	176.225	118.210	67
00 SKUl dsjatsost zmasiouz 818 sis	9,47 1,27 1,86	159.954 19.200 20.970	5.881	156.055 19.200 20.970	91.596 12.450 14.184	67 65 68
6 a) zbbatbtvo-nadom.	1.27	■ 15.000		15.000	9.549	72
7. pckw.ibv.z_v.	11.54					
skopaj iz OOi	25,21	195.104	5.881	189.225	127.559	67
6b) zdravstvo	11,09	125.257		123.257	74.701	60*
skopaj zjs.6a,b<	12,36	156.257		156.257	84.»50	ti
8. zap08iovabjb 9. OBd.ulz.sk0p.	0,25 0,06	2.520 900	155 162	2.165 758	1.480 491	68
bkotaj 1 - 9l	56,59	519.561	4.198	515.585	204.231	65
						
1              točka 5						
Gradivo je hilo objavljeno v Delegatskem obveščevalca it 2 (junij 1982) na strani 6. Podatki za posamezne SIS so razvidni iz naslednje tabele
cene 1980
ZA OBDOBJE 1981 - 1985 PO VIRIH spremembe in DOPOLNITVE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV 0 TEMELJIH PLANOV SIS   1981 - 1985
osnutek A/9-82
v 000
Zap. it.	sis	vir	leto IZHODIŠČI	LETO 1981	LETO 1982	LETO 1983	LETO 1984	LETO 1985	INDEKS 85/80	POVPREČ. STgf^sn
1.	sov	iz bod |	26.739	26.32*	26.641	28.017	30.497	32.435	1,1286	2."»
	___--	_iz_aolidarnosti______	________522____	_____52___-	____-_52___.	... 4*522. „	_____-52______		1.0000	-...,.2.1
		skupaj:	22.248	.--2.--L.-	___5izl52___	____22.526.__	.__.__22______	36.944	1.1111	__________„
2.	is	iz bod	65.582	67.895	67.380	69.918	71.859	71.9?«	1,0967	2,1
		iz solidarnosti	1.168	1.047	1.429	980	106	-	-	-
		skupaj:	66.750	68.942	68.809	70.898	71.965	71.926		______hi
3. ks    iz bod 10.679        10.765 10.844
4. tks   iz bod 3.296          3.600 3.577
5. sss   iz bod 16.057        16.729 10.480
6. ozs  iz bod in dohodka 83.ioo        88.087 93.375
iz Bolid.(medobčin.) /  16.806         17.340 17.887
iz kmet.dejavnosti 1.270          1.223 1.178
..drugo.. 1__1_22§„__—.Z........ --._._.
112.440
________SKUPAJ;_________________102.182.....IO6.65O.
ZAP  iz dohodka i.65O i.663
' .0
mm
240.742
7.
8.      rs    iz dohodka .   1.420 1
11.552
3.677
IO.685
97.106 18.450 1.134
116.690.
12.272
3.688
10.657
ioo.987 19.031 1.092
12.082
3.759
10.814
105.028 19.630 1.052
1.1313
1,1404
0,6734
1,2638 1,1680 0,8283
2.5
2,8
-7.6
4.8 3,1 -3,8
I.676 li56°
240.536
1.689
1.560 I.560 249.277 257.961
12_.1_.0______2_.710_______1.2302_______4____
1.703 1.717 1,0406 0,8
S K U,P A J : ■ 235.285
iMj tega: IZ BOD IN dohodka 211.529       216.623       215.533       224.204 233.223
IZ SOLIDARNOSTI 22.483        22.896        23.825        23.939 23.646
_______i5_KMEi_pEj*Yii5!!f2______________________________1.178_______1.134._____i.o§2_
OPOMBA t povprečna realna raet družbenega proizvoda v občini znat« fr,l hfyf Povprečna realna raat akupne poraba v občini 2,5
264.512 1,12421 2,4
239.3a         1,1314 2,5 24.139         1,0736 1,4 ._.i-2?.2________________________
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
Na podlagi 10. člena Poslovnika skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Litija
SKLICUJEM
2. skupno sejo zborov skupščine Izobraževalne skupnosti Litija, ki bo v SREDO, 27. OKTOBRA 1982, OB 12. URI v veliki sejni sobi Občinske skupščine Litija, Jerebova nI. 14.
Za sejo predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overlteljev zapisnika,
2. Pregled realizacije sklepov 1. seje skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Litija z dne 27. maja 1982,
3. Ugotovitveni sklep o usklajevanju sredstev valorizirane dovoljene porabe Občinske izobraževalne skupnosti Litija za leto 1982
— valorizacija kadrovskih štipendij za leto 1982,
— nove kadrovske štipendije v letu 1982,
4. Poročilo o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti v občini Litija za 8 mesecev leta 1982,
5. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obodbje 1981—1985,
6. Osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih \ plana Občinske Izobraževalne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985,
7. Kadrovske spremembe v organih Občinske izobraževalne skupnosti Litija
— združitev komisije za načrtovanje in spremljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti In odbora za planiranje in svobodno menjavo dela,
— Izvolitev delegata za svet šole Osnovne šole Litija,
— izvolitev delegata za samoupravno delavsko kontrolo,
— potrditev kandidatne liste odbora za samoupravno delavsko kontrolo pri IS Slovenije,
8. Organizacija pouka šol v občini Litija z novim šolskim letom 19821983,
9. Poročilo o izvedbi letne šole v naravi za učence četrtih razredov v letu 1982,
10. Izvolitev delegata za regijsko konferenco delegacije za skupščino Izobraževalne skupnosti Slovenije,
11. Delegatska vprašanja.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Tone Sveršma
V_J
točka 2
IZVLEČEK SKLEPOV iz zapisnika 1. seje skupščine Izobraževalne skupnosti Litija, ki je bila 27. maja 1982 ob 12. ari v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 4, Litija.
Na seji je bil sprejet naslednji
DNEVNI RED:
1. Poslovnik o delu 1. seje skupščine,
2. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overlteljev zapisnika,
3. Poročilo verifikacijske komisije,
4. Konstituiranje skupščine IS Litija
— izvolitev predsednika skupščine in namestnika,
— izvolitev predsednika zbora uporabnikov in namestnika,
— izvolitev predsednika zbora izvajalcev hi namestnika,
— ugotovitveni sklep o izvolitvi odbora samoupravne delavske kontrole,
— imenovanje skupnih organov skupščine, predsednikov, namestnikov ta članov,
5. Pregled realizacije sklepov 12. seje skupščine IS Litija z dne 2/3—1982 zbora izvajalcev hi 9/3—1982 zbora uporabnikov,
6. Poročilo o delu skupščine IS Litija v preteklem mandatnem obdobju,
7. Sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana IS Litija za obdobje 1981—85,
8. Ugotovitveni sklep o odločitvi OZD o razporeditvi presežkov SIS družbenih dejavnosti za leto 1981,
9. Vloga IS SRS za sredstva iz vzajemnega programa za dograditev PA Ljubljana,
10. Spremembe samoupravnih aktov IS Litija-delegatska mesta zborov,
11. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupne strok, službe SIS Litija, ,.
12. Informacija o podeljevanju Valvasorjevih; plaket v obdobju
1980/82,
13. Informacija o izvedbi zimske tole v naravi v šolskem leta 1981/82,
14. Delegatska vprašanja.
KI.
1. Skupščina je na skupnem zasedanju obeh zborov sprejela poslovnik o delu 1. seje skupščine IS Litija v predloženi vsebini. Volitve so javne.
K 2.
2. Imenovanje je bila verifikacijska komisija v sestavi:
— Tone Štrus—predsednik,
— Milena Obreza—član,
— Velika Barbek—član.
Za zapisnikarja sta bili imenovani Marica Plaskan in Joži Mahko-vec, za overovitelja zapisnika pa Milica Rogelj in Martina Naglic, za kandidata za štetje glasov ob konstituiranju skupščine v novem mandatnem obdobju tov. Mija Bernik in Katarina Anžič.
K 3.
3. Sprejme se poročilo verifikacijske komisije, ki je na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih:
Zbor uporabnikov 23 prisotnih od 42 delegatskih mest
— delegati iz OZD 15 prisotnih od 24 delegatskih mest
— delegati iz KS 8 prisotnih od 18 delegatskih mest Zbor izvajalcev 6 prisotnih od 7 delegatskih mest
Verifikacijska komisija je ugotovila, da je skupščina IS Litija s prisotnostjo 29 delegatov od 49 delegatskih mest sklepčna.
K 4.
4. Na predlog Občinske konference SZDL Litija so delegati obeh zborov soglasno izvolili z dvigom rok:
— za predsednika skupščine IS Litija tov. TONETA SVERŠIN A, za njegovega namestnika pa tov. TEREZIJO GROŠELJ,
5. Zbor uporabnikov je soglasno izvolil za predsednika VALENČIČ MARJANA, za njegovega namestnika pa DANILA CVETE-ŽARJA.
6. Zbor izvajalcev je soglasno izvolil za predsednika tov. JANEZA KOBALA, za njegovega namestnika pa LOJZKO KORITNIK.
7. Za odbor za samoupravno delavsko kontrolo je predlagal in objavil kandidatno listo Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri O K SZDL Litija in je bil soglasno sprejet z dvigom rok delegatov obeh zborov.
8. Tov. Kovičeva je prisotnim prebrala seznam predlaganih kandidatov za predsednike in člane odborov in komisij pri IS Litija, ki ga je pripravil izvršni odbor IS Litija. Delegati so kandidate soglasno potrdili z dvigom rok.
9. Izvoljeni kandidati za organe skupščine Izobraževalne skupnosti Litija:
Predsednik skupščine Sveršma Tone KS Litija—d.b. Namestnik preds. skupščine Grošelj Terezija OŠ Litija
Predsednik zbora uporabnikov Valenčič Marjan KZ Gabrovka Namestnik preds. zbora uporabnikov Cvetežar Danilo Predilnica Litija
Predsednik zbora izvajalcev Kobal Janez OŠ Gabrovka Namestnik preds. zb. izvajalcev Koritnik Lojzka OŠ Šmartno Izvoljeni so bili tudi predsedniki, namestniki in člani naslednjih komisij in odborovv:
1. Odbor za samoupravno delavsko kontrolo,
2. Odbor za normativno dejavnost,
4. Komisija za načrtovanje in spremljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti,
5. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela,
6. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve,
7. .Komisija za vzgojo in varstvo otrok,
8. Komisija za prevoze,
9. Koordinacijski odbor za usmerjanje vpisa,
10. Komisija za priznanja,
11. Koordinacijski odbor za podeljevanje Valvasorjevih plaket,
12. Predsedstvo
K 5.
10. Skupščina IS Litija potrjuje sklepe 12. seje z dne 2/3—1982 zbor izvajalcev in 9/3—1982 zbor uporabnikov in sprejme informacijo o uresničevanju sklepov te seje.
K 6.
11. Poročilo o delu skupščine za preteklo mandatno obdobje se sprejme v predloženi vsebini.
K7.
12. Sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev planskih aktov Izobraževalne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 se sprejme vpredloženi vsebini.
K 8.
13. Skupščina je na skupnem zasedanju obeh zborov ugotovila, da je od 40 OZD poslalo 31 OZD sklep, da se presežki družbenih dejavnosti iz leta 1981 razporedijo po predlogu izvršnega sveta SO Litija. Zanj je glasovalo 28 delegatov obeh zborov, en delegat skupščine IS se je glasovanja vzdržal.
K 9.
14. Sredstva, ki so jih delovni ljudje in občani na podlagi samoupra-nega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skup-noti Litija za obdobje 1976—80 prispevali v združena sredstva pri IS Slovenije za vzajemno kreditiranje naložb v osnovnošolski prostor in znašajo za IS Litija skupaj 2.471.000 din. namenimo za dokončanje gradnje Pedagoške akademije v Ljubljani brez obveznosti vračila.
K 10.
15. Skupščina izobraževalne skupnosti Litija je na 1. seji obeh zborov dne 27/5—82 sprejela spremembe samoupravnih aktov IS Litija.
Kil.
16. Skupščina občinske izobraževalne skupnosti sprejeme spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupne strokovne službe SIS Litija v navedenem prečiščenem besedilu.
K 13.
18. Informacijo o izvedbi zimske šole v naravi za učence 5. razredov osnovnih šol za šolsko leto 1981/82 je skupščina sprejela na znanje.
K 14.
19. Za 2. sejo skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije bo delegat za zbor uporabnikov iz Predilnice Litija in delegat za zbor izvajalcev iz Osnovne šole Dušan Kveder—Tomaž Litija.
K15.
20. Za podpisnika finančnih listin za Občinsko izobraževalno skupnost Litija bodo podpisovali naslednii:
— Tone Sveršina, predsednik skupščine.
— Terezija Grošelj, predsednica odbora za s**Mtanjo menjavo dela in samoupr. sporazum o delitvi dohodna ■ čistega dohodka,
— Marica Plaskan, strokovna delavka za IS litija,
— Joža Gombač, računovodja Skupne strokovne si. SIS Litija.
Ostale listine se podpisujejo na podlagi aktov Izobraževalne skupnosti Litija in drugih zakonskih določil.
K 16.
DELEGATSKA VPRAŠANJA
1. Krajevna skupnost Vače je posredovala delegatsko vprašanje oziroma pobude na 5. točko dnevnega reda — sklep 9, na finančni načrt IS Litija za leto 1982. Pripomba se nanaša na prevoz šoloobveznih otrok iz vasi Podbukovje, Široka set in Potok v PŠ Vače. Želijo, da bi se za učence teh krajev organizirali šolski prevozi, kar je bilo že planirano v prejšnjem mandatnem obdobju.
Na to vprašanje je odgovoril tov. Andrej Kralj in poudaril, da bo to težko izvedljivo, ker bo potrebno v tem srednjeročnem obdobju šolsko prevoze skrčiti. Podražitve prevozov so stalne in bo težko zagotoviti več sredstev. Ta problem bo obravnavala tudi komisija za prevoze pri IS Litija in o odločitvi obvestila KS Vače.
2. Prav tako je imela delegacija KS Vače pripombo na določilo 6. točke 29. člena dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985, ki govori le o razvoju šol v Litiji, Šmartnern in Gabrovki. Menijo, da bi bilo potrebno vse šole v občini enakomerno razvijati in odpravljati kombiniran pouk, vendar ne s prešolanjem, temveč z ustanavljanjem samoustojnih oddelkov. Niso zadovoljni z analizo ene izmed podružničnih šol o prešo-lanju učencev na matično Šolo. Priporočajo, da se v pripravi sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana IS Litija, za obdobje 1981—1985, ta pripomba upošteva.
Na to pripombo ni bilo podanega konkretnega odgovora in bo o njej razpravljala komisija za načrtovanje in spremljanje razvoja vzgojno-izobraževalne dejavnosti pri IS Litija.
3. Delegat iz KS Šmartno, tov. Boris Žužek, je postavil vprašanje glede postavitve avtobusnih postajališč v vaseh Bukovje in Ješčani. Predlagal je, da bi IS v sodelovanju s temi krajevnimi skupnostmi rešil problem v okviru možnosti.
Odgovor na to vprašanje je podal tov. Andrej Kralj in poudaril, da proga ni redna, IS Litija pa ne bo mogla za ta namen zagotoviti finančna sredstva
4. Delegatka iz KS Litija — levi breg, je postavila vprašanje, kakšne so možnosti glede uvajanja celodnevne osnovne šole v Litiji. Odgovor sta posredovala tov. Andrej Kralj in tov. Eva Kovic. Poudarjeno je bilo, da se o tem na šolah dosti razpravlja, vendar v Litiji za uvedbo celodnevne osnovne šole ni prostorskih pogojev.
Na stari šoli bi bilo potrebno najprej izvesti sanacijo objekta, kar je povezano s spremajhnimi sredstvi pri OIS Litija. V šoli na Graški dobravi bi po uvedbi celodnevne osnovne šole morali pouk izvajati v dveh izmenah, kar pa je neizvedljivo zaradi prepoznega odhoda učencev iz šole v popoldanski izmeni.
Oddelki v celodnevni osnovni šoli so dosti dražji od navadnih oddelkov in jih zagotovljen program v šolstvu ne zajema, temveč je COŠ v dodatnem programu in se bo dejavnost širila le, če bodo za to sredtva.
točka 3
Glej skupno gradivo, stran 21 K tej točki še:
PREDLOG 30.9.1982
Na podlagi SKLEPA o valorizaciji vrednosti točke kadrov-skfli štipendij, Id ga je sprejela slnipsčtoa ddegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju SR Slovenije na seji dne 1079—1982 (objavljen v Ur. 1. SRS, št. 33/82) je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Litija na skupni seji zbora uporabnikov in izvajalcev, dne 27. oktobra 1982, sprejela
SKLEP o valorizaciji kadrovskih štipendij pri OIS Litija
Vrednost točke za kadrovske štipendije se s 1/9—1982 poveča od dosedanjih 4,63 din na 5,32 din.
Tabela vrednosti kadrovskih štipendij: — za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju:
~ÏO U8F£HU	ŠTEV. TOČK	DIN
Zadosten dober Vrav dobor odličen	400 400 590 720	2.120 2.554 3.139 3.830
■• za učene o višjih in visokih sol:		
K> USHSHU	STEV. TOČK	DIH
6,0 - 6,5 6.6 - 7,2 7.3 - 7,9 8,0 ~ 8,6 8.7 - 9,3 9.4 •- 10,00	600 650 720 000 900 1000	3.192 3.450 3.830 4.256 4.780 5-746
Enotna kadrovska .štipendija	, aiev-Toik	DEJ
•' se uSenco v 1. letniku
srod.usmerjen, izobrj.žev. 480 (ne glodo na projanji uspeh)
- za študente v I. letniku višjih in visokih Sol 650 (no glede na projanji uspeh)
2.554
3.-450
Poračun kadrovskih štipendij se izvrši v mesecu novembru 1982. Gradivo za nove kadrovske štipendije bodo delegati sprejeli na seji skupščine.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Tone.......l.r.
OBRAZLOŽITEV:
Skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju SR Slovenije je dolžna vsako leto opraviti valorizacijo kadrovskih štipendij na podlagi 11. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah in 4. alinee 5. člena samoupravnega sporazuma <o oblikovanju ter nalogah skupnih organov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike.
Na seji skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o Štipendiranju, kije bila 10. septembra 1982, je skupščina sprejela novo vrednost točke za določanje višine kadrovskih štipendij. Dosedanja vrednost točke, kije znašala 4,63 din, se s 1—9—1982 valorizira za 15%. Tako znaša nova vrednost točke 5,32 din.
Občinska izobraževalna skupnost Litija ima v letu 1982 29 štipendistov (21 deklet in 8 fantov).
Na podlagi pogodbe o štipendiji je absolventski staž 28.2.1982 potekel 4 štipendistkam, od katerih se je ena zaposlila že v letu 1981 1. 9.1981), ostale pa v letu 1982. Pred iz-
tekom absolventskega staža so se s 1.9. 1982 na šolah v občini Litija zaposlile še 3 štipendistke. S študijem sta začasno prenehala 2 štipendista, 1 štipendist pa jf bil na odsluženju vojaškega roka, tako da jim je štipendija za določen čas ukinjena.
V finančnem načrtu OIS Litija za leto 1982 so za kadrovske štipendije namenjene sredstva v višini 1.020.000,00 din. Za kadrovske štipendije dosedanjim štipendistom OIS Litija so, vključno z valorizacijo od 1.9.1982, potrebna sredstva v višini 920.310,00 din. Najvišja štipendija, po valorizaciji in po spremembi višine štipendije, glede na učni uspeh, znaša 5.746,00 din (prej 4.167,00 din), najnižja pa 3.139,00din (prej 1.852,00 din). Za nove kadrovske štipendije od 1.9. 1982 dalje so predvidena sredstva v višini80.000,00 din, ostala sredstva v višini 19.690,00 din pa za povračilo stroškov učiteljem za izredništu-dij (tistim, ki nimajo ustrezne izobrazbe — diplome). Priloga o novih kadrovskih štipendijah bo podana na seji.
točki 4, 5
Glej skupno gradivo, stran 22
točka 6
OSNUTEK 24V9—82
Na podlagi zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenega plana SR Slovenije (Uradni Ust SRS, it 1/80) in v skladu z doiočili samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske   izobraževalne   skupnosti   Litija  za obdobje
1981—1985, delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v občinski izobraževalni skupnosti Litija (v nadaljnjem besedilu udeleženci) sklepamo
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE samoupravnega sporazuma o temeljili plana Občinske izobraževalne skupnosti Litija za obdobje 1981-1985
V VII. delu »združevanje sredstev za izvedbo programov in nalog« se 21. člen spremeni in glasi: »Za izvedbo vseh programov in nalog opredeljenih v tem sporazumu« bomo udeleženci v Občinski izobraževalni skupnosti Litija potrebovali naslednja sredstva:
ÇDŒ„!_2_§J
Z»p. it.
BESEDILO
IZHODIŠČE 1980
PLAN
I98I
MAN
1982
PLAN 1983
...».529_____
rLAN POVPRBČ.
raOGRAM
1. ZAGOTOVLJEN PROGRAM
2. DOGOVORJEN PROGRAM
3. NOVA DEJAVNOST___
45.703 10.896
SKUPAJ REDNA DEJAV.: 56.599
4. INVESTICIJE
5. SKUPNI IN VZAJEMNI PROGRAM IS SRS
7.956 -Sii25_-
SKBPAJ VSE OD 1-5 : 66.750
VIRI SREDSTEV 1. PRISPEVKI IZ OD 65.582
2. solidarnost
1.168
49.155 9.1C4 __1.800_
60.059
8.104
____ZZ2-,
68.942
67.895 1.047
50.395 51.174 9.O8I 9.O8I
„1.800.___2;886_
61.276 63.141
PLAN
1984      1985 STOJgSASTI
51.276    51.459 2,4 9.081     9.O8I -3,6
„hS22____hSii...- ..
63.836    63.476 2,3
6.729 804
6.974
____2§2_
7.325 804
7.630 -1,0
68.809    70.898    71.965    71.926 1,5
67.380 1.429
69.918 980
71.859 71.926 106
2.1
Vse druge določbe samoupravnega sporazuma o temeljih plana OIS Litija ostanejo nespremenjene.
OBRAZLOŽITEV:
Ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 je bil sprejet na 8. seji skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Litija dne 26.12.1980, objavljen v Uradnem listu SR Slovenije št. 17.81 in sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljkih plana na 1. seji skupščine dne 27.5.1982.
Spremenjena razvojna gibanja po sprejemu srednjeročnih planskih dokumentov tudi v občini Litija zahtevajo dopolnitve in spremembe planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti.
Predvidena stopnja realne rasti družbenega proizvoda občine Litija znaša 3,1 na osnovi sprememb in dopolnitev republiških in občinskih planskih dokumentov za obdobje 1981—1985. Ocenjena sredstva skupne porabe družbenih dejavnosti bodo rasla po povprečni stopnji 2,5 — prej 6,3. Z upoštevanjem načel svobodne menjave dela se bodo zagotavljala sredstva za redno dejavnost v prihodnjih letih na osnovi in v okviru programov leta 1980. Povečani in novi programi pa bodo odvisni od rasti dohodka in dogovorjene porabe.
Po predvideni novi oceni sredstev za posamezne namene v obdobju 1980—7985 Občinske izobraževalne skupnosti Litija znaša predvidena stopnja rasti 2,4 za zagotovljeni program (dosedanja 6,4), -3,6 za dogovorjen program. Pri novih nalogah je ocena predvidenih sredstev spremenjena za leto 1985. Vsa redna dejavnost pri Občinski izobraževalni skupnosti Litija bo rasla po stopnji 2,3. Zmanjšajo se samo nove naloge v letu 1985, ki So povezane z dograditvijo nove šole na-Ježi, ocenjene v višini 5.130.000 din in sicer za: amortizacijo 2.390.000 din, či-stilke 680.000 din, kurjavo 350.000 din in za druge nove stroške šole na Ježi 1.710.000 din. Vse ostale nove naloge iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana OIS Litija za obdobje 1981-1985 ostanejo nespremenjene (deljen pouk telesne vzgoje, podaljšano bivanje, zaposlitev pedagoga, celodnevna osnovna šola in sofinanciranje druž-beno-političnega in drugega izobraževanja pri Delavski univerzi Litija. Financiranje dejavnosti bo potekalo po že sprejetih standardih in normativih.
Predvideno združevanje sredstev za program investicij se je znižalo od leta 1982 do 1985 za 13.754.000 din. Povprečna topnja rasti je ne-
gativna in sicer — 1. V primeru, da ne bo motnosti združevanja sredstev iz BOD za izgradnjo nove šole samo z 2% občinskim samoupri-spevkom in sredstvi iz združene amortizacije ne bo mogoče v celoti realizirati sprejetega programa po III. občinskem samoprispevku.
Program skupnih nalog in vzajemnega investiranja v osnovnošolski prostor pri republiški izobraževalni skupnosti se spremeni oz- zniža od leta 1983 do 1985. Povprečna stopnja rasti je —17,9 zaradi prenosa nekaterih nalog v izhodiščnem letu 1980 v občinski program.
Sistem solidarnosti še nadalje ostane tak kot je bil sprejet s samoupravnim sporazumom o usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti »za obdobje 1981—1985. Glede na realizirane kazalce gibanja v občini v letih 1981—1982 Občinska izobraževalna skupnost Litija ni sprejela solidarnostnih sredstev.
Vsi izračuni so v cenah 1980 leta.
Združevanje sredstev iz OD za program OIS Litija se spremeni glede na predvideno nižjo občinsko stopnjo rasti na povprečno stopnjo rasti 2,1.
Za posamezna leta bo skupščina OIS Litija na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1981—1985 in teh sprememb sprejemala vsako leto dopolnila, kjer bodo ovrednoteni programi v tekočih cenah in kjer bodo razvidne osnove in prispevne stopnje za združevanje sredstev.
Osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 je bil obravnavan na 2. seji Odbora za planiranje in svobodno menjavo dela dne 30. septembra 1982.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Tone Sveršina
točka 7
Kadrovske spremembe
ZDRUŽITEV KOMISIJE ZA NAČRTOVANJE IN SPREMLJANJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI IN ODBORA ZA PLANIRANJE IN SVOBODNO MENJAVO DELA
Na 1. seji Komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve pri IS Litija z dne 27/8—1982 je bila predlagana združitev Komisije za načrtovanje in spremljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti in Odbora za planiranje in svobodno menjavo dela v en odbor in sicer: ODBOR ZA PLANIRANJE IN SVOBODNO MENJAVO DELA TER ZA NAČRTOVANJE IN SPREMLJANJE RAZVOJA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI. Odborštejeod 9
— 11 članov.Glede na stališče Občinske konference SZDL Litija, da naj bi bili v odboru bolj zastopani delegati iz vrst uporabnikov je bil izdelan naslednji predlog sestave odbora:
— 3 člani iz OZD (uporabniki)
— trije člani iz krajevnih skupnosti (uporabniki)
— 3 člani iz matičnih osnovnih šol (izvajalci)
— 1 član iz Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija (izvajalec)
— 1 član iz Vzgojnovarstvene organizacije Litija«
1. Predlagani delegati iz OZD (uporabniki) so naslednji:
— Marjan Valenčič, Presad Gabrovka, *
— Jože Kokalj, IUV Šmartno,
— Ivo Potisek, LIL.
2. Predlagani delegati iz KS (uporabniki) so naslednji:
— Hilda Bole, KS—1. b. Litija,
— Franc Jančar, KS Kresnice,
— Franc Rovšek, KS Šmartno.
3. Predlagani delegati iz matičnih osnovnih šol (izvajalci):
— Zinka Grošelj, Osnovna šola Litija,
— Lojzka Koritnik, Osnovna šola Šmartno,
— Ciril Vertot, Osnovna šola Gabrovka
4. Predlagan delegat iz ZIK Litija (izvajalec):
— Jože Dobravec, ZIK Litija
5. Predlagan delegat iz VVO Litija:
— Olga Sinreih, VVO Litija.
Za predsednika odbora je predlagana Zinka Grošelj iz Osnovne šole Litija, za namestnika predsednika odbora pa Marjan Valenčič iz OZD Presad Gabrovka.
Naloge odbora za planiranje in svobodno menjavo dela ter za načrtovanje in spremljanje razvoja vzgojnc-izobraževalne dejavnosti so opredeljene v 49. členu statuta Izobraževalne skupnosti Litija in so naslednje:
— odbor pripravlja predloge skupščini Izobraževalne skupnosti Litija na podlagi resolucije o razvoju vzgoje in izobraževanja, zakona o izobraževanih skupnosti in enotnih republiških meril zs financiranje vzgoje in izobraževanja,
— proučuje organizacijo in razvoj osnovnega šolstva v občini,
— pripravlja osnove za letne, srednjeročne in dolgoročne progame razvoja, plane in finančni načrt,
— spremlja uresničevanje in pripravlja poročilo o uresničevanju programov,
— pripravlja predloge meril za financiranje šol, glasbene šole in drugo,
— spremlja realizacijo pedagoških ur,
— pripravlja navodila za sestavo raznih analiz in organizacijskih poročil,
— ugotavlja cene storitev,
— obravnava amortizacijo izvajalcev ter organizacijo pouka vseh šol v občini,
— pripravlja v sodelovanju s podobnimi komisijami na šolah in vrtcih predloge za metode za vrednotenje delovnih mest po metodi analitične ocene delovnih izkušenj, minulega dela in drugih osnov za določanje sredstev za OD, ki naj bi bila enotna za vse področje vzgoje in izobraževanja v občini,
— odbor nadalje primerja podatke o dinamiki OD v gospodarstvu in primerjavi z negospodarstvom v občini in republiki ter pripravlja poročila o rasti OD izvajalcev kakšno povečanje OD so šole dosegle z izplačanimi OD na PND in drugo.
Na seji Komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je bil izoblikovan tudi predlog, da se pri Koordinacijskem odboru za podeljevanje Valvasorjevih plaket pri IS Litija predlaga za namestnika predsednika namesto Mojce Maček iz Onovne šole Litija, Mirota Kaplja, DPO Litija.
V zvezi s temi spremembami je sestav PREDSEDSTVA Izobraževalne skupnosti Litija naslednji:
1. Tone SVERŠINA, predsednik, LIL,
2. Terezija GROŠELJ, namestnica, Osnovna šola Litija,
3. Staša KOKALJ, član, Mizarstvo Litija,
4. Branko BIZJAK, član, Predilnica Litija,
5. Dragica MRAVLJA, član, Osnovna šola Šmartno,
6. Lojzka KORITNIK, član, Osnovna šola Šmartno,
7. Igor MEDVED, član, Osnovna šola Gabrovka,
8. Mojca LEBINGER, član, Osnovna šola Litija,
9. Jože SEVLJAK, član.Zavod za izobr. in kulturo Litija, 10. Ivica Slabe, član, Osnovna šola Litija.
Na tej seji komisije je bil sprejet sklep, da se predlagani kandidati posredujejo v obravnavo in sprejem skupščini Občinske izobraževalne skupnosti Litija
PREDSEDNICA KOMISIJE: Ivica Slabe
Izvolitev delegata iz Občinske izobraževalne skupnosti Litija za Svet šole in samoupravno delavsko kontrolo Osnovne šole Dušan Kveder—Tomaž Litija.
Komisija za volitve in imenovanja pri Občinskf izobraževalni skupnosti Litija je na 1. seji dne 27/8—1982 predlagala kandidata za Svet šole Osnovne šole Dušan Kveder—Tomaž Litija tov. JOŽETA SEV-UAKA — Zavod za izobraževanje in kulturo Litija ter za samoupravno delavsko kontrolo tov. MILOJKO SONC — Ljubljanska banka expozitura Litija.
POTRDITEV KANDIDATNE LISTE ODBORA ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO PRI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI SLOVENIJE
Na podlagi 50. člena statuta Izobraževalne skupnosti Slovenije so delegati v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovnije na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 6/5—1982 uskladili stališča v vsakem zboru posebej in med zboroma ter s tem sprejeli LISTO KANDIDATOV ZA ČLANE ODBORA IZOBRAŽE-" VALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO naslednje kandidate:
1. Belopavlič Nataša — predsednica; svetovalka preds. Republiškega komiteja za zakonodajo,
2. Kovačič Vladimir—namestnik, predsednika; referent prodaje za zunanjo trgovino v Javor Pivka,
3. Bugar Ana—član; SOZD—ABC Pomurka,
4. Čuk Frančiška—član; Visoka tehnična šola Maribor,
5. Grošelj Zinka—član; Osnovna šola Dušan Kveder—Tomaž Litija,
6. Klepec Julijan—član; ABC Pomurka TOZD Gozdarstvo Murska Sobota,
7. Logar Ernest—član;Rudnik Svinca in topilnica Mežica,
8. Rotar Smilja—član; Osnovna šolaVeljko Vlahovič Celje,
9. Žunič Ivan—član; Center srednjih šol Črnomelj
točka 8
Organizacija pouka osnovnih šol v občini Litija v šolskem letu 1982-83
V občini Litija so tri matične osnovne šole in trinajst podružničnih osnovnih šol ter Enota s prilagojenim programom, ki je priključena k matični osnovni šoli Dušan Kveder—Tomaž Litija.
ima akupno 39 čistih oddelkov z Podružnične osnovne Sole so:
1. Jevnica ima na nižji stopnji 2 odd. z dvojno kombj cijo
2 odd. z dvojno komo*., cijo z
2 odd. z dvojno k nnbinacijo z
2 odd. z dvojno kombinacijo z
X odd. o 1rojno kombinacijo
k odd. z dvojno kombinacijo t
2. Krecnioe
3. Hotic '•■ k. Sava •'
5. Polinik
6. Vače-ima osemletko
1048 učenci
**3 a" enei 62 učenci 32 učreni 28 učenci 16 učenci 103 učenci 30 učenci 6 učenci
1368 učene"
7. Enota s prilag.programom ime 5 č-'atih oddelkov
in 1 odd. z dvojno kombinacijo s
Matična osnovna £o:n ima s po.V.^r/.c-.. .. i/.upaj
v W* Čistih oddelkih, 12 oddelkih z dvojno kombinacijo in 1 oddelku s trojno kombinacijo.
Kombiniran pouk je samo na podružničnih osnovnih šolah. V šolskem letu 1982/83 ima Osnovna šola Litija oddelek več pri 8. razredih in 1 oddelek več pri tretjih razredih ter 1 odelek več podaljšanega bivanja.
n._M*tična osnovna Šola Franc Rozman-Stane Šmartno
ima akupno 19 čistih oddalkov z 457 učenci Podružnične osnovno šol«
1. Javorje ima na nižji stopnji 1 odd. s trojno kombinacijo s 13 učenci
2. Mamolj " 11       1 odd. s trojno kombinacijo s 10 učenci
3. Prlmskovo    " "       1,5 odd. z dvojno kombinacijo z       18 učenci
4. Štsngrske poljane "       2 odd. z dvojno kombinacijo 33 učenci
5. Velika Kosrrevnica       "       2 odd. z dvojno kombinacijo _S.H5S!!£i—
KstlSnn cenovna sala ima-a p>'.r;-.?>iicT»H skupaj 565 učenojv
v 19 čistih oddelkih, 5,5 oddelkih z Ivojni kombinacijo in -2 oddelkih a trojno kombinacijo.
V šolskem letu 1982/83 ima šola Šmartno 1 oddelek varstva voza-čev več. Ostalih oddelkov je enako število kot v preteklem šolskem letu.
Ljubljana sedemdnevna letna šola v naravi ali šola plavanja.
Za učence naše občine se izvaja letna šola v naravi v Mladinskem okrevališču in letovišču RKS na Debelem rtiču pri Ankaranu, ki jo organizira Republiški rdeči križ Slovenije.
1. V šolskem letu 1981/82 se je letne šole v naravi v času od 19/6 do 26/6—82 udeležilo iz Osnovne šole Dušan Kveder—Tomaž Litija 147 učencev in 11 vodičev — učiteljev.
Iz poročila šole je razvidno, da je bilo ob prihodu v šolo v naravi 54 plavalcev, 61 neplavalcev in 30 polplavalcev.
Ob koncu šole v naravi so učence testirali in ugotovili, da je 128 učencev plavalcev in še samo 11 neplavalcev. Učenci so osvojili 30 zla-stih, 23 srebrnih in 76 bronastih značk—delfinčkov.
Poleg rednega delovnega programa so izvedli ekskurzijo v Koper in mejni prehod Lazaret. Zaradi lepega, sončnega vremena so se vsi dobro počutili in se z lepimi vtisi vrnili domov.
2. Osnovna šola Franc Rozman—Stane iz Šmartna je letos prvič organizirala letno šolo v naravi v Novigradu. Izvedbo letne šole v naravi jim je pod izredno ugodnimi pogoji omogočila Predilnica Litija v svojem počitniškem domu v Novem gradu, v času od 4. do 10. septembra 1982. Udeležilo se je 64 učencev in 5 vodičev—učiteljev.
Po obračunu je razvidno, da je bila letna šola v naravi v Novigradu znatno cenejša kot na Debelem rtiču pri Ankaranu. Znatno manjši je bil tudi prispevek staršev kakor tudi stroški za Izobraževalno skupnost Litija, saj je bil oskrbni dan le 80,00 din, na-Debelem rtiču pri Ankaranu pa 170,00 din. Celotni stroški za učence litijske šole znašajo 286.229,70 din, od tega so prispevali starši učencev 141.600,00 din. Stroški, ki jih krije Izobraževalna skupnost Litija po sprejetih kriterijih znašajo za Osnovno šolo Litija 144.629,70 din. V ta strošek so vključene dnevnice učiteljev, prevoz z vlakom ia avtobusom, drobni materialni izdatki, stroški nadomeščanja in oskrbni dnevi v okrevališču. •
Celotni stroški šole v naravi za Osnovno šolo Šmartno so znašali 87.098,15 din. Prispevek staršev je 50.400,00 din. Stroški za Izobraževalno skupnost Litija za šolo Šmartno pa znašajo 36.698,00 din, v ta strošek so vključene dnevnice učiteljev, materialni izdatki, stroški prevoza in stroški nadomeščanja učiteljev.
Skupni stroški za Izobraževalno skupnost Litija za letno šolo v naravi znašajo v šolskem letu 1981/82 185.473,55 din.
Glede na manjše stroške letne šole v naravi v Novigradu bi bilo potrebno v naslednjih letih razmisliti o organizaciji letne šole v naravi v počitniškem domu Predilnice Litija.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Tone Sveršina
III. Matična osnovna Sbla Lojze Hoatnik-Jovo Oabrovka
ima skupno 8 čistih oddalkov z Podružnične osnovna aVte so:
1. Dale laa v osemletki" 3 odd. z dvojno kombinacijo • ' 2 odd. čista na višji stopnji
Skupaj matična oan.aola a podružnico
v 13 čistih oddelkih in 3 oddelkih s dvojno kombinacijo.
1J8 učenci
55 učenci 2g_učenci_
242 i>«--
Matična osnovna šola Gabrovka izvaja pouk na nižji stopnji v obliki celodnevne osnovne šole. S to obliko pouka je šola pričela v drugi polovici šolskega leta 1981/82 in je vključenih 83 učencev. Čeprav je bila želja šole in staršev, da bi se pouk v tej obliki nadaljeval še v 5 razredih v šol. 1. 1982/83, je s strani Izobraževalne skupnosti Litija zaradi pomanjkanja sredstev in stabilizacijskih prizadevanj v gospodarstvu to neizvedljivo.
IV. V občini Litija se pouk izvaja v 72 čistih oddelkih z 1722 učenci, 21,5 oddelkih z dvojno kombinacijo z 414 učenci in v 3 oddelkih s trojno kombinacijo z 39 učenci. V 9 oddelkih podaljšanega bivanja je vključenih 221 učencev in v 12 oddelkih varstva voza-čev 394 učencev.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Tone Sveršina
točka 9
POROČILO o izvedbi letne šole v naravi v šolskem letu 1981-1982
Za učence četrtih razredov osnovnih šol se vsako leto organizira v sodelovanju med Izobraževalno skupnostjo Litija, šolami in RKS
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
Na podlagi 10. člena Poslovnika skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Litija
SKLICUJEM
2. skupno sejo zborov skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Litija, ki bo v TOREK, 26. OKTOBRA 1982, OB 12. URI v veliki sejni sobi Občinske skupščine Litija, Jerebova ul. 14. Za sejo predlagani naslednji
DNEVNI RED:
1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika,
2. Pregled realizacije sklepov 1. seje skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Litija, z dne 26. maja 1982,
3. Ugotovitveni sklep o usklajevanju sredstev valorizirane dovoljene porabe Občinske skupnosti otroškega varstva Litija za leto 1982
— Sklep o valorizaciji kadrovskih štipendij za leto 1982,
4. Poročilo o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti v občini Litija za 9 mesecev leta 1982,
5. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana
občine Litija za obdobje 1981—1985,
6. Osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Litija za obdobje 1981—1985,
7. Poročilo o letovanju otrok v letu 1982,
8. Informacija a sklepih 1. in 2. seje skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije,
9. Izvolitev delegatov za skupščino Skupnosti otroškega varstva Slovenije in skupščino Občinske skup-snosti socialnega varstva Litija,
10. Delegatska vprašanja.
PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Nada PINTAR
v_;__J
točka 2
IZVLEČEK SKLEPOV
iz zapisnika 1. seje skupščine Skupnosti otroškega varstva Litija, ki je bila 26. maja 1982 ob 12. uri v prostorih velike sejne sobe Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 4, Litija.
Na seji je bil sprejet naslednji
DNEVNI RED:
1. Poslovnik o delu 1. seje skupščine.
2. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika,
3. Poročilo verifikatijske komisije,
4. Konstituiranje skupščine in namestnika,
— izvolitev predsednika skupščine in namestnika,
— izvolitev predsednika zbora uporabnikov in naaMStnika,
— izvolitev predsednika zbora izvajalcev in namestnika,
— imenovanje skupnih organov skupščine, predsednikov, namestnikov in članov,
— ugotovitveni sklep o izvolitvi odbora samoupravne delavske kontrole,
5. Sklepi 12. seje skupščine SOV Litija in informacija o realizaciji
6. Poročilo o delu skupščine SOV Litija v preteklem mandatnem obdobju,
7. Analiza zaključnega računa VVO Litija za leto 1981,
8. Poročilo o izvajanju pravic denarnih pomoči, nadomestil in opreme novorojencev za leto 1981,
9. Program in finančni načrt letovanja otrok za leto 1982
10. Ugotovitveni sklep o odločitvi OZD o razporeditvi presežkov SIS družbenih dejavnosti
11. Spremembe samoupravnih aktov SOV Litija,
12. Sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOV Litija za obdobje 1981—1985,
13. Spremembe in dopolnitve sporazuma o ustanovitvi skupne strokovne službe SIS Litija,
14. Informacija o podeljevanju Valvasorjevih plaket v obdobju 1980/82,
15. Delegatska vprašanja,
16. Obravnava gradiva in izvolitev delegatov za sejo skupščine SOV SRS,
17. Izvolitev delegatov za sejo skupščine Skupnosti socialnega varstva Litija
K 1.
1. Poslovnik o delu 1. seje skupščine Skupnosti otroškega varstva Litija se sprejme v predloženi vsebini.
2. Volitve so javne, za štetje glasov pa se imenujeta Nada Jovanovič iz zbora uporabnikov in Danica Kolšek iz zbora izvajalcev.
K 2.
3. Imenuje se verifikacijska komisija v naslednjem sestavu:
— Rezka Gernedelj, predsednica,
— Franc Kokalj, član,
— Dragica Mravlja, član. ,
4. Za zapisnikarja se im nuje Joži Mahkovecin Mari Merzel,zaove-rovitelja zapisnika pa Olga Podkrajšek.
K 3. f
5. Sprejme se poročilo verifikacijske komisije, ki je na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih:
zbora uporabnikov 26 delegatov od 41 delegatskih mest
— delegati iz OZD 15 delegatov od 23 delegatskih mest /
— delegati iz KS 12 delegatov od 18 delegatskih mest zbor izvajalcev 7 delegatov od 9 delegatskih mest
S prisotnostjo 34 delegatov od 50 delegatskih mest je skupščina SOV Litija sklepčna in lahko nadaljuje z delom.
K 4.
6. Izvoljeni    kandidati    za    organe    skupščine Skupnosti otroškega varstva Litija:
Predsednik skupščine Nada Pintar KS Šmartno, Namestnik preds. skupščine Eli Damjan OŠ Litija, Predsednik zbora uporabnikov Marija Penčur, Predlnica Litija Namestnika preds. zbora uporabnikov Marija Tomažič IUV Šmarno Predsednik zbora izvajalcev Rezka Gernedel VVO Litija Namestnik preds. zbora izvajalcev Irena Ivanušič OŠ Litija
Izvoljeni so bili tudi predsedniki, namestniki in člani naslednjih odborov in komisij:
1. Odbor za samoupravno delavsko kontrolo,
2. Odbor za LO in DS,
3. Odbor za normativno dejavnost, samoupravne in organizacijske zadeve,
4. Odbor za planiranje in svobodno menjavo,
5. Komisija za denarne dajatve,
6. Komisija za letovanje otrok,
7. Komisija za kadrovske zadeve,
8. Komisija za investicijsko dejavnost,
9. Komisija za priznanja in nagrade,
7. Podpisniki žiro računov in finančne dokumentacije SOV Litija so naslednji:
— Nada Pintar — predsednica skupščine,
— Anton Jan — predsednik odbora za planiranje in svobodno menjavo dela,
— Joža Gombač — računovodja Skupne strokovne službe SIS Litija,— Mari Merzel — strok, delavka SOV Litija.
Ostala dokumentacija se podpisuje v skladu s statutom in sklepi skupščine in njunih organov.
K 5.
8. Skupščina SOV Litija potrjuje sklepe 12. seje skupščine z dne 3. marca 1982 in sprejema informacijo o uresničevanju sklepov.
K 6.
9. Poročilo o delu skupščine SOV Litija v mandatnem obdobju 1978—82 se sprejme v predloženi vsebini.
K 7.
10. Analiza zaključnega računa Vzgojnovarstvene organizacije Litija za leto 1982 sprejme in potrdi.
K 8.
11. Skupščina SOV Litija sprejema poročilo o izvajanju pravic denarnih pomoči, nadomestil in opreme novorojencev za leto 1981.
12. Skupščina predlaga komisiji za denarne pomoči pri SOV Litija, naj v postopku preizkusa upravičenosti do denarnih pomoči upošteva mnenje o socialnem stanju družine. Tako mnenje da OZD ali krajevna skupnost, takrat ko družina presega določene dohodkovne zneske. To velja predvsem za samohranilce in družine, ki imajo težje prizadete otroke.
13. Strokovna služba SOV SR Slovenije naj akontacije za izplačevanje nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust nakazuje dvakrat mesečno in v zadostni višini.
K 9.
14. Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine SOV Litija sprejema program in finančni načrt letovanja otrok za leto 1982.
K 10. (
15. Skupščina SOV Litija je na zasedanju obeh zborov ugotovila, da je od 41 OZD poslalo 30 OZD sklep, da se presežki SIS družbenih dejavnosti iz leta 1981 razporedijo po predlogu IS SO Litija,
K 11.
16. Skupščina SOV Litija je na 1. skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 26. maja 1982 sprejela navedene spremembe samoupravnih aktov SOV Litija.
K 12.
17. ''Skupščina SOV Litija sprejme sklep o pripravi in sprejetju spre-
memb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOV Litija za obdobje 1981—1985.
K 13.
18. Skupščina SOV Litija sprejema spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupne strokovne službe SIS Litija v navedenem prečiščenem besedilu.
K 14.
19. Informacija o podeljevanju Valvasorjevih plaket v obdobju 1980/82 se sprejme na znanje.
20. Delegatskih vprašanj za 1. sejo skupščine ni bilo.
K 1*.
21. Za delegata seje skupščine SOV SRS Ljubljana je določena iz zbora uporabnikov Milica Penčur iz delegacije Predilnica Litija in iz zbora izvajalcev Rezka Gernedel iz Vzgojnovarstvene organizacije Litija.
K 17.
22. Za 1. sejo skupščine Skupnosti socialnega varstva Litija so bili izvoljeni naslednji delegati:
— iz zbora uporabnikov: Joža Kirm, Zvone Pušenjak, Starina Branko
— iz zbora izvajalcev: Danica Kolšek, Joži Dariš in Marija Anžur.
Seja skupščine je bila zaključena ob 14.30.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Nada Pintar
točka 3
Glej skupno gradivo stran 21 K tej točki še:
PREDLOG 30/9—82
Na podlagi SKLEPA o valorizaciji vrednosti točke kadrovskih štipendij, ki ga je sprejela skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju SR Slovenije na seji, dne 10/9—1982 (objavljen v Ur. 1. SRS, št 33/82) je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Litija na skupni seji zbora uporabnikov in izvajalcev, dne 26. oktobra 1982, sprejela
SKLEP
o valorizaciji kadrovskih štipendij
Vrednost točke za kadrovske štipendije se s 1/9—1982 poveča od dosedanjih 4,63 din na 5,32 din.
Tabela vrednosti kadrovskih štipendij: — za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju:
•		
Po uspehu	Število točk	Din
Zadosten	ÜC0	2.128
Dober	i)80	2.55*
Prav dober	590	5.139
Odličen	720	3.830
Enotna kadrovska Štipendija!		
Za učence t 1. letniku sred.		
usaerJ en.izobraževanja		
(ne glede na prejšnji napah)	«¿0	2.55*
PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Nada Pintar, l.r.
OBRAZLOŽITEV:
Skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju SR Slovenije je dolžna vsako leto opraviti valorizacijo kadrovskih štipendij na podlagi 11. člena samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini in 4. alinee 5. člena samoupravnega sporazuma o oblikovanju ter nalogah skupnih organov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike.
Na seji skupščine delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ki je bila 10, septembra 1982, je skupščina sprejela novo vrednost točke za določanje višine kadrovskih štipendij. Dosedanja vrednost točke, kije znašala 4,63 din, se s 1.9.1982 valorizira za 15%. Tako znaša nova vrednost točke 5,32 din.
Občinska skupnost otroškega varstva Litija ima v šolskem letu 1982—83 dve štipendistki 4. letnika vzgojiteljske šole.
V šolskem letu 1981 —6*2 sta se dve štipendistki vzgojiteljske šole zaposlili v občini Litija, ena v Vzgojnovarstveni organizaciji Litija in ena v Osnovni šoli Gabrovka.
V finančnem načrtu Občinske skupnosti otroškega varstva Litija za leto 1982 so za kadrovske štipendije zagotovljena sredstva.
Poračun kadrovskih štipendij bo opravljen v mesecu novembru 1982.
Predlog je bil obravnavan na 2. seji odbora za planiranje in svobodno menjavo dela, dne 30. septembra 1982.
točki 4, 5
Glej skupno gradivo stri 22
točka 6
OSNUTEK 249—82
Na podlagi Zakona o sistemu družbenega planiranja in i družbenega plana SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Litija, delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v Občinski skupnosti otroškega varstva Litija (v nadaljnjem besedilu udeleženci) Sklepamo
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Litija za obdobje 1981-1985
1. člen
Spremeni se 18. člen v drugem odstavku in glasi: Število vključenih otrok v redno vzgojnovarstveno dejavnot v starosti od osmega meseca do vstopa v šolo je naslednje:
— leto 1981 skupaj 370 otrok, v 19 oddelkih (na novo v KS Sava),
— leto 1982 skupaj 390 otrok, V 20 oddelkih (na novo v KS Gabrovka), .
— leto 1983 skupaj 430 otrok, v 22 oddelkih (na novo v KS Jevnica),
— leto 1984 skupaj 530 otrok, v 26 oddelkih (na novo v Litiji),
— leto 1985 skupaj 600 otrok, v 29 oddelkih (na novo v Šmartnem in na Vačah).
V okviru možnosti bo organizirano družinsko varstvo v Krajevni skupnosti Ribče in Hotič ter zajetje večjega števila otrok v Krajevni skupnosti Sava (do sedaj 16 otrok, potrebe še za 8). VKrajevni skupnosti Sava je organizirano kombinirano družinsko varstvo.
2. člen
Spremeni se 19. člen v (očki c in č, na novo glasi:
o) Program graditve objektov				
Objekti	Površina ■2	Vrednoat v cenah 80	Leto predvid. isgradnje	; Predvectw». otrok
- "Najdihojca" Litija (2 odd.) (prleidek)	160	3.000.000	1*81	k6 (preselitev •Ktkca")
- Oabmta (Z oaaelna)	as	«.160.000	1962	40
- JntlH (2 oddelka)	213	4.1Ä0.000	1962	40
- Util* <» oddelki)	5*0	10. »1)0.000	1964	100
- âaartno (2 odd.lka)	1»	2.96O.O0O	1985	50
- »raditev lauetoro» t KB TM«				20
■aria aast a It a p • 1 *				250
č) Program kadrov za nove zmogljivosti
Za potrebe razširjene dejavnosti in novih vzgojnovarstvenih zmogljivosti btamo po posebnem kadrovskem načrtu pridobili naslednje de
— leta 1981 1 vzgojiteljica;^ vanihinie,
— lata 1962 1 vzgojiteljica, 1 varuhinja,
— leta 1983 2 vzgojiteljici, 2 varuhinji,
— leta 1984 4 vzgojiteljice, 3 varuhinje
— leta 1985 3 vzgojiteljice, 3 varuhinje
3. člen
V VI. delu »POTREBNA SREDSTVA ZA IZVEDBO NALOG« se spremeni 26. člen in glasi: Udeleženci sporazuma bomo za uresničitev programov po tem samoupravnem sporazumu potrebovali na-satdnja sredstva v cenah 1980.
Ocena predvidenih sredstev za program Občinske skupnosti otroškega varstva Litija v obdobju 1981—1985 je naslednja:
obte   1 9 8 0 t 000
Zap.
It..
BESEDILO
IZHODIŠČI FLAM 1980 1981
PLAN 1982
PLAN I983
PLAN PLAN POVPR.STOP. 198J   I985 RASTI 85/8C
PROGRAM
1. DENARNE POMOČI (otr-dod.)
2. REDNA VZOOJNOVAR.DEJAV.
3. INVESTICIJE
13.603 J0.6c90 i0;6051Clô«0; 110C6O5 10.60$ - 4,9 8.025 8.41$ 9.281 10.171 12.138 13.559 11,0 4.005   4.20O   3.274    3.394   3.518 3.649 - 1,8
4.	SKUPNE HAL. V SOV SDS	7.6i3	7.613	7.99o	8.356	8.74$ 9.131	3,7
	SKUPAJ   1 DO 4:	33.248	30.833	31.150	32.526	35.006 J6.944	2,2
	vng aRmanv						
1.	PRISPEVKI IZ OD	28.7T	26.324	26.641	28.017	30.-497 32.435	2,4
2.	SOLIDARNOST SOV 8bb	4.509	4.509	4.509	4.509	4.509 4.S09	0,1
Za program graditve objektov se združujejo sredstva iz 2 % občinskega samoprispevka, združene amortizacije in osebnega dohodka.
Za program redne vzgojnovarstvene dejavnosti se združujejo sredstva od osebnega dohodka po domicilu, za program denarnih pomoči (otroški dodatki) in program skupnih nalog(nadomestila OD v času porodniškega dopusta, pomoč pri opremi novorojenca) od osebnega dohodka po principu delovnega mesta. Za program denarnih pomoči Občinska skupnost otroškega varstva Litija prejema solidarnostna sredstva.
Vse ostale določbe samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Litija ostanejo nespremenjene.
UDELEŽENCI
OBRAZLOŽITEV:
Na 8. seji skupščine Skupnosti otroškega varstva Litija, dne 25. decembra 1980je bil sprejet ugotovitveni sklep o sprejemu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Litija za obdobje 1981—1985 (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 17-81), sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev pa na l. seji skupščine 'Občinske skupnosti otroškega varstva Litija, dne 26. maja 1982.
Na podlagi spremenjenih razvojnih gibanj je predvideno, da bo znašala v naši občini realna rast družbenega proizvoda 3,1 po spremembah in dopolnitvah občinskih planskih dokumentov. V okviru združevanja sredstev počasneje narašča skupna poraba družbenih dejavnosti in to po povprečni stopnji 2,5 (do sedaj 6,3) Spreminja se tudi rast sredstev znotraj skupne porabe.
Zaradi počasnejše gradnje novih objektov za vključevanje predšolskih otrok v redno vzgojnovarstveno dejavnost po sprejetem programu tretjega občinskega samoprispevka je tudi vključevanje otrok v to dejavnost spremenjeno ter prav tako tudi združevanje sredstev za izvajanje programov. Po predvideni oceni bo za program Občinske skupnosti otroškega varstva Litija potrebno združevati sredstva za otroške dodatke — minimalni obseg denarnih pomoči po povprečni nižji realni rasti in to —4,9, ker se v letih 1981 —1985 znižuje število upravičencev.
Združevanje sredstev za sofinanciranje redne vzgojnovarstvene dejavnosti v povprečnem deležu 60%, sepo posameznih letih povečuje po predvideni pridobitvi novih mest. Povprečna stopnja rasti za redno vzgojnovarstveno dejavnost znaša 11,0. V letu 1981 je bilo v občini
21 % od vseh otrok v starosti od 8 mesecev do 7 let vključenih v redno dejavnost, v republiki pa 41,2 %.Vletu 1985 bo z realizacijo predvidenega programa gradenj skupaj vključenih 600 otrok, to je 34%. Za izvajanje programa mak šole za otroke, ki niso vključeni v redno dejavnost nastaja že prostorski problem v Litiji in Šmartnem. Prav zaradi tega je pridobitev novih prostorov le tu nujno potrebna. Po ponovni analizi potreb po vključevanju otrok v redno vzgojnovarstveno dejavnost je ugotovljeno, da v Smartnem potrebe hitreje naraščajo kot pa je bilo prvotno načrtovano. V predlaganih spremembah in dopolnitvah hi predvidena pridobitev novih mest za vključitev otrok v redno vzgojnovarstveno dejavnost v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji. V Krajevni skupnosti Sava bo glede na ugotovljene potrebe možna vključitev večjega števila otrok v redno dejavnost kot kombinirano družinsko varstvo oziroma redni oddelek, toda le v primeru razširitve obstoječih prostorov.
Iz ocene predvidenih sredstev za program investicij je razvidno, da znaša povprečna stopnja rasti —1,8. V letu 1981 so se sredstva združevala za anuitete za vrtec »Medvedek« ter za gradnjo prizidka k vrtcu »Najdihojca« v letu 1982 za anuitete tega prizidka ter za gradnjo vrtcev po programu samoprispevka. V letih 1982 do 1985 je predvideno združevanje v višini 40% vrednosti objektov iz osebnega dohodka po prispevni stopnji v okviru dejavnosti namensko za investicije Občinske skupnosti otroškega varstva Litija, v višini 60% pa iz dvoprocentnega občinskega samoprispevka ter iz združene amortizacije.
V okviru možnosti in zakonskih določil bo s predvidenimi sredstvi mogoča realizacija uresničitve programa za predšolske otroke.
Po kadrovskem načrtu je predvideno štipendiranje odi —2 vzgojiteljici letno. Program skupnih nalog vSOVSR Slovenije je nespremenjen. Povprečna stopnja rasti po oceni predvidenih sredstev za celotni program Občinske skupnosti otroškega varstva Litija znaša 2,2 (prej 4,3).
Združevanje sredstev je predvideno iz osebnega dohodka po dimicil-nem principu in principu delovnega mesta in znaša predvidena povprečna realna stopnja rasti 2,4 iz solidarnosti pa 0,1. Namensko za program denarnih pomoči so predvideni viri sredstev tudi iz solidarnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenega varstva otrok v SRS za obdobje 1981—1985.
Vsi zneski v oceni predvidenih sredstev so v cenah leta 1980.
Skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Litija sprejme vsako leto dopolnila na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana in teh sprememb. V teh dopolnilih so programi ovrednoteni v tekočih cenah, opredeljene so osnove in prispevne stopnje po katerih se združujejo sredstva za izvajanje sprejetih programov.
Osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Litija za obdobje 1981—1985 je bil obravnavan na 2. seji Odbora za planiranje in svobodno menjavo dela dne 30. septembra 1982.
točka 7
POROČILO o realizaciji programa in finančnega načrta letovanja otrok za leto 1982
V letu 1982 je komisija za letovanje otrok na svojih sejah obravna-vla in sprejela program in finančni načrt letovanja otrok za leto 1982. Po sprejetem progamu letovanja so bile z Republiškim odborom RK Slovenije sklenjene pogodbe za letovanje v Mladinskem zdravilišču in okrevališču Debeli rtič pri Kopru, kjer ima naša občina zagotovljena stalna prosta mesta na podlagi soudeležbe sredstev pri izgradnji paviljona. Programiranje in financiranje letovanja otrok izvaja Skupnost otroškega varstva Litija, vse organizacijske naloge pa šole in Vzgojno-varstvena organizacija Litija.
1. LETOVANJE PREDŠOLSKIH OTROK:
V času od 16. do 26. junija 1982 je letovalo skupaj 53 predšolskih otrok in 6 vzgojiteljic. Starost otrok je bila od 4—7 let. Med otroki, ki so letovali, so bih redni varovanci vzgojnovarstvene organizacije in otroci, ki ne obiskujejo vrtca. Vodja skupine je bila Milena Kokalj.
Vsi stroški desetdnevnega letovanja so znašali skupaj 157.040,00 din, od tega so bili stroški oskrbnin 96.320.000 din, stroški prevoza 19.720,00 din, dnevnice vzgojiteljic, 19.800,00 din, soudeležba za nadomeščanje 17.000,00 din in material za rekreacijo 4.200,00 din Prispevek staršev k tem stroškom je znašal 1.400,00 din na enega otroka, prispevek samohranilcev pa 800,00 din. Zbrana sredstva od strani staršev so znašala približno 50 % celotnih stroškov, 50 % sred-
stev pa je bilo združenih pri programu Občinske skupnosti otroškega varstva Litija po finančnem načrtu za leto 1982. Vzgojiteljice so se potrudile, da so malčki preživeli deset prijetnih dni ob morju. Večji del dneva so otroci preživeli ob morju, vreme je bilo ugodno. Na izletu v Piranu so si ogledali akvarij, spoznavali pa so tudi bližnjo okolico.
2. LETOVANJE ŠOLSKIH OTROK:
Od 17. julija do 31. julija 1982 je letovalo skupaj 109 šolskih otrok in 10 vzgojiteljev, od tega dva rekreatorja. iz litijske osnovne šole je bilo na letovanju 60 otrok, 3 vzgojitelji; iz šmarske šole 35 otrok, 5 vzgojiteljev in iz gabrovške šole 14 otrok, dva vzgojitelja. Pedagoški vodja je bil Boris Žužek.
Prizadevanja vzgojiteljev—vodičev pri delu z otroci so bila uspešna. Na letovanju so prevladovali učenci nižjih razredov, večina ob prihodu na morje ni znala plavati. Skoraj vsi so osvojili osnovne plavalne veščine. V prostem času so prirejali družabne igre, športna srečanja fer organizirali krajše izlete. V prostem času so prirejali družabne igre, športna srečanja ter organizirali krajše izlete. Na izletu ob slovenski obali so učenci spoznali znamenitosti Pirana in Portoroža. Litijska skupina je v sodelovanju z Makedonci, Velenjčani in Trbovel jčani pripravila kulturni program za ves Debeli rtič na predvečer dneva vstaje.
Vsi stroški 14-dnevnega letovanja šolskih otrok so znašali skupaj 457.203,25 din, od tega so bili stroški oskrbnin 368.900,00 din, stroški prevoza 38.382,00 din, dnevnice vzgojiteljev 45.000,00 din in material za rekreacijo 4.921,25 din. Starši so k stroškom oskrbnin šolskih otrok prispevali približno 35 % po progresivni lestvici glede na mesečni dohodek na člana družine. Najnižji prispevek staršev je znašal 900 din, najvišji pa 2.200 din. 65 % sredstev je bilo združenih pri programu OSOV Litija po finančnem načrtu za leto 1982.
Realizacija prihodkov za stroške letovanja otrok je bila naslednja:
1. Prispevki staršev:
— OŠ Litija 91.800,00 din
OŠ Šmartno 52.600,00 din
OŠ Gabrovka 16.742,80 din
WO Litija 76.000,00 din
2. OSOV Litija po FN za leto 1982 367.634,45 din
3. Center za socialno delo Koper, Litija
(namensko za 2 otroka iz Gabrovke) 3.700,00 din
4. ZSMS za regresiranje prevozov po sporazumu 5.766,00 din Skupaj vsi prihodki: 614.243,25 din Pri vseh naštetih oblikah dejavnosti za otroke, naj gre za predšolske ali šolske, je bilo vloženega veliko truda in dobre volje vseh vzgojiteljev. Potrebno je vedeti, da letovanje z otroki ne pomeni, da je to »letovanje« tudi za vzgojitelje ampak je to nenehna celodnevna skrb za varno, zdravo in v vzgojnem smislu prijetno urejeno bivanje otrok na morju. Rezultati tega dela so očitni ne le od naše strani, pač pa tudi od strani vodstva zdravilišča in okrevališčča Debeli rtič.
Zanimanje za letovanje narašča. Letošnje in lansko leto je bilo število mest za letovanje šolskih otrok znižano iz 150 na 120, ker je vedno ostalo nekaj praznih mest. Letošnje leto je bilo drugače, nekaj otrok ni bilo mogoče sprejeti. Prav zaradi tega bo za prihodnje leto potrebno programirati 150 ali več mest.
točka 8
Gradivo so prejeli vodje delegacij v DELEGATSKEM POROČEVALCU SOV SRS štev.: 8 z dne 17.9.1982.
KULTURNA SKUPNOST
Na podlagi 10. člena Poslovnika skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija
SKLICUJEM
2. skupno sejo zborov skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija, ki bo v PONEDELJEK, 25. OKTOBRA 1982, ob 12. URI v veliki sejni sobi Občinske skupščine Litija, Jerebova ulica 14.
Za sejo predlagani naslednji
DNEVNI RED:
1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overoviteljev zapisnika,
2. Pregled realizacije sklepov 1. seje skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija, z dne 28. maja 1982,
3. Ugotovitveni sklep o usklajevanju sredstev valorizirane dovoljene porabe Občinske kulturne skupnosti Litija za leto 1982,
4. Poročilo o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti v občini Litija za 8 mesecev leta 1982,
5. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985,
6. Osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985,
7. Poročila o realizaciji programov izvajalcev kulturne dejavnosti:
a) Poročilo Zavoda za izobraževanje in kulturo Liti-
ja,
b) Poročilo Zveze kulturnih organizacij Litija,
c) Poročilo Zgodovinskega arhiva Ljubljana,
8. Sklep o prenosu upravljanja in lastništva Sindikalne dvorane Na Stavbah iz Občinske kulturne skupnosti Litija na Zavod za izobraževanje in kulturo Litija,
9. Delegatska vprašanja.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Ivan Gode
točka 2
Izvleček
' ' ' '      \       " yt* ■
iz zapisnika 1. seje skupščine Kulturne skupnosti Litija, ki je bila 28. maja 1982 ob 12. uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova ul. 4. Na seji je bil sprejet naslednji
DNEVNI RED: Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika, Poslovnik o delu 1. seje skupščine, Poročilo verifikacijske komisije, Konstituiranje skupščine KS Litija: izvolitev predsednika skupščine in namestnika, izvolitev predsednika zbora uporabnikov in namestnika, izvolitev predsednika zbora izvajalcev in namestnika, imenovanje skupnih organov skupščine, predsednikov, namestnikov in članov,
ugotovitveni sklep o Izvolitvi Odbora samoupravne delavske kontrole,
Sklepi 12. seje skupščine KS Litija in informacija o realizaciji, Poročilo o delu skupščine KS Litija v preteklem mandatnem obdobju,
Predlog Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Litija,
Predlog statuta Kulturne skupnosti Litija,
Ugotovitveni sklep o odločitvi OZD o razporeditvi presežkov SIS
družbenih dejavnosti iz leta 1981,
Sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana KS Litija za obdobje 1981—1985,
Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupne strokovne službe SIS Litija, Informacija o ustanovitvi Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija,
Informacija o podeljevanju Valvasorjevih' plaket v obdobju Delegatska vprašanja.
8. 9.
10.
11. 12. 13. 14.
ki. >
1. Imenuje se verifikacijska komisija v naslednjem sestavu:
— predsednik: Mira PRAŠNIKAR, mVw
— član: Joži KONJAR, ■ l\ «** ' mt»*
— član: Marina KRNEL
2. Za zapisnikarja se imenuje Miro Kastelic in Marino Krnel, za ove-rovitelja zapisnika pa Olga Sinreih in Mojca' Sahari.
t
K 2.
3. Poslovnik o delu 1. seje skupščine Kulturne skupnosti Litija se sprejme v predloženi vsebini.
4. Volitve so javne, za pomočnika pri štetju glasov pa se imenuje Karla Lovšeta iz zbora izvajalcev in Toneta Rappla iz zbora uporabnikov.
K 3.
5. Sprejme se poročilo verifikacijske komisije, ki je na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih:
Zbor uporabnikov 22 delegatov od 45 delegatskih mest
— delegati iz OZD 14 delegatov od 27 delegatskih mest
— delegati iz KS 8 delegatov od 18 delegatskih mest Zbor izvajalcev 10 delegatov od 13 delegatskih mest
S prisotnotjo 32 delegatov od 58 delegatskih mest je skupščina KS Litija sklepčna, vendar pa zbor uporabnikov ni sklepčen.
6. Seja skupščine KS Litija se kljub temu nadaljuje, naknadno pa se pridobi k sprejetim sklepom soglasje manjkajočih delegatov iz zbora uporabnikov.
K 4.
7. Vsi prisotni delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev so z javnim glasovanjem — dvigom rok soglasno izvolili za predsednika skupščine KS Litija Ivana GODCA, delegat zbora izvajalcev, to je Odbora za obnovo gradu Bogenšperk.
Za namestnika predsednika skupščine KS Litija pa je bil soglasno izvoljen Janez KRES, delegat zbora uporabnikov, to je iz delegacije Lesne industrije Litija.
8. Vsi prisotni delegati zbora uporabnikov so soglasno izvolili za svojega predsednika Meto KRNC iz delegacije Predilnice Litija, za njenega namestnika pa Vilija KRALJA iz delegacije KS Litija — levi breg.
9. Vsi prisotni delegati zbora izvajalcev so soglasno izvolili za svojega predsednika Slavka ROK A VCA iz ZKO Litija (KUD Jevnica), za njegovega namestnika pa Jožo KONJAR iz Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija.
10. Vsi prisotni delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev so z javnim glasovanjem — dvigom rok — soglasno izvolili naslednje organe skupščine Kulturne skupnosti Litija
a) Odbor za samoupravno delavsko kontrolo:
b) Odbor za skladen razvoj kulturnih dejavnosti:
c) Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela:
d) Odbor za vprašanja samouprav, organiziranosti, kadrovska vprašanja, priznanja in nagrade:
e) Odbor za normativno dejavnost:
f) Odbor za LO in DS:
g) Odbor za spremljanje dela in sodelovanje s KS Slovenije:
h) Predsedstvo:
11. Podpisniki žiro računa in finančne dokumentacije za Kulturno skupnost Litija so naslednji:
— Ivan Godec — predsednik skupščine,
— Joža Konjar, preds. kom. za planiranje in svobod, menjavo dela,
— Mira Kastelic, strokovna delavka za KS Litija,
— Joža Gombač, računovodja Skupne strok. si. SIS.
Ostala dokumentacija se podpisuje v skladu s statutom in sklepi skupščine in njenih organov.
12. Pri Kulturni skupnosti Litija še nadalje ostane kot poseben organ izvajalcev Odbor za obnovo gradu Bogenšperk. Spremembe in dopolnitve v članstvu tega odbora se sprejmejo na naslednji seji skupščine KS Litija, predsednik odbora pa sodeluje v predsedstvu KS Litija.
K 5.
13. Skupščina KS Litija potrjuje sklepe 12. seje skupščine z dne 3.
marca   1982 in sprejma informacijo o uresničevanju sklepov te seje.
14- Ugotavlja se, da so bili sklepi skoraj v celoti realizirani, vendar pa nam KS Slovenije ni posredovala odgovora na sklep v zvezi z njihovimi presežki in sredstvi za program širšega pomena. Prav tako nam ni odgovoril tudi Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško v zvezi s povečanjem njihovega programa.
K 6.
15. Poročilo o delu skupščine KS Litija v mandatnem obdobju
1978—1982 se sprejme v predloženi vsebini.
K 7.
16. Skupščina Kulturne skupnosti Litija sprejema predlog Samou-
pravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Litija v predloženem besedilu, vključno z naslednjimi dopolnitvami in spremembami: V celotnem besedilu sporazuma se spremeni in ustrezno popravi
naziv skupnosti, ki se glasi: OBČINSKA KULTURNA SKUI NOST LITIJA.
11. člen:
Ta člen se v celoti črta in se na novo glasi:
»Uporabniki in izvajalci urejajo medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti ter pogoje in načine uresničevanja svobodne menjave dela z družbenimdogovarjanjem, s samoupravnimi sporazumi, skladno z zakonom in tem samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi akti.«
12. člen:
Ta člen se dopolni in se glasi: »Občinsko Kulturno skupnost Litija upravlja skupščina. Skupščina
ima 58 delegatskih mest. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov ima 45 delegatskih mest, od tega 27 delegatskih
mest OZD in 18 delegatskih mest krajevne skupnosti. Zbor izvajalcev ima 13 delegatskih mest.«
18. člen:
Ta člen se spremeni in se na novo glasi:
»Organ samoupravnedelavske kontrole je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v obeh zborih ter šteje 5 članov.«
K 8.
17. Skupščina Kulturne skupnosti Litija sprejema predlog Statuta Občinske kulturne skupnosti Litija v predloženem besedilu, vključno z naslednjimi dopolnitvami in spremembami:
V celotnem besedilu statuta se spremeni in ustrezno popravi naziv skupnosti, ki se glasi: OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST LITIJA.
4. člen:  Ta člen se spremeni in se na novo glasi:
»Ime skupnosti je: Občinska kulturna skupnost Litija. Sedež skupnosti je v Litiji, Valvasorjev trg 9a.
7. člen:
V tem členu se spremeni prvi odstavek in se na novo glasi: »OKS Litija upravlja skupščina. Skupščina ima 58 delegatskih
mest.
Skupščina je sestavljena iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Zbor uporabnikov ima 45 delegatskih mest, od tega 27 delegatskih mest OZD       in 18 delegatskih mest krajevne skupnosti. Zbor izvajalcev ima 13 delegatskih mest...«
21. člen:
Ta člen se dopolni, in sicer:
»6. Odbor za obnovo gradu Bogenšperk — poseben organ izvajalcev pri OKS Litija, ki šteje največ do 20 članov.
V delovno področje Odbora za obnovo gradu Bogenšperk sodijo: — spremljanje in izvajanje obnovitvenih in ostalih del na gradu Bogenšperk, ki jih podrobneje opredeli odbor sam.
Odbor za obnovo gradu Bogenšperk ima tudi svoj žiro račun.« 24. člen:
Ta člen se spremeni in se na novo glasi:
»Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic članov se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor samoupravne delavske kontrole skupnosti šteje 5 članov iz obeh zborov. Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v obeh zborih enako velja tudi za odpoklic članov odbora.
Postopek za odpoklic začne skupščina KS Litija, kadar je podan kateri od razlogov, ki jih za odpoklic določa zakon.«
K 9.
18. Skupščina Kulturne skupnosti Litija je na zasedanju obeh zborov ugotovila, da je od 41 OZD poslalo 30 OZD sklep, da se presežki SIS družbenih dejavnosti izleta 1981 razporedijo po predlogu IS Skupščine občine Litija, kjer so za kulturno skupnost Litija predvidena namenska sredstva za amortizacijo sindikalne dvorane na Stavbah za leto 1981 in 1982v višini 940.000 din (amortizacija za leto 1981. 670.000 din in za leto 1982 v višini 270.000 din). Kulturni skupnoti Litija se v tej višini tudi poveča dovoljena poraba za leto 1982.
K 10.»
19. Skupščina Kulturne skupnosti Litija je sprejela sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne' skupnosti Litija za obdobje 1981-1985.
I*lan 1982 K 80.000
20. Skupščina Kulturne skupnosti i. ooo - spremembe in dopolnitve samoupravnega spora;""11 ...jvitvi Skupne strokovne službe SIS Litija v naveden"      očiščenem besedilu.
K 12.
21. Informacija o ustanovitvi Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija se sprejme na znanje.
22. Poročilo o delu in programu dela tega zavoda se uvrsti na eno izmed naslednjih sej kot samostojna točka dnevnega reda.
K 13.
23. Informacijo o podeljevanju Valvasorjevih plaket v obdobju 1980/82 se sprejme na znanje.
K 14.
24. Proučiti je potrebno čas za izvajanje sej skupščin in po predhodnem dogovoru z delegacijami določiti primemo uro za izvajanje sej skupščin.
25. Vsi odbori Občinske kulturne skupnosti Litija pripravijo operativne programe dela za letošnje leto. Predsedujoči teh odborov pripravijo tak program do prve seje predsedstva, točka pa se uvrsti tudi na naslednjo sejo skupščine.
26. Pripravi se poseben program neposrednjega povezovanja predsedstva Občinske kulturne skupnosti Litija z izvajalci kulturne dejavnosti, z delegacijami OZD in krajevnih skupnosti ter drugimi institucijami.
27. Med sejami skupščin odbori čimbolj samostojno delujejo v okviru pristojnosti in globalnih odločitev skupščine.
Seja skupščine je bila zaključena ob 14.30
točke 3, 4, 5
Glej skupno gradivo, stran 21,22
točka 6
OSNUTEK 1/10-82
Na podlagi zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenega plana SR Slovenije (Uradni Ust SRS, it 1/80) in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI LITIJA za obdobje 1981—1985, delavci v združenem dem, dragi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v Občinski kulturni skupnosti Litija (v nadaljnem besedilu udeleženci) sklepamo
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
samoupravnega sporazuma o temeljili plana občinske kulturne skupnosti Litija za obdobje 1981-1985
V samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 se spremenijo naslednji členi:
1. člen
Spremeni se besedilo 2. člena, ki sedaj na novo glasi:
V Matični knjižnici Litija bo narasla knjižna zaloga po minimalnem normativu iz 17.000 knjig v letu 1980 na 28.600 knjig v letu 1985, tako bomo v občini Litija v letu 1985 dosegli 1.66 knjig na prebivalca.
Število zaposlenih se bo povečalo iz 3 v letu 1980 na 4 v letu 1985. Večja zaposlitev je namenjena za strokovno delo s potujočo knjižnico, vzajemno knjižnico (knjižnica v organizacijah združenega dela) in knjižnično vzgojo bralcev.
2. člen
Spremeni se 3. člen. Za prvim odstavkom se doda novo besedilo, ki glasi: Na podlagi sprejetega novega zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana izdela konkreten program izvajanja zakona tudi za občino Litija.
3. člen
Besedilo 5. člena se na novo glasi:
V občini Litija se bo povečalo število predstav na področju gledališke, glasbene, plesne in druge dejavnosti. Predvidevamo povečanje iz 150 predstav v letu 1980 na 300 v letu 1985.
Na področju likovne dejavnosti se bo število razstav povečalo iz 11 v letu 1981 na 20 v letu 1985. V občini bo potrebno tudi opredeliti razstavne prostore.
Zveza kulturnih organizacij Litija bo skrbela za razvoj amaterske dejavnosti s področja gledališča, glasbe (vključevala bo tudi godbo) likovne in filmske dejavnosti (skrbela bo za kvaliteten program filmov in filmsko vzgojo). ZKO Litija bo vplivala na razvoj in delo kulturnih društev v krajevnih skupnostih, šolah in OZD. Še bolj mora zaživeti amaterska kulturna dejavnost z gostovanji po krajevnih skupnostih v občini Litija, ponovno pa je potrebno oživeti to dejavnost tudi v samem mestu Litija. S pomočjo zainteresiranih OZD bo v svoj program vključila tudi razvijanje delavcev iz drugih republik in se povezovala z zamejstvom.
4. člen
Člen 9 se črta in nadomesti z novim besedilom:
Za Sindikalno dvorano v Litiji in druge dvorane, katere lastniki oz. upravijalci so kulturna društva oziroma organizacije, se v skladu z zakonom zagotovijo sredstva za amortizacijo premičnin in nepremičnin po minimalnih zakonskih stopnjah.
5. člen
Spremeni se besedilo 11. člena tako, da v tem členu odpade naslednje besedilo: v letih 1984—85 pa kinogledališka dvorana s knjižnico ter funkcionalni prostori v predračunski vrednosti 57.720.000 din.
Za funkcioniranje objekta na Vačah bo potrebno zagotoviti amortizacijska sredstva. Objekt v Litiji pa bo pričel s funkcioniranjem po izteku tega planskega obdobja.
6. člen
V celoti se črta besedilo 14., 15., 16. in 17. člena in nadomesti z novim členom, ki se glasi:
Udeleženci sporazuma bomo za uresničitev programov po tem sporazumu potrebovali naslednja sredstva v cenah leta 1980:
* 000
Z»p. „_„_„-.-        IZHODIŠČE   PLAN      PLAN      PLAN      PLAN     PLAN POVPREČ. it.   BESEDILO lo8o      198l      lg82      198J      1981(    ^985 STRASTI
PROGRAM OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI LITIJA
1. OBČIN.PR0GHAM-RED.DEJ.   5.745     $.683    5.610    6.161     6.719   6.362 2,1
2. SKUPNI PROGRAM KS SRS ,4.93/*___5..082___JiJJ*___J.JjU___Sl55L-SiZi2___Žl2_____
3. SKUPAJ VSE OD 1 - 2:    10.679  IO.765  10.844  11.552  12.272 12.082 2,5
VIRI SREDSTEV v 1.   PRISPEVKI IZ OD 10.679  10.765  10.344  11.552  12.272 12.082 2,5
Sredstva iz tega člena bodo vsako leto valorizirana v skladu z rastjo sredstev SIS družbenih dejavnosti.
Vse druge določbe samoupravnega sporazuma o temeljih plana OKS Litija ostanejo nespremenjene. Ustrezno se popravijo zaporedne številke posameznih členov. V sporazumu se črtajo oz. popravijo vsi finančni podatki.
OBRAZLOŽITEV:
Ugotovitveni sklep o sprejemu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 je bil sprejet na 8. seji skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija, dne 24.12.1980 (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 17-81), sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Litija pa na 1. seji skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija, dne 28.5.1982.
Na podlagi spremenjenih razvojnih gibanj v občini, ki so nastala po sprejemu srednjeročnih planskih dokumentov, je potrebno spremeniti in dopolniti tudi planske akte samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Iz sprememb in dopolnitev občinskih planskih dokumentov za obdobje 1981—1985 izhaja, da bo družbeni proizvod rastelpo realni stopnji 3,1% letno. Sredstva za celotno skupno porabo (družbene dejavnosti) bodo rastla po stopnji 2,5 (do sedaj 6,3). Znotraj skupne porabe pa bo rast sredstev za posamezne SIS različna.
Pri Občinski kulturni skupnosti Litija je predvidena povprečna stopnja rasti za celoten program v višini 2,5 (prej 12,6). Za program v občini je povprečna rast v tem obdobju 2,1 (prej 17,3). Združevanje sredstev je še naprej predvideno iz osebnega dohodka po domicilnem principu.
Občinski program se zmanjša za sredstva, ki so bila predvidena za investicijo nove kinogledališke dvorane v Litiji po programu III. občinskega samoprispevka v naslednjih zneskih: v 1982. letu —5.610.000 din. v 1983. letu — 6.161.000 din, v 1984. letu — 6.110.000 din, v 1985. letu pa 6.415.000 din. Ta naloga se bo morala prenesti v naslednje srednjeročno obdobje. Zmanjša se tudi višina sredstev za skupni program KS S RS in to v letu'l98l za 763.000 din, v letu 1982 za 884.000 din. S tem zmanjšanjem se zagotovi povprečna realna rast za ta program po stopnji 3,0.
Vsi zneski predvidenih sredstev so v cenah leta 1980, ki se bodo vsako leto valorizirali glede na ugotovljene in dogovorjene dejanske nominalne rasti sredstev za SIS družbenih dejavnosti.
Poleg sprememb, ki so bile že sprejete v okviru srednjeročnega plana 1981—1985 in sprejete na seji skupščine dne 24. junija 1981 so v tem času nastale še nove obveznosti pri Spomeniškem varstvu Ljubljana v zvezi z novim zakonom o kulturni in naravni dediščini in pa dodatne obveznosti z adaptacijo. Sindikalne dvorane na Stavbah v Litiji (amortizacija in stroški delovanja dvorane). Te spremembe so vključene v tem osnutku.
Osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Litija za obdobje 1981 —1985 je bil obravnavan na 2. seji odbora za svobodno menjavo in planiranje dne 1. oktobra 1982.
.tov z njimi ni uspelo navezati, iv dramska skupina ne deluje,
točka 7
POROČILO o delu Zveze kulturnih organizacij Litija v pretekli sezoni
I. Zvezo kulturnih organizacij Litija (ZKO) sestavlja 8 kulturno umetniških društev (KUD), 11 samostojnih skupin in 3 šolska kulturna društva (ŠKD). V nekaterih KUD-ih deluje po več sekcij, v dveh sredinah (Litija, Polšnik) pa že deluje več samostojnih skupin, zato tu pripravljamo ustanovitev KUD-ov.
I/l Pregled KUD-ov in samostojnih skupin KUD Jevnica ima 5 sekcij: mešani pevski zbor (22 članov), oktet, dramsko skupino, recitatorsko skupino, skrbijo pa tudi za potujočo knjižnico in izposojo; KUD Jevnica je eden izmed zelo aktivnih, poleg rednih vaj in nastopov na proslavah v krajevni skupnosti in okolici, na občinski pevski reviji, zasavski pevski reviji in Taboru v Šentvidu, redno organizirajo tudi gostovanja drugih skupin v Jevnici V lanskem letu so jih pestile kadrovske težave, a so jih uspešno rešili.
KUD Fran Levstik Gabrovka je najbolj aktivno društvo; imajo 2 pevska zbora, dramsko skupino in zabavno sekcijo. Dramska skupina se vsako leto predstavi s celovečerno igro (letos s komedijo Glavni dobitek) in gostuje v občini (S gostovanj).
Ženski pevski zbor Gabrovka (20 članic) je v zadnjih letih kvalitetno napredoval in se v pretekli sezoni lahko pohvali s številnimi nastopi doma, po celi občini ih zunanje (16 nastopov). Udeležil se je obeh revij in Tabora v Šentvidu. Moški pevski zbor (MPZ) Gabrovka (15 ČLANOV4 JE IMEL KADROVSKE TEŽAVE, VENDAR JIH JE V PRETEKLIH SEZONAH POD VODSTVOM NOVEGA ZBOROVODJE PREMAGAL IN PRIČEL Z RESNIM DELOM. Za KUD pomeni veliko obremenitev, predvsem finančno, to, da se obe zborovodji vozita iz Litije.
KUS Lipa Vače ima kar tri zbore: moškega (20 članov), ženskega (12 članic) in mešanega (26 članov), ter zelo aktivno dramsko in recitatorsko skupino. Dramska skupina se vsako sezono predstavi s celovečerno igro, recitatorska skupina pa pripravlja recitale in z njimi nastopa tudi izven občine. KUD redno pripravlja redno zelo zanimive či-talniške večere, letos pa so prevzeli in izvrstno izpeljali občinsko pevsko revijo. Na pevskem področju imajo sicer kadrovske težave z zborovodjo (starejši, bolehen), a so se kljub temu vsi zbori udeležili (obeh revij in tabora.
Kulturno—prosvetno društvo Kresnice: v pretekli sezoni je deloval le ŽPZ, ki je bil ustanovljen šele pred tremi leti, šteje 35 članic; zaenkrat se je predstavil v krajevni skupnosti, na obeh revijah in v Šentvidu, z MPZ Hotič—Kresnice pa se je predstavil tudi na kulturnem tednu na Igu pri Ljubljani.
V okviru DPD Hotič deluje moški pevski zbor Hotič—Kresnice (30 članov); zbor deluje na področju dveh krajevnih skupnosti, kjer sodeluje na proslavah. Sodeloval je na obeh revijah in v Šentvidu, na predvečer Tabora so skupaj z ŽPZ Kresnice pripravili koncert Pojo naj ljudje, s Šmarskim oktetom pa so izvedli celovečerni koncert v sklopu abonmaja v Litiji. V tej sezoni se pripravljajo na 10—letnico obstoja, ki jo bodo slavili spomladi.
KUD Kostrevnica ima dramsko skupino, ki se je predstavila s celo-
večerno igro,
KUD Dole: z drugih sekcij nim.
KUD Velika Št . dobrih i skupino, ki pa se letos še ni predstavila. ^-^orsk*
Moški pevski zboradi pi"™""" *>iiic v pretekli sezoni kvalitetno in številčno (32 članov)*!0; ^ ,zbor v občini, sodeloval je na številnih krajevnih in občinski? . -.dvah, obeh revijah in Taboru, pripravil je več izmenjalnih koncertov in se predstavil tudi izven občine. V začetku nove sezone pa se je zbor, ki bo slavil čez dve leti 100—letnico, znašel pred veliko težavo, saj je na začetku nove sezone ostal brez zborovodje.
MPZ Polšnik šteje 20 pevcev, zbor sodeluje na proslavah v krajevnih skupnostih, na obeh revijah in Taboru, pripravil je več izmenjalnih koncertov; v kraju deluje tudi dramska skupina in pripravljajo ustanovitev KUD-a.
MPZ Zvon Šmartno (30 pevcev) je imel v pretekli sezoni težave z zborovodjem, v tej sezoni pa bodo lahko pričeli z resnim delom.
MPZ Savski glas (14 pevcev) je, mlad zbor, zato se razen na obeh revijah širše v občini ni predstavil, sodeluje pa na vseh domačih proslavah.
Mešani pevski zbor Primskovo (15 članov) tudi deluje šele dve sezoni, imajo pa velike težave z zborovodjem.
Šmarski oktet je zelo aktiven, lahko se pohvali z vrsto nastopov v občini in izven nje, organiziral je številne izmenjalne in samostojne celovečerne nastope.
Zasavski rogisti zelo aktivno delujejo v občini in izven nje, saj so zelo specifična skupina, žal pa se v naše programe še ne vključujejo v celoti.
Folklorna skupina Javorje je naša edina plesna skupina, ki se otepa predvsem s kadrovskimi in finančnimi težavami, a kljub temu pripravlja in sodeluje po vsej občini s svojimi nastopi.
Harmonikarski orkester deluje v okviru Glasbene šole, v letošnjem letu se je predstavil le na zaključni produkciji.
V okviru treh matičnih šol delujejo tudi šolska kulturna društva, s katerimi že navezujejo stike, predvsem na zborovskem področju (občinska in zasavska pevska revija otroških.in mladinskih pevskih zborov, usmerjanje zborovodij teh zborov v zasavsko zborovodsko šolo).
II. Problematika dejavnosti
1. Dramska dejavnost
Na področju dramske dejavnosti se pojavljajo velike kadrovske težave, saj v občini nimamo strokovnjaka s tega področja, ki bi lahko strokovno usmerjal in pomagal delujočim skupinam. Situacijo rešujemo z usmerjanjem posameznikov na razne seminarje, v okviru zasavskega medobčinskega sveta ZKO, kamor se vključujemo, pa se zavzemamo tudi za organizacijo šole oziroma tečaja za režiserje. Seveda se tudi srečujemo s finančnimi problemi, saj zaradi skromnih sredstev delujočim skupinam lahko namenimo le malo denarja, kar pa jim še zdaleč ne zadostuje za nabavo kulis, kostumov, prevozov na gostovanja in jim tako ne moremo zagotoviti rednega delovanja.
2. Zborovska dejavnost je v naši občini najbolj razvita in množična, saj deluje 12 odraslih pevskih zborov, dva okteta in 11 otroških oz. mladinskih pevskih zborov.
Ta dejavnost nam pravzaprav pobere vsa finančna sredstva, kr pa niti ne zadostojejo za nagrajevanje zborovodij po sprejetem pravilniku o nagrajevanju le—teh.
Na področju vseh ostalih kulturnih dejavnosti (lutkovna, likovna, plesna, literarna, arhivsko—dokumentacijska) se otepamo z velikimi problemi, saj se zaradi majhnih finančnih sredstev, lahko omejimo le na občasne akcije.
III. O Organiziranost ZKO Litija
Najvišji organ je konferenca ZKO Litija (2 delegata iz vsake skupine) ki se sestaja enkrat letno. Njen izvršni organ je 9—članski izvršni odbor (IO), ki je imel 7 sej, posamezni člani pa vodijo komisije za področja kult. dejavnosti, vendar zaradi že prej omenjenih težav delujejo le tri glasbena, dramska in lutkovna.
ZKO Litija ima redno zaposlenega tajnika, ki opravlja strokovna dela, po sklepih IO, povezuje in vzpodbuja dejavnost, pomaga skupinam pri razreševanju njihovih problemov, pripravlja različna gradiva in sklicuje seje (IO, konf. komisije delov, sestanke), usklajuje in pomaga pri organizaciji revij, nastopov amaterskih skupin.
Poleg tajniških opravil za ZKO pa opravlja tudi organizacijo kulturnih prireditev v občini.
IV. Finančno poročilo 1'rihotlkti
1. Dohodki KS I.Ui.
MottCHMK   NiIIIIOIIhI«) llltkjl'/..
/.H lutkarji! 1'dnli oitiorkiir Litiju
Skupaj
Plan 1982 450.000
Heal. 30/8-82 290.676.00
2.000.00 298.676.00
ODHODKI:	Plan 1982	Real. 30/8-82
1. Datacija KUD-om:	280.000	120.000.00
- M P/. Upa Lilija	DO. 000	1 fi.OOll. titi
- šinatski Okltll	20.000	10.000.00
- MPZ Hotič-Kresnice	22.00 0	11.000.00
- KUD Upa-Va5e	25. 000	25.000.00
- KUD Jevnica	20. 000	10.000.00
- KPD Kresnice	10.000	8.000.00
- MPZ PolBnik	20.000	10.000.00
. MPZ Savski glas	14.000	7.000.00
- KUD F. L." Gabrovka	28.000	23.000.00
- MePZ Primskovo	14.000	
- Folklorna sku. Javorje	14.000	7.000.00
- Lutkovna skupina	5.000	-
- Harmonikar, orkester	(i. 000	-
- Ostala dejavnost	4.800	
2. Stiki s tujino	10.000	-
3, Prevozi   (gostovanja, revije)	50.000	25.545.75
4. Reprezent. str. revij	30.000	36.161.05
5. Seminarji	20.000	19.200.00
6. Potni str.dnevnice	7. 000	840.00
7. Zborovodska Bola	12.000	12.000.00
8. Plakati	30.000	30.000.00
9. Nepredvidene naloge	11.000	-
10. Bančna provizija		497.10
Skupaj porabljeno	400.000	250.243.90
Obrazložitev finančne realizacije:
V finančnem načrtu za leto 1982 predstavlja glavna postavka dotacije KUD-om, ki jeza 13% večja od leta 1981 (240.000). V planu za leto 1982 pa smo na novo zagotovili sredstva za zborovodsko šolo v višini 12.000, vendar lahko iz realizacije ugotovimo, da smo že v 8. mesecih porabili 27.000 din. Za to akcijo smo se odločili zaradi velikih kadrovskih težav z zborovodji. V finančnem načrtu smo zagotovili 30.000 za plakate po sklepu konference ZKO. Plakate bodo uporabljale vse kulturne skupnosti v občini za obveščanje občanov o svojih prireditvah in delu.
Predlagamo KS Litija, da s planom za leto 1983 prične razreševati perečo problematiko osnovne amaterske kuliurne dejavnosti v občini. KS Litija naj seznani ustrezne organe o težki situaciji amaterske kulture tudi Izvršni svet SO Litija, skupščino KS in zbore skupščine SO Litija — eventuelna skupna seja vseh zborov, in tudi vse DPO v občini.
POROČILO o delu Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija
Zavod za izobraževanje in kulturo se je konstituiral 1/4—1982 s preoblikovanjem Delavske univerze in s priključitvijo dejavnosti (strokovna služba ZKO -»organizacija kulturnega življenja, funkcioniranje gradu Bogenšperk), ki so delovale že prej.
Dne 25/5—1982 je Temeljno sodišče v Ljubljani vpisalo v sodni register naslednje spremembe:
IZVAJANJE DEJAVNOSTI IN NAČRTI ZA DELO V PRIHODNJE
Zavod za izobraževanje in kulturo deluje po sprejetem programu dela, ki je tudi finančno ovrednoten.
Za leto 1982 je predvidena realizacija v višini 11.546.200 din. Vse enote imajo svoje delovne programe in finančne načrte, iz katerih se jasno razvidi, s katerimi dejavnostmi in v kakšni višini jih nameravajo realizirati.
Prihodnje leto bi želeli nekoliko bolj pokriti in vsebinsko zapolniti — v sodelovanju z ostalimi skupnostmi in društvi — prosti čas mladih (zlasti čas počitnic), poživiti kulturno življenje v občini Litija, nuditi občanom še več možnosti za izobraževanje, razvedrilo in duhovno bogatitev. Na področju informiranja in delegatskega izobraževanja pa delegacijam, delegatom in občanom nuditi čim yeč informacij in kratkih, razumljivih in preglednih gradiv.
PROBLEMI, KI SE JAVLJAJO OB DELU
Prav je, da ob vseh naših uspehih in načrtih opozorimo še na probleme, ki se pojavljajo. Ne zato, da bi jadikovali nad brezizhodnim položajem, pač pa, da bi angažirali vse, ki kakorkoli lahko pomagajo, da se ga čimprej odpravi.
Najbrž niti ni časa niti prostora, da bi o vseh govorili podrobneje — zato jih morda danes bolj naštejemo — posebej pa bi izpostavili problem Kina Šmartno, ki je po naši oceni več kot pereč.
Najprej naštejmo problematiko posameznih enot:
DU Litija:
Skrbi nas upadanje števila slušateljev posameznih izobraževalnih oblik (zmanjšan interes za izobraževanje), kar nam predstavlja precejšen izpad pri ustvarjanju sredstev.
Matična knjižnica:
Pomanjkanje sredstev za nabavo knjig, ki jih zahtevajo normativi, neustrezni prostori. Glasbena šola:
Kadrovske težave, ki se vlečejo iz leta v leto. Nujno bi rabili še dva glasbena pedagoga, neustrezni prostori. ZKO:
Premajhna sredstva za delovanje službe v novi organiziranosti, premajhna sredstva za društveno dejavnost. Težave s funkcioniranjem Sindikalne dvorane na Stavbah (rabili bi nadomestno stanovanje za novega hišnika, izgleda pa zaenkrat ni nobenega). Težave pri organizaciji abonmajev, kulturnih prireditev. Premajhna odzivnost gledalcev na kulturno ponudbo. Kino Šmartno:
Naj nekoliko konkretneje osvetlimo problem kina Šmartno. Seveda ne bomo posegali nazaj v zgodovino (kdaj in zakaj je bil zaprt litijski kino). Povejmo le to, da se izguba v kinu (kot najbrž še marsikje) vleče že vrsto let in da so jo ves ta čas pokrivali delavci ostalih enot.
Letos ob 6—mesečnem obračunu, je znašal negativni saldo 34.382 din.
Kako in zakaj prihaja do tega? Osnovni podatki o kinu Šmartno:
Dvorana s 325 sedeži. Platno izredno staro, na velikem lesenem okviru, ki ga zaradi dotrajanosti ni moč več snemati, stoli stari, razmajani, na poklop. '
Dvorana pozimi izredno mrzla, odljudna. Aparature zastarele, ki-nooperaterska kabina komaj ustrezna, sanitarije v kritičnem stanju, strop nad kotlovnico lesen, nezaščiten nad njim oder s kulisami.
Predstave 2—krat tedensko. Ob sobotah ob 17.30 in 20. uri, v nedeljo ob 17.30 uri.
Pri predvajanju filmov se mora poleg ostalega upoštevati tudi iztro-šenost aparatur. V kinu Šmartno vrtimo zatorej le filmske kopije slabših ocen.
Za obveščenost publike skrbijo plakati pri železniški postaji pri trafiki, v Predilnici. Reklamne omarice so tudi na Dobravi, pri nekdanjem kinu Litija in pri trgovini Peko.
V Šmartnem pa so: pri kinu Šmartno pri prodajalni Kmetijske zadruge in pri IUV — TOZD Usnjarna. Plakati pa so razobešeni še pri Pekariji in pri Petelinšku.
Do julija je bila cena kinovstopnic 20 in 25 din, nato smo jo povečali s soglasjem Skupnosti za cene na 25 oziroma 30 din.
Prospektov za filme ni, posredujejo jih samo pri Croatia filmu in Makedonija filmu.
Število obiskovalcev in inkaso v posameznih mesecih v letu 1982 v primerjavi z letom 1981:
Leto	1982		Leto	1981
mesec	št. obisk.	inkaso	St. obisk.	inkaso
januar	1391	29.850. -	1553	25. 925. -
februar	1031	27. 530. -	1466	24.815.00
marec	12 09	30.850. -	1769	30.025. -
april	1044	22.670. -	1691	28.275.-
maj	1040	22.070.-	1689	27.630.-
junij '	1100	23. 770. -	1118	24.010.-
Skupaj	0895	157. 340. -	9286	100. (¡80.-
Iz te tabele se vidi, da število gledalcev v primerjavi z enakim obdobjem leta 1981 pada. Razlika v inkasu sicer ni tolikšna, kar pa gre seveda pripisati nižjim cenam kinovstopnic v letu 1981 (15 in 20 din).
Poglejmo zdaj še, kolikšni so stroški (npr. povprečni stroški za en mesec), da bi lažje dobili sliko o rentabilnosti oziroma nerentabilnosti kina.
Poprečni mesečni dohodki:
1. Kulturna skupnost 5.000
2. Poprečni inkaso kinovstopnine 26.130
31.130
Poprečni mesečni izdatki: '
1. Najemnina filmov in dvorane 12.554
2. Elektrika 2.340
3. Ogrevanje L 200
4. Ostali mat. stroški (AM, čistila) 3.500
5. Bruto osebni dohodki 15.546
6. Prisp. iz dohodka 3.420
7. Skladi (rezer. sklad, SSP) 2.000
40.560
Nepokrita razlika 9.430
Že bežen pogled na naslove oz. zvrsti nam pove, da je bil filmski repertoar dokaj komercialen, se pravi tak, ki naj bi »vlekel«. Pa so bili kjub temu nekateri meseci dokaj »sušni«. Vpraševali smo se, zakaj?
Pri teh razmišljanjih so se nam odpirale naslednje dileme: Ali filmski program še bolj skomercializirati inšelbolj znižati estetski in vrednostni nivo prikazanih filmov ali pa seči po zahtevnejšem in vrednejšem programu, ki zahteva bolj osveščenega in filmsko bolj izobraženega gledalca, ki pa hkrati povečuje tudi negativno razliko?
V Zavodu za izobraževanje in kulturo smo razmišljali tudi o drugih rešitvah da bi rzplavali iz teh težav: organizacija posebnih filmskih predstav za delovne organizacije, morda predvajanje filmov s srbohr-vatskimi podnaslovi za delavce iz bratskih republik, organizacija posebnih filmskih predstav za osnovne šole. Vse naše kalkulacije kažejo, da bi s tako organizacijo morda uspešno pokrirli te filmske predstave, ne bi pa reševali negativne razlike, ki nastaja pri rednem programu.
Kulturna skupnost Litija letno prispeva za kino dokaj velika finančna sredstva (6 starih milijonov).
Vprašanje pa je, če je tolikšen regres vstopnic zadosten.
Najbrž bo treba razmisliti — na koncu vseh koncev — tudi o tem, ali kino v Litiji potrebujemo in koliko smo sposobni in pripravljeni zanj tudi dati. Od delavcev zavoda namreč ne moremo zahtevati, da kljub vsem naporom, ki jih vlagajo še vedno pokrivajo izgubo, za katero sami niso krivi. Vprašujemo se, koliko časa in doklej?!
Rešitev trenutno vidimo le v povečani družbeni pomoči (regresiranje predstav), v perspektivi (vsaj dokler ne dobimo nove kinodvorane v Litiji) pa v večnamembnosti sindikalne dvorane, ki bi bila tako bolj izkoriščena in funkcionalna.
Se mar motimo, spregledujemo še drugačne možnosti?
POROČILO o realizaciji programov izvajalcev kulturne dejavnosti
POROČILO O DELU ZGODOVINSKEGA ARHIVA LJUBLJANA NA OBMOČJU OBČINE LITIJA V PRVEM POLLETJU 1982
Poleg tekočih arhivskih del (hramba in vzdrževanje arhivskega gradiva z območja občine Litija v arhivskem skladišču na Krumperku pri Domžalah in deloma v Ljubljani, vodenje predpisanih evidenc, strokovna pomoč ustvarjalcem gradiva na terenu, delo z uporabniki gradiva itd.),'ki jih določajo zakon o naravni in kulturni dediščini in novi podzakonski akti, je arhiv v prvem polletju opravil naslednja konkretna dela:
1. Dokončno smo uskladili samoupravne in strokovne akte, ki urejajo organiziranost in metodologijo dela v skladu z novo zakonodajo na področju kulture. Na predlog arhiva je Oddelek za splošne upravne zadeve in občo upravo občine Litija izdal Odredbo o družbenih pravnih osebah in društvih, katerih arhivsko gradivo bo prevzemal Zgodovinski arhiv Ljubljana (Uradni list SRS, št. 8/82). Kopijo odredbe prilagamo poročilu. Odredba daje pravno osnovo za izvajanje službe varstva arhivskega gradiva na območju občine Litija.
2. Pripravili smo konkretna navodila oziroma pojasnila za odbiranje arhivskega gradiva, ki ga bo prevzemal arhiv od družbenopravnih oseb in društev, ali pa so ga te dolžne same hraniti trajno kot del kulturne dediščine. Navodila smo pripravili za področje upravnih organov občine, sodstva, gospodarstva, SDK, gospodarskih zbornic, SIS družbenih dejavnosti, šolstva, zdravstva, družbenopolitičnih organizacij in društev. Navodila smo že poslali vsem, ki so letos že odbirali arhivsko gradivo oziroma izločali dokumentarno gradivo, ki so mu potekli roki hrambe.
V vednost vam pošiljamo navodila za odbiranje arhivskega gradiva občinskih kulturnih skupnosti, društev in skupnih služb SIS.
3. Za zvezno arhivsko publikacijo »Arhivski fondovi i zbirke s arhi vima in arhivskim qdelcnjima u SFRJ«, ki bo za območje Slovenije izšla letos, smo izbrali potrebne podatke za fonde in zbirke z območja občine.
4. V prvem polletju nismo prevzemali arhivskega gradiva v arhiv. Posamezne manjše dele nekaterih ukinjenih podružničnih šol, ki jih iz objektivnih razlogov nismo mogli prevzeti leta 1981, bomo prevzeli ob začetku novega šolskega leta.
5. Dokončali smo z arhivistično obdelavo in analitičnim popisova njem gradiva osnovnih šol Litija, Kresnice, Jevnica, Hotič, Vače, Sava, Polšnik, Šmartno pri Litiji, Velika Kostrevnica, Stangarske Poljane, Primskovo na Dolenjskem, Mamolj, Javorje, Gabrovka, Dole pri Litiji in Gradišče. Navedeno gradivo smo prevzeli lani. Konser-vatorski in restavratorski delavnici v Arhivu SR Slovenijhe smo pripravili za konservacijo in restavracijo načrte objektov, strojev in drugih naprav Predilnice Litija. Akcijo konservacije financira Kulturna skupnost Slovenije v višini 160.000 din.
6. Služba za delo z uporabniki je nudila arhivsko gradivo in informacije v čitalnici arhiva in v arhivskem prostoru na Krumperku (predvsem raziskovalcem in študentom), upravnim organom in občanom pa je rešila osem vlog za gradivo oziroma podatke.
Kulturna skupnost LITIJA
I^Sredstvaj£jgrogrM_de;Javnostl ■
- materialni  stroški 11.775,00
- amortizacija 3*611,00
- osebni dohodki in stanovanjska sredstva 51.339,00
- obveznosti iz dohodka 9.734,00
- sklad skupne porabe 1.099,00
- rezervni sklad 942,00 n._SredatTO_za_j»sloyne_stroj&e_^
- honorar za paznika skladišča 4
- najemnina
- stroški ogrevanja za skladišča
- stroški električne energije za skladišče
- amortizacija opreme v skladišču
SKOPAJ_I_in_II:____________ -_______25j5?5i99_
I. Sredstva za program dejavnosti
	Osnova 1981	Predlog, ki upošteva revalorizacijo
- materialni stroški	22.770	29.441
- amortizacija	6.600	13.860
- osebni dohodki in stanovanj,sred.	89.812	114.690
- obveznosti iz dohodka	18.818	24.030
- sklad skupne porabe	4.620	5.452
- rezervni sklad	1.980	2-528
iii_5££35iI2_55_E22i°Sl? stro*kJ.T_iII51^ arhivskim_skladi*čem
- honorar paznika skladišča
- najemnina
- stroški ogrevanja za skladišče
- stroški električne energije za skladišče
- amortizacija opreme v skladišču
SK0PAJ_I_in_II:__ _________iVt.600_____!2?-.2SL
DOSLEJ ODOBRENO 157.000
Predlog, ki upošteva revalorizacijo ___lJO.OCl
Razlika oz. predlog za dodatna sredstva 33.001
Obrazložitev:
Glede na gibanje stroškov (nov predpis o višini amortizacije, splošno gibanje osebnih dohodkov) smo pripravili predlog za rebalans oziroma revalorizacijo sredstev za program dejavnosti arhiva v letu 1982. Predlog temelji na naslednjih osnovah: rast materialnih stroškov za 29,3%, rast amortizacije za 110%, rast osebnih dohodkov na zaposlenega za 27,7%.
Pri tem smo upoštevali tako določbe samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti za obdobje 1981—/ 985, kakor tudi razpravo na skupščini Kulturne skupnosti Slovenije dne 8. tega meseca.
točka 8
Predlog bo podan na seji
TELESNOKULTURNA SKUPNOST
\
Na podlagi 10. člena Poslovnika skupščine Občinske te-lesnokultnrne skupnosti Litija
SKLICUIEM
2. skupno sejo zborov skupščine Občinske telesnokul-turne skupnosti Litija, ki bo v ČETRTEK, 28. OKTOBRA 1982 OB 12. URI v veliki sejni sobi Občinske skupščine Litija, Jerebova ulica 14.
Za sejo predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja In dveh overoviteljev zapisnika,
2. Pregled realizacije sklepov 1. seje skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti Litija, z dne 27. maja 1982,
3. Ugotovitveni sklep o usklajevanju sredstev valorizirane dovoljene porabe Občinske telesnokulturne skupnosti Litija za leto 1982,
4. Poročilo o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti v občini Litija za 8 mesecev leta 1982,
5. Osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske telesnokulturne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985,
6. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985,
7. Delegatska vprašanja.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Anton PRIMOŽIČ Lr.
v.___:_:---J
točka 2
Izvleček
iz zapisnika 1. seje skupščine Telesnokulturne skupnosti Litija, ki je bila 24. maja 1982 ob 12. uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova ul. 4, Litija. Na seji je bil sprejet naslednji
DNEVNI RED:
1. Podelitev Bloudkovih značk za leti 1981 in 1982,
2. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika,
3. Poslovnik o delu 1. seje skupščine,
4. Poročilo verifikacijske komisije,
5. Konstituiranje skupščine TKS Litija:
— izvolitev predsednika skupščine in namestnika,
— izvolitev predsednika zbora uporabnikov in namestnika,
— imenovanje skupnih organov skupščine, predsednikov, namestnikov in članov,
— ugotovitveni sklep o izvolitvi Odbora samoupravne delavske kontrole,
6. Sklepi 12. seje skupščine TKS Litija in informacija o realizaciji,
7. Poročilo o delu skupščine TKS Litija v preteklem mandatnem
obdobju,
8. Spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov skupnosti—delegatska mesta zborov, j
9. Ugotovitveni sklep o odločitvi OZD o razporeditvi presežkov SIS družbenih dejavnosti iz leta 1981,
10. Sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana KS Litija za obdobje 1981—1985,
\
11. Spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupne strokovne službe SIS Litija,
12. Informacija o podeljevanju Valvasorjevih plaket v obdobju 1980/82,
13. Delegatska vprašanja.
KI.
1. Na podlagi sklepa o kriterijih za podeljevanje Bloudkovih značk, sprejetega na 9. seji skupščine TKS SRS, 6. julija 1977 in sklepa 51. seje izvršnega odbora TKS Litija 21/5—1982 je sprejela skupščina TKS Litija sklep o podelitvi Bloudkovih značk za leto 1981.
Skladno s sklepom o kriterijih za podeljevanje Bloudkovih značk se podelijo Bloudkove značke za večletno uspešno delo na telesnokul-turnem področju naslednjim prizadevnim delavcem:
BRONASTE ZNAČKE:
1. Marko GODEC, ŠD Enotnost Jevnica,
2. Tatjana MILINKOVIČ, Košarkarski klub Litija,
3. Miša URBIČ, Košarkarski klub Litija.
SREBRNO ZNAČKO:
1. Alojz KOKALJ, ŠD Enotnost Jevnica
Bloudkove značke za leto 1981 je podelil predsednik skupščinevtov. Mitja Nastran.
K 2.
2. Imenuje se verifikacijska komisija v naslednjem sestavu:
— predsednik: Nada PINTAR,
— član: Darja KOS,
— član: Mira KASTELIC.
3. Za zapisnikarja se imenuje Miro Kastelic in Mišo Urbič, za overo-vitelja zapisnika pa Franc Savšek in Jani Peterlin.
K 3. |
4. Poslovnik o delu 1. seje skupščine Telesnokulturne skupnosti Litija se sprejme v predloženi vsebini. Volitve so javne.
K 4.
5. Sprejme se poročilko verifikacijske komisije, ki je na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih:
Zbor uporabnikov 22 delegatov od 42 delegatskih mest
— delegati iz OZS 12 delegatov od 24 delegatskih mest
— delegati iz KS 10 delegatov od 18 delegatskih mest Zbor izvajalcev 9 delegatov od 15 delegatskih mest
S prisotnostjo 31 delegatov od 57 delegatskih mest je skupščina TKS Litijasklepčna.
K 5.
6. Vsi prisotni delegati iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev so z javnim glasovanjem — dvigom rok soglasno izvolili za predsednika skupščine TKS Litija Antona PRIMOŽIČA, delegata zbora uporabnikov, to je delegata Krajevne skupnosti Litija—desni breg. Za namestnika predsednika skupščine TKS Litija pa je bil soglasno izvoljen Zlato PAVLICA, delegat zbora izvajalcev, to je iz Nogometnega kluba Litija.
7. Vsi prisotni delegati zbora uporabnikov so soglasno izvolili za svojega predsednika Mira Vidica iz delegacije KS Kresnice, za njegovega namestnika pa Viktorja SEMCA iz delegacije Predilnice Litija.
8. Vsi prisotni delegati zbora izvajalcev so soglasno izvolili za svojega predsednika Lojzeta Kotarja (SO), delegat izvajalcev Rokometnega kluba »Usnjar« Šmartno za njegovega namestnika pa Mira Plaznika, delegat TVD Partizan Litija.
Novoizvoljeni predsednik skupščine Anton Primožič se" v imenu novoizvoljenih zahvali za zaupanje, prav tako se zahvali dosedanjim funkcionarjem za opravljena dela.
9. Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev so z javnim glasovanjem — dvigom rok ločeno po zborih izvolili posamezne organe skupščine TKS Litija:
— PREDSEDSTVO
— ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR
— ODBOR ZA LO IN DS
— KOMISIJO ZA NORMATIVNO DEJAVNOST
— KOMISIJO ZA PLANSKO—FINANČNE ZADEVE
— KOMISIJO ZA TELESNO VZGOJO, ŠPORT IN REKREACIJO
— KOMISIJO ZA OBJEKTE, OPREMO IN INVESTICIJE
— KOMISIJO ZA MEJNA PODROČJA
— KOMISIJO ZA KADROVSKE ZADEVE, PRIZNANJA IN . NAGRADE
19. Za skupščino Telesnokulturne skupnosti Slovenije se imenuje začasno, dokler se ne bo uredilo drugače, naslednje delegate iz < predsedstva:
s 37
točka 6
— za zbor uporabnikov: Miro Vidic, Viktor Semec, Anton Primožič
— za zbor izvajalcev: Lojze Kotar, Miro Plaznik, Zlato Pavlica Telesnokulturna skupnost Litija ima delegatsko mesto v zboru izvajalcev republiške TKS skupaj z Domžalami. Na prvo sejo skupščine TKS SRS je šel delegat iz Domžal.
20. Podpisniki žiro računa in finančne dokumentacije za Telesnokul-turno skupnost Litija so naslednji:
— Anton Primožič, predsednik skupščine,
— Tine Brilej, predsednik komisije za plansko—finančne zadeve,
— Mira Kastelic, strokovna delavka za TKS Litija,
— Joža Gombač, računovodja Skupne strokovne službe SIS Litija. Ostala dokumentacija se podpisuje v skladu s statutom in sklepi
skupščine in njenih organov.
K 6.
21. Skupščina Telesnokulturne skupnosti Litij« notrjuie sklepe 12. seje skupščin z dne 5. marca 1982 in sprejema informacijo o\ uresničevanju sklepov te seje.
K 7.
22. Poročilo o delu skupščine TKS Litija v mandatnem obdobju 1978-1982 se sprejme v predloženi vsebini.
Urediti pa je potrebno združevanje amortizacije nepremičnin organizacijo in delovanje Zveze telesnokulturnih organizacij Litija, popisati in ovrednotiti telesnokulturne objekte po metodologiji republiške Telesnokulturne skupnosti, ter zagotoviti enako rast cenam telesnokulturnih storitev kot v ostalih dejavnostih >(iih valorizirati), za funkcioniranje objektov pa zagotoviti večja sredstva, saj le ta ne zadoščajo za pokritje najnujnejših stroškov.
K 8.
23. Skupščina Telesnokulturne skupnosti Litija sprejema spremembe Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Telesnokulturne skupnosti Litija in statuta v predloženem besedilu, kjer so opredeljena delegatska mesta v skupščini TKS Litija.
K 9.
24. Skupščina Telesnokulturne skupnosti Litija je na zasedanju obeh zborov ugotovila, da je od 4 l\oZDJposlalo 30 OZD sklep, da se presežki SIS družbenih dejavnosti iz leta 1981 razporedijo po predlogu IS Skupščine občine Litija. TKS Litija je imela v letu 1981 ugotovljenih 45.000 din presežnih sredstev.
K 10.
25. Skupščina Telesnokulturne skupnosti Litija je sprejela sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Litija za obdobje 1981—19851> soglasno v obeh zborih. V 2. in 3. členu se namesto izvršnega od-' bora popravi organ, ki bo pripravljal spremembe plana na predsedstvo oz. drug pristojen organ.
K 11.
26. Skupščina Telesnokulturne skupnosti Litija sprejema spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupne strokovne službe SIS Litija v navedenem prečiščenem besedilu soglasno v obeh zborih.
K 12.
27. Informacijo o podeljevanju Valvazorjevih plaket v obdobju 1980/82 se sprejme na znanje.
K 13.
28. Delegatskih vprašanj ni bilo. Delegatska vprašanja se morajo posredovati pismeno pred sejo skupščine na Skupno strokovno službo, tako da bo mogoče pred sejo pripraviti odgovore nanje.
Seja skupščine je bila zaključena ob 14.20
točke 3, 4, 5
Glej skupno gradivo, stran.21,22
OSNUTEK 1/10-82
Na podlagi zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenega plana.SR Slovenije (Uradni Ust SRS, it 1/80) in v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana OBČINSKE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI LITIJA za obdobje 1981—1985, delavci v združenem delu, drugi deloval ljudje in občani samoupravno organizirani v Občinski te-letusokultund skupnosti Litija (v nadaljnem besedilu udeleženci) sklepamo
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske telesnokulturne skupnosti Litija za obdobje 1981-1985
V samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske kulturne skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 se spremenijo naslednji členi:
1. člen
Spremeni se besedilo 2. člena, ki sedaj na novo glasi: Telesnokulturna skupnost si bo s pomočjo Zveze telesnokutlurnih organizacij prizadevala, da se bo še nadalje povečevalo število udeležencev, ki bodo redno vključeni v različne oblike telesnokulturne dejavnosti — v redno vadbo in športno rekreacijska tekmovanja. Od 24% udeležencevv letu 1981, bomo povečali število občanov v rednih telesnokulturnih aktivnostih na 30% v letu 1985.
2. člen
Spremeni se 3. člen, ki se na novo glasi: Poudarek bo na organiziranju takšnih akcij, v katerih bo imel možnost sodelovanja čim širši krog občanov. Zaradi tega bo v ospredju predvsem športno—rekreativna dejavnost z množičnim aktivnim sodelovanjem občanov v hoji, teku, kolesarjenju, smučanju, streljanju in drugih oblikah, ki jih bo opredelila Telesnokulturna skupnost. Posebna pozornost bo dana organizirani rekreaciji v OZD in KS.
3. člen
Besedilo 4. člena se na novo glasi: Tako na področju rekreacije kot tekmovalnega šoorta se bo povečalo število amaterskih organizatorjev in trenerjev. Zaradi boljšega povezovanja izvajalcev programov in izvajanja nekaterih oblik telesnokulturne dejavnosti, pa bo potrebno zaposliti strokovnega delavca pri ZTKO Litija.
4. člen
Spremeni se celotno besedilo 6. člena, ki na novo glasi: Telesnokul-turni objekti bodo racionalno izkoriščeni, zlasti bo pozornost namenjena rednemu vzdrževanju telesnokulturnih objektov;
5. člen
Člen 7 se črta in nadomesti z novim besedilom: Za telesnokulturne objekte v občini Litija, katere lastniki oz. upravljalci so telesnokulturna društva, klubi oziroma organizacije, se v skladu z zakonom o amortizaciji osnovnih sredstev zagotovijo sredstva za amortizacijo premičnin in nepremičnin po minimalnih zakonskih stopnjah
6. člen
V celoti se črta 8. in 9. člen. Doda se nov 8. člen: Kot nove dejavnosti se v srednjeročnem obdobju 1981—1985 predvidevajo večja sredstva za amortizacijo (zakon o amortizaciji osnovnih sredstev, v tem obdobju pa bo potrebno zagotoviti tudi sredstva za zdravstvene preglede športnikov ter sredstva za zaposlitev strokovnega delavca na področju Zveze telesnokulturnih organizacij, kar je nerealizirana naloga iz prejšnjega srednjeročnega obdobja.
7. člen
V celoti se črta besedilo 11., 12., 13. in 14. člena in nadomesti z novim členom, ki se glasi:
Udeleženci sporazuma bomo za uresničitev programov po tem sporazumu potrebovali naslednja sredstva v cenah leta 1980:
Zap.'
ti
b i.s s d i'l. o
TJJHOBIŠSC pI(AH    PUH    SU». :PUN WWREČ.Sft>P.
;;*9BQ ;,   ,19gv ¿932    198?    io>lt    1985 RA8TI*5/ftO
.•;t »©^^'obc.ijiskj Tttžsj&jnfoRME sw»wqsiijurfiA
1. OBČIN.pwx}ram-ped.dej.        2.8?5   3.1»   J.l»   3.210   3.210  3.270 3,0
.ŽsJS55..J55954!..SJ|.SSS_________^—-^~::-J£l--JfiS---!&L-~>'2-____
"3, aKOTAJ '»»j .00.^.- .2,1,''''i^li',j.6^r, 3.577 3.677 3.688 3.759 2,8
Hll) 'M?
vini sredstev
prispevki iz do:
3.296  3.60B-. 3-577 5.677  3.688 3.759
Sredstva iz tega člena bodo vsako leto valorizirana v skladu z rastjo sredstev SIS družbenih dejavnosti.
Vse druge določbe samoupravnega sporazuma o temeljih plana OTKS Litija ostanejo nespremenjene. Ustrezno se popravijo zaporedne številke posameznih členov. V sporazumu se črtajo oz. popravijo vsi finančni podatki.
OBRAZLOŽITEV: Ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske telesnokultume skupnosti Litija za obdobje 1981—1985je bil sprejet na 8. seji skupščine Občinske telesnokultume skupnosti Litija, dne 25.12.1980 (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 17-81), sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske telesnokultume skupnosti Litija pa na 1. seji skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija, dne 24.5.1982.
Na podlagi spremenjenih razvojnih gibanj v občini, ki so nastala po sprejemu srednjeročnih planskih dokumentov, je potrebno spremeniti in dopolniti tudi planske akte samoupravnih interesnih skupnosti v občini. I. Iz sprememb in dopolnitev občinskih planskih dokumentov za obdobje 1981—1985 izhaja, da bo družbeni, proizvod rastel po realni stopnji, 3,1% letno. Sredstva za celotno skupno porabo (družbene dejavnosti) bodo rastla po stopnji 2,5 (do sedaj 6,3). Znotraj skupne porabe pa porast sredstev za posamezne SIS različna.
Pri Občinski telesnokulturni skupnosti Litija je predvidena povprečna stopnja rasti za celoten program v višini 2,8 (prej 18,6). Za program v občini je povprečna rast v tem obdobju 3 (prej 20,3), za republiški program pa 0,7 (prej 5,1). Združevanje sredstev je še naprej predvideno iz osebnega dohodka po domicilnem principu. Občinski program se zmanjša za sredstva po programu III. občinskega samoprispevka, ki so bila predvidena za funkcioniranje in amortizacijo telovadnice na Ježi. Program se zmanjša za naslednji znesek: v 1985. letu 3.013.000 din. Ta naloga se bo morala prenesti v naslednje srednjeročno obdobje.
V občinskem programu Telesnokultume skupnosti Litija pa se uskladi rast sredstev za redno dejavnost na cene letaj980 in spremenjeno rast sredstev za skupno porabo glede na spremenjeno povprečno realno rast družb, proizvoda v srednjeročnem obdobju 1981 —/ 985. Sredstva se po letih zmanjšajo za: v letu 1981 za 813.000 din, v letu 1982 za 855.000, v letu 1983 za 807.000, v letu 1984 za 849.000 din, v letu 1985 za 831.000 din.
Zmanjša se tudi višina sredstev za skupni program TKS SRS in to v letu 1981 za 55.000 din, v letu 1982 za U7,.000 din, v letu 1983 za 103.000 din, v letu 1984 za 109.000 din, v letu 1985 za 116.000 din. S tem zmanjšanjem se zagotovi povprečna realna rast za ta program po stopnji 0,7.
Vsi zneski predvidenih sredstev so v cenah leta 1980, ki se bodo vsako leto valorizirali glede na ugotovljene in dogovorjene dejanske nominalne rasti sredstev za SIS družbenih dejavnosti.
Poleg sprememb, ki so bile že sprejete v okviru sprejemanja srednjeročnega plana Telesnokultume skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 in sprejete na seji skupščine dne 23. junija 1981 so v tem času nastale še nove obveznosti zagotavljanja sredstev amortizacije za izvajalce telesnokultume dejavnosti (zakon), zagotavljanje sredstev za zdravstvene preglede športnikov (zakon) in organiziranje službe pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Litija. Te spremembe so vključene v tem osnutku.
Osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske telesnokultume skupnosti Litija za obdobje 1981—1985 je bil obravnavan na 2. seji odbora za svobodno menjavo in planiranje dne 1. oktobra 1982.
SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA
Na podlagi 10. člena Poslovnika skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija
SKLICUJEM
2. SKUPNO SEJO ZBOROV SKUPŠČINE Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, ki bo v PONEDELJEK, 25. OKTOBRA 1982 OB 12. URI v mali sejni sobi Občinske skupščine Litija, Jerebova ul. 14.
Za sejo predlagani naslednji
DNEVNI RED:
1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblasti delegatov, zapisnikarja in dveh | overiteljev zapisnika,
2. Pregled realizacije sklepov 1. seje skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, z dne 25/5—1982,
3. Ugotovitveni sklep o usklajevanju sredstev valorizirane dovoljene porabe Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za leto 1982,
4. Poročilo o realizaciji sredstev skupne porabe SIS družbenih dejavnosti v občini Litija za 9 mesecev leta 1982,
5. Osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985,
6. Osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981—1985,
7. Soglasje k določbam Statuta delovne skupnosti Skupne strokovne službe SIS Litija,
8. Informacija o sklepih 1. in 2. seje skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije,
9. Izvolitev delegatov za sejo skupščine Skupnosti socialnega skrbstva SRS in za skupščino Občinske skupnosti socialnega varstva Litija,
10. Delegatska vprašanja.
PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Irena Hostnik
točka 2
IZVLEČEK
iz zapisnika 1. seje skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, ki je bila 25. maja 1982 ob 12. uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova ulica 4. Na seji je bil sprerjet naslednji
DNEVNI RED:
1. Poslovnik o delu 1. seje skupščine,
2. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisni-| karja In dveh overiteljev zapisnika,
3. Poročilo verifikacijske komisije,
4. Konstituiranje skupščine OSSS Litija:
— izvolitev predsednika skupščine in namestnika,
— izvolitev predsednika zbora uporabnikov in namestnika,
— izvolitev predsednika zbora izvajalcvev in namestnika,
— Imenovanje skupnih organov skupščine, predsednikov in namestnikov ter članov,
— ugotovitveni sklep o izvolitvi Odbora za samoupravno delavsko kontrolo,
5. Sklepi 12. sej« skupščine SSS Litij* in informacija o realizaciji,
6. Poročilo o delu skupščine OSSS Litija v preteklem mandatnem obdobju,
7. Spremembe samoupravnih aktov OSSS Litija,
8. Ugotovitveni sklep o odločitvi OZD o razporeditvi presežkov SIS družbenih dejavnosti za leto 1981,
9. Sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana OSSS Litija za obdobje 1981—1985,
10. Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupne strokovne službe SIS Litija,
11. Delegatska vprašanja,
12. Izvolitev delegatov za sejo skupščine Skupnosti socialnega varstva Litija in Skupnosti socialnega skrbstva SR Slovenije.
K 1.
SKLEP:
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija je na skupnem zasedanju obeh zborov sprejela Poslovnik o delu 1. seje skupščine v predloženi vsebini.
K 2.
SKLEP:
Imenovana je bila verifikacijska komisija v sestavu: Predsednik: Marija RESNIK, Član: Liljana TOMAŽIČ, Član: Marina KRNEL.
Za zapisnikarja je bila imenovana Marina KRNEL. Za overovitelja zapisnika sta bila imenovana Jože VIDIC in Marija MUZGA.
K 3.
SKLEP:
Skupščina je sprejela poročilo verifikacijske komisije, ki je na podlagi pooblastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih: Zbor uporabnikov: 25 delegatov od 45 delegatskih mest
— delegati iz OZD: 16 delegatov od 27 delegatskih mest
— delegati iz KS: 9 delegatov od 18 delegatskih mest Zbor izvajalcev: 6 delegatov od 7 delegatskih mest
S prisotnostjo 31 delegatov od 52 delegatskih mest je bih skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija sklepčna
K 4.
SKLEPI:
1. Vsi prisotni delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev so z javnim glasovanjem — dvigom rok — soglasno izvolili za predsednico skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija Ireno Host-nik, delegatko KS Litija — desni breg.
Za namestnika predsednika skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija pa je bil soglasno izvoljen Sadik GEZIČ, delegat TOZD Gradmetral Litija.
2. Vsi prisotni delegati zbora uporabnikov so soglasno izvolili za svojega predsednika Rožo Urbane, delegatko KS Litija -- desni breg, za njenega namestnika pa Antona Boldina, delegataJz Predilnice Litija.
3. Vsi prisotni delegati zbora izvajalcev so soglasno izvolili za svojega predsednika Berto Juvan, delegatko Društva za pomoč duševno manj razvitih oseb, za njeno namestnico pa Marijo Tomšič, delegatko Doma Tišje.
4. Vsi prisotni delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev so soglasno izvolili organe skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija (odbore in svete), njihove predsednike, namestnike in člane in sicer:
a) Odbor za samoupravno delavsko kontrolo;
b) Odbor za LO in DS,
c) Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela,
d) Odbor za normativno dejavnost,
e) Svet za varstvo družine,
f) Svet za varstvo odraslih,
5. Za nove podpisnike žiro računa Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija so bili imenovani:
— Irena Hostnik, predsednica skupščine OSSS Litija,
— Roža Urbane, predsednica Odbora za planiranje in svobodno menjavo dela,
— Marina Krnel, strokovna delavka Občin, skup. soc. skrbstva Litija.
— Joža Gombač, računovodja Skupne strokovne službe SIS Litija Po končani izvolitvi novih organov Občinske skupnosti socialnega
skrbstva Litija je vodenje 1. seje skupščine OSSS Litija prevzela novoizvoljena predsednica Irena Hostnik.
K 5.
Pregled sklepov 12. seje skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija in informacijo o realizaciji teh sklepov je podala Irena Hostnik. SKLEP:
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija je potrdila sklepe 12. seje skupščine, z dne 1. marca 1982 in sprejela informacijo o uresničevanju sklepov te seje.
K 6.
SKLEP:
Poročilo o delu skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija v preteklem mandatnem obdobju se sprejme v predloženi vsebini.
K 7.
SKLEP:
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija je na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev sprejela navedene spremembe samoupravnih aktov OSSS Litija in sicer:
— v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija se v celoti črta 245. člen in se na novo glasi: »Skupščina skupnosti ima 52 delegatskih mest. Zbor uporabnikov ima 45 delegatskih mest Zbor izvajalcev pa Ima 7 delegatskih mest. Spremeni se dragi odstavek 25. člena In se na novo glasi: »Zbor izvajalcev ima 7 delegatskih mest.«
— V statutu Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija se v celoti črta 32. člen in se na novo glasi: »Skupščina skupnosti ima 45 delegatskih mest. Zbor izvajalcev pa ima 7 delegatskih mest« Spremeni se drugi odstavek 33. člena in se na novo glasi: Zbor izvajalcev Ima 7 delegatskih mest.«
K 8.
SKLEP:
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija je na skupnem zasedanju obeh zborov ugotovila, da je od 40 OZD poslalo 30 OZD sklep, da se presežki SIS družbenih dejavnosti iz leta 1981 razporedijo po predlogu IS SO Litija.
K 9.
SKLEP:
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija je na skupni seji obeh zborov sprejela sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981—1985.
K 10.
SKLEP:
Skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija je na skupni seji obeh zborov sprejela spremembe in dopolnitve Samoupravnega« sporazuma o ustanovitvi Skupne strokovne službe SIS Litija v navedenem prečiščenem besedilu.
K 11.
1. Pod točko delegatska vprašanja je delegatka KS Sava Hauptman Slavi opozorila na neprimerno uro sklica seje skupščine, kajti ob 12. uri se je zelo težko udeležiti seje.
SKLEP:
Vse delegacije, Id niso poslale svoje delegate na sejo skupščine je potrebno pismeno opozoriti, da morajo posredovati obrazložitev. Vsem delegacijam je treba posredovati tudi vprašalnik o času in načinu sklicevanja sej skupščin.
2. Slavi Habjan je prisotne seznanila s postopkom ustanavljanja Centra za socialno delo v Litiji. Glede na to, da bo Slavi Habjan prevzela dolžnost vodje tega Centra, se mora razrešiti dolžnosti strokovnega delavca Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija.
SKLEPA:
1. Slavi Habjan, ki je opravljala strokovna dela za Občinsko skupnost socialnega skrbstva Litija, se razreši dolžnosti strokovne delavke za Občinsko skupnost socialnega skrbstva Litija s 1. aprilom 1982. Zadolži se Skupno strokovno službo SIS Litija, da uredi vse potrebno, da bo delo pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva Litija nemoteno potekalo.
2. SDK Litija se posreduje vloga za odprtje žiro računa za Center za socialno delo Litija.
K 12.
SKLEPA:
1. Za sejo skupščine Skupnosti socialnega varstva Litija se imenu-
jejo naslednji delegati: Joži Amon, Pavla Vrhovec, Jože Vidic, Tone Tori Mar<ib Muzga (delegat doma Tišje).
2. Zm -.jo «nupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije se imenujeta naslednja delegata: iz zbora uporabnikov Nada Jovanovič, iz zbora izvajalcev pa Viktor Zupan.
Seja je bila zaključena ob 14. uri.
točka. 3
Glej skupno gradivo, stran 21 K tej točki še:
PRfcDLOG
Na podlagi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev, dne 25. oktobra 1982 sprejela
SKLEP o uskladitvi denarnih pomoči v letu 1982
1. Upravičencu, ki prejema družbeno denarno pomoč kot edini vir preživljanja, se mesečni znesek 3.900,00 din poveča od 1/9—1982 dalje na 4.300,00 din mesečno.
2. Upravičencu, ki prejema družbeno denarno pomoč kot dopolnilni vir, preživljanja, se mesečni znesek 1.950,00 din poveča od 1/9—1982 dalje na 2.150,00 din na mesec.
3. Ta sklep velja, ko ga sprejme skupščina Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, uporablja pa se od 1/9—1982 dalje.
OBRAZLOŽITEV:
Uskladitev denarnih pomoči temelji na 18. členu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981—1985. Na podlagi tega določila se zneski družbenih denarnih pomoči vsako leto valorizirajo na podlagi podatkov o gibanju življenjskih stroškov, kijih objavlja Zavod SR Slovenije za statistiko.
V naši občini bo denarna pomoč kot edini vir preživljanja znašala od ?.9.1982 dalje 4.300,00 din, denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja pa 2.150,00 din.
Predlog sklepa o uskladitvi denarnih pomoči občanom v letu 1982 je bil obravnavan na 2. seji Odbora za planiranje in svobodno menjavo dela ki. oktobra 1982.
Številka: 1-82—M K—22 Datum: 28. 9.1982
ŠESTA VILA: PREDSEDNICA ODBORA: Marina Krnel, l.r. Roža Urbane, l.r.
točki 4, 5
Glej skupno gradivo, stran 21,22
točka 6
OSNUTEK 24/9—82
Na podlagi Zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Ur.l.SRS, št. 1/80) in Samoupravnega sporazuma o temeljih plana OBČINSKE SKUPNO-
STI SOCIALNEGA SKRBSTVA LITIJA, delavci v združenem dela, drugi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v OBČINSKI SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA LITIJA sklepamo
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva za obdobje 1981-1985
V samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981-1985 se spremenijo naslednji členi:
6. člen
Črta se besedilo 6. člena in na novo glasi:
»V zvezi z izvajanjem zagotovljenega obsega pravic se udeleženci sporazuma dogovorimo, da bomo zagotavljali materialne pravice in storitve, ki obsegajo:
1. Stalne družbene denarne pomoči kot edini vir preživljanja (mesečno na upravičenca v cenah 80)| 2.170,00 din
2. Stalne družbene denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja (mesečno na upravičenca v cenah 80) 1.100,00 din
3. Sredstva za osebne dohodke strokovnih delavcev za delovanje strokovne socialne službe v Centru za socialno delo po kriterijih SSS SRS, da na vsakih 4000 prebivalcvev v občini deluje 1 strokovni delavec«
7. člen
Spremeni se 7. člen, ki na novo glasi:
»Predvidevamo, da bo v občini Litija število upravičencev denarnih pomoči iz prejšnjega člena tega sporazuma v letih 1981—1985 sledeče:
— edini vir preživljanja — povprečno 70 upravičencev letno od 1981—1985«.
9. člen
V celoti se črtajo vse tabele v 9. členu. Spremeni se besedilo 8. člena in glasi: »Poleg zagotovljenega programa bomo združevali v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Litija tudi sredstva za dogovorjen program in sicer:
— za zavodsko varstvo v splošnih socialnih zavodih — povprečno 40 oskrbovancev letno od 1981 do 1985,
— za zavodsko varstvo v posebnih socialnih — povprečno 12 oskrbovancev letno od 1981—1985,
— za zavodsko varstvo otrok in mladostnikov v organizacijah za usposabljanje povprečno 18 oskrbovancev letno od 1981—1985,
— za zavodsko varstvo otrok in mladostnikov z motnjami v vedenju in osebnosti v vzgojnih zavodih — povprečno 4 oskrbovance letno od 1981—1985,
— za rejnine otrokom, za nagrade in zavarovanje rejnic — povprečno 30 rejencev letno od 1981—1985,
— za delovanje Skupnosti socialnega skrbstva, njenih organov in strokovne službe skupnosti,
— za ostale naloge iz dogovorjenega programa (LO in DS, humanitarne organizacije, pogrebni stroški, razvrščanje, preventivna medicinska rehabilitacija, stroški SDK, sofinanciranje Skupnosti socialnega varstva, letovanje otrok, predzakonsko in zakonsko svetovanje, začasne in enkratne denarne pomoči, stroške za begavce).
Pri dogovorjenem programu bomo v obdobju 1981—1985 v Občinski skupnosti socialnega skrbstva Litija združevali sredstva za nove naloge, ki obsegajo:
— delovanje Centra za socialno delo za obdobje 1982 — 1985,
— postpenalne pomoči,
— nego na domu in sosedska pomoč.
14. člen
Spremeni se 14. člen tako, da se v celoti črta tabela in nadomesti.z novo, prvi in drugi odstavek se ne spremenita, vključi pa se nov odstavek, ki glasi: »Ocena predvidenih sredstev za vso dejavnost pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981 —1985 je po posameznih letih naslednja:
.Z»p. . . . - „ t t « laWDIÜÍK FLAN PIAN PLAN ' PIAN PIAN P0VPREČ.STOP. it.     BrsIBUO    1?8o       1?8i       19g2       198j       19fw      19g, gj/gu
	HgaRM .						
1.	ZAOOTOVLJBI PBOOPAM 3.'UO	3.509	3.597	3.687	3.779	3.873	'zA
2.	D060V0IUB) PNOURAH 3.660	5.862	5.973	6.096	6.203	6.323	2.2
3.	NOVE NALOGE	60	«a	«0		I16O	-■
	SKOPAJ REDNA DEJAV. t $.070	9."»31	10.030	10.233	10.Mt2	10.656	3.3
"t.	SKUPNE NALOGE SSS SRB 287	198	«30	»52	215	158	-U.2
5.	UfVESTICIJE(ZD) 6.700.	7.100		- "			•
	SKUPAJ OD 1 - 5!    • 16.097	16.729	1O.480	10.685	10.657	10.81'»	-7.6
	VIRI SREDSTEV						
1.	PRISPEVKI IZ OD 16.037	16.729	10. Wo	10.683	lP-657	10.81*	-3*
V samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981—1985 se v celoti črtajo 8., 13. in 14. člen ter ustrezno popravijo zaporedne številke posameznih členov. Vse ostale določbe sporazuma ostanejo nespremenjene.
UDELEŽENCI:
OBRAZLOŽITEV:
Ugotovitveni sklep o sprejemu Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981—1985 je bil sprejet na 8. seji skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, dne 24 12.1980 (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 17-81), \sklep o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija, dne 25.5.1982.
Spremenjena razvojna gibanja, ki so nastala po sprejemu srednjeročnih planskih dokumentov, narekujejo tudi spremembe in dopolnitve planskih aktov samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Na osnovi sprememb in dopolnitev republiških in občinskih planskih dokumentov za obdobje 1981 —/ 985je predvideno, da bo družbeni proizvod ra~ stel po realni stopnji 3,1% letno. Sredstva za celotno skupno porabo (družbene dejavnosti) bodo rastla po stopnji 2,5 (do sedaj 6,3).
Pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva Litija je povprečna stopnja rasti negativna in sicer — 7,6 (do sedaj 0,4), kar je posledica visoke osnove v letu 1980, ki je izhodišče. V letu 1980 in 1981 so se pri tej skupnosti še združevala sredstva za izgradnjo zdravstvenega doma v Litiji. Poleg tega pa se v letih od 1983—1985 zmanjšujejo tudi sredstva za skupne naloge v Skupnosti socialnega skrbstva SRS. Združevanje sredstev za redno dejavnost pri Občinski skupnosti socialnega skrbstva Litija pa bo raslo po realni stopnji 3,3.
Po predvideni oceni sredstev za posamezne namene za obdobje 1981 —1985 in znižani stopnji rasti, so predvidena sredstva za program socialnega skrbstva (cene 1980) po posameznih letih nižja. Vsi finančni kazalci so prikazani v cenah iz leta 1980. Pri zagotovljenem programu je zmanjšano povprečno število upravičencev denarnih pomoči v posameznih letih srednjeročnega obdobja, glede nardejanska gibanja v letu 1981 in 1982. Pri novi dejavnosti so v celoti črtana sredstva za žepnine, ker so te vključene v oskrbni dan. Vsebina iz členov, ki so v celoti črtani, to je predvidena sredstva po posameznih dejavnostih in posameznih letih srednjeročnega obdobja je združena in razvidna v 14. členu.
Ocena predvidenih sredstev za program socialnega skrbstva po virih in namenih je po posameznih letih tega srednjeročnega obdobja razvidna v priloženi tabeli.
Na podlagi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981—1985 in teh sprememb skupščina sprejema vsako leto dopolnila, kjer so programi o ovrednoteni v tekočih cenah in kjer so razvidne osnove in prispevne stopnje za združevanje sredstev.
Osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija za obdobje 1981—1985 je bil obravnavan na 2. seji Odbora za planiranje in svobodno menjavo dela, dne 1. oktobra 1982.
točka 7
Gradivo so prejeti vode delegad) v DELEGATSKEM POROČEVALCU SSS SRS štev. 8 z dne 17.9.1982.
SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA
Na podlagi 10. člena Poslovnika skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Litija
SKLICUJEM 2. sejo skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Litija, ki bo v ČETRTEK, 20. OKTOBRA 1982 OB 12. URI v mali sejni sobi Občinske skupščine Litija, Jerebova uL 14.
Za sejo predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overoviteljev zapisnika,
2. Pregled realizacije sklepov 1. seje skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Litija, z dne 10.6.1982,
Osnutek sprememb bi dopolnitev družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985, Osnutek aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985,
5. Informacija o sklepih 2. in 3. seje skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije,
6. Izvolitev delegata za sejo skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije,
7. Delegatska vprašanja.
3. 4.
PREDSEDNICA SKUPŠČINE: Nada Jovanovič
točka 2
IZVLEČEK
Iz zapisnika 1. seje skupščine Občinske skupnosti Socialnega varstva Litija, Id je bila 10. junija 1982 ob 12. uri v sejni sobi DPO, Trg na Stavbah 1.
Na seji je bil sprejet naslednji -
DNEVNI RED:
1. Poslovnik o delu 1. seje skupščine,
2. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov, zapisnikarja in dveh overoviteljev zapisnika,
3. Poročilo verifikadjske komisije,
4. Konstituiranje skupščine SSV Litija,
— izvolitev predsednika skupščine in namestnika,
— imenovanje skupnih organov skupščine, predsednikov in namestnikov ter članov,
— ugotovitveni sklep o izvolitvi Odbora za samoupravno delavsko kontrolo,
5. Sklepi 9. seje skupščine SSV Litija in informacija o realizaciji,
6. Poročilo o delu skupščine OSSV Litija v preteklem mandatnem obdobju,
7. Poročilo o izvajanju pravic denarnih pomoči, nadomestil in opreme novorojencev,
8. Spremembe, in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupne strokovne službe SIS Litija,
9. Delegatska vprašanja,
10. Določitev delegatov za skupščino SSV SRS in obravnava gradiva.
adi:
SKLEP:
Skupščina Občinske skupnosti socialnega varstva Litija je soglasno
sprejela Poslovnik o deta 1. seje skupščine, vključno z navedenimi spfeuienibainL
AD 2.
Imenovana je bila verifikacijska komisija v sestavu: predsednik: Dragica Mlakar, član: Joži Kirm in Lidija Skubic.
Za zapisnikarja je bila imenovana Marina Krnel, za overovitelja zapisnika pa sta bila imenovana Rudi Božič in Metka Zdovc.
AD 3.
SKLEP:
Skupščina je sprejela poročilo veriflkacijske komisije, kije na podlagi pooglastil delegatov ugotovila, da je na seji prisotnih 18 delegatov od 30 delegatskih mest S prisotnostjo 18 delegatov je bila skupščina OSSV Litija sklepčna.
AD 4.
SKLEPI:
1. Vat prisotni delegati so z javnim glasovanjem soglasno izvolili za predsednika skupščine Občinske skupnosti socialnega varstva Litija NADO JO V ANO VIČ, za namestnika predsednice skupščine OSSV Litija pa MIRO MAHKOVEC, delegatko
2. Vsi prisotni delegati so soglasno izvolili organe Občinske skupnosti socialnega varstva Litija (odbore in komisije), njihove predsednike, namestnike in člane In sicer:
a) Odbor za samoupravno delavsko kontrolo,
b) Odbor za LO in DS,
c) Komisija za usklajevanje programov socialnega varstva,
d) Komisija za splošne In administrativne zadeve,
e) Odbor za normativno dejavnost,
t) Koordinacijski odbor za vprašanja socialne varnosti norcev, g) Komisija za vprašanja socialne varnosti invalidov.
3. Za nove podpisnike žiro računa OSSV litija so bul imenovani:
— Nada Jovanovič, predsednica skupščine OSSV Litija,
— Mira Mahkovec, nam. predsed, skupščine OSSV Litija,
— Mira Mahkovec, nam. predsed. skupščine OSSV Litija,
— Marina Krnel, strokovna delavka OSSV Litija,
— Joža Gombač, računovodja Skup. str. si. SIS Litija.
AD 5.
SKLEP:
Skupščina OSSV Litija je potrdila sklepe 9. seje skupščine OSSV Litija in sprejela informacijo o uresničevanju sklepov te seje.
AD 6.
SKLEP:
Poročilo o delu skupščine OSSV Litija v preteklem mandatnem obdobju se sprejme v predloženi vsebini.
AD 7.
SKLEP:
Poročilo o izvajanju pravic denarna pomoči, nadomestil in opreme novorojencev se sprejme na znanje.
AD 8.
SKLEP:
Skupščina OSSV Litija je sprejela spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupne strokovne službe SIS Litija v navedenem prečiščenem besedilu.
AD 9.
Delegatskih vprašanj ni bilo.
AD10.
SKLEP:
Skupščina OSSV Litija je za sejo skupščine SSV SR Slovenije imenovala naslednji delegatki: Lidijo Skubic in Bojanoi Vidic. Zadolži se strokovno službo, da pravočasno seznani delegatki o sklicu seje hi posreduje gradivo.
točka 5
Gradivo je objavljeno v Delegatskem poročevalcu Skupnosti socialnega varstva SRSst. 7 in 8.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
Na podlagi 18. člena statuta Stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. list SRS, št. 30-1506/82)
SKLICUJEM 3. skupno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev  skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
PONEDELJEK, 15. NOVEMBRA 1982, ob 12,00 uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova ulica, Litija.
Za skupno sejo predlagam naslednji dnevni red:
I. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil
delegatov,
b) Izvolitev zapisnikarja in overitelja zapisnika,
c) Pregled zapisnika in sklepov 2. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti z dne 24. maja 1982 (izvleček)
2. Poročilo veriflkacijske komisije
3. Predlog: Spremembe in dopolnitve statuta stanovanjske skupnosti
4. Predlog: Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovan sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1983-1985
5. Predlog: Spremembe in dopolnitve finančnih načrtov za leto 1982
6. Predlog: Začasni finančni načrti za leto 1983
7. Soglasje k finančnemu načrtu delovne skupnosti komunalne in stanovanjske skupnosti za leto 1983
8. Poročilo o izvajanju investitorske gradnje stanovanj
9. Predlog: Investicijski program za izgradnjo stanovanjskega bloka na Dolah
10. Predlog: investicijski program za nadzidavo stanovanjsko-poslovnega objekta Trg na Stavbah 2,3
II. Kadrovske zadeve:
a) Izvolitev članov — delegatov odbora za samoupravno delavsko kontrolo v stanovanjski skupnosti
b) Izvolitev podpredsednika skupščine stanovanjske skupnosti
točka 3
Glej skupno gradivo, točka 5, str.22
12. Delegatska vprašanja
13. Razno
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti občine Litija Alojz Kotar
točka 4
Glej Delegatski obveščevalec 2, Jurij 1982, stran 35!
točka lc
ZAPISNIK
2. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti občine Litija, ki je bila dne 24. S. 1982 ob 12,00 un v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova ulica.
Na seji je bilo prisotnih 25 delegatov zbora uporabnikov 4 delegati zbora izvajalcev. PRISOTNI VABLJENI:
1. Pintar Branko - predsednik SO Litija
2. Prauseis Vid - tajnik stanovanjske skupnosti
3. Tomažič Anton — strokovni delavec stanovanjske skupnosti Sejo je otvoril in vodil predsednik skupščine stanovanjske skupnosti tov. Alojz Kotar.
Na predlog predsednika skupščine so se delegati odločili, da bodo o vseh zadevah dnevnega reda glasovali javno.
Tov. predsednik je predlagal v sprejem naslednji dopolnjen
DNEVNI RED:
1. a) izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov
b) izvolitev zapisnikarja in overitelja zapisnika
c) pregled zapisnika in sklepov 1. skupne seje z dne 19. 4. 1982 (priloga)
2. Poročilo verifikacijske komisije
3. PREDLOG: Statut Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
4. PREDLOG: Poslovnik o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (priloga)
5. PREDLOG: Program dela skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1982 (priloga)
6. PREDLOG: Ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija v letu 1982 (priloga)
7. PREDLOG: Samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih pri izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ob Maistrovi ulici v Litiji in gradbena pogodba (priloga)
8. Sprejem investicijskega programa za gradnjo stanovanj ob Maistrovi ulici in sklepa o najetju premostitvenega posojila pri stanovanjsko komunalni banki Ljubljana ,
9. PREDLOG: Izhodiščna polna povprečna cena za m netto stanovanjske površine v stanovanjskih blokih ob Maistrovi ulici v Litiji (priloga)
10. PREDLOG: Navodilo skupnostim stanovalcev, hišnim svetom in izvajalcem del pri vzdrževanju stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnim (priloga)
11. OSNUTEK: Aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981-1985 (priloga)
12. PREDLOG: Delitev stanarine v letu 1982 (priloga)
13. PREDLOG: Finančni načrti za vire sredstev stanovanjske skupnosti za leto 1982 (priloga)
14. PREDLOG: Finančni načrt delovne skupnosti strokovne službe stanovanjske in komunalne skupnosti za leto 1982 (priloga)
15. Delegatska vprašanja
16. Razno , Delegati zbora uporabnikov in zbora izvajalcev so predlagani
dnevni red soglasno sprejeli.
, AD. 1)
a) Na predlog predsednika so delegati izvolili enotno komisijo za verifikacijo pooblastil delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev v naslednji sestavi:
- Stopar Vili
- Benčič Marjana
- Kokalj Staša
b)
Predsednik je predlagal za zapisnikarja tov. Marijo Resnik, za overitelja zapisnika pa tov. Omerzu Dragota. Predlog So delegati soglasno sprejeli.
Kratko obrazložitev k zapisniku in sklepom sprejetih na 1. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev* skupščine stanovanjske skupnosti je podal tov. Praunseis. Odgovoril je tudi na delegatski vprašanji, ki sta bili postavljeni na 1. seji in sicer: Ureditev okolice z polaganjem asfalta okrog blokov v Gabrovki je naloga komunalne skupnosti, zato je predlagati, da se to vnese v plan oz. program dela Samoupravne komunalne skupnosti v neposredni bližini novega sta-novanjskega bloka v Gabrovki je v družbeni lasti (Sob Litija) m jo
bodo stanovalci lahko uporabili za pridelavo povrtnin. Naloga skupnosti stanovalcev bo, da razdeli rt jivo posameznim zainteresiranim občanom.
Postavljeno je bilo vprašanje, zakaj skupščina nima podpredsednika. Tov. Praunseis je na to takoj odgovoril: zato, ker je bilo premalo evidentiranih kandidatov in ni bilo možno izvesti volitev. Težave so bile tudi z izvolitvijo skupnih organov. Šele z urgenco OK SZDL in OSS na pristojne organe je bilo izvedeno evidentiranje tako, da bomo na današnji seji lahko izvolili člane skupnih organov, podpredsednike pa na naslednji skupni seji.
Drugih pripomb na zapisnik ni bilo in predsednikje predlagalv sprejem naslednji
SKLEP.
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija potrjuje zapisnik in sklepe lt. skupne: seje obeh zborov, kije bila 19. 4. 1982.
Sklep sta oba zbora soglasno sprejela.
AD. 2)
Predsednik skupščine je prebral poročilo, katerega je izdelala komisija za verifikacijo pooblastil delegatov.
Na seji je prisotnih 25 delegatov zbora uporabnikov od 31 do 4 delegati zbora izvajalcev od 6. Seja je sklepčna in zato lahko skupščina nadaljuje z delom.
AD. 3)
Predsednik je predlagal, da pri tej točki pred sprejemom statuta ugotovimo pristop k novemu samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, katerega tekst je usklajen z novim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu. Na podlagi prispelih izjav o sprejemu samoupravnega sporazuma na organih OZD, TOZD in DS na območju občine Litija je večina delavcev pristopila k samo-. upravnemu sporazumu o ustanovitvi stanovanjske skupnosti. V sprejem je predlagal naslednji
SKLEP:
Skupščina stanovanjske skupnosti ugotavlja, daje večina delavcev v OZD, TOZD in DS s sedežem na območju občine Litija pristopilo k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi stanovanjske skupnosti občine Litija.
Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Obrazložitev k statutu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija je podal tov. Praunseis. Dopolnitve, popravke in amandmaje so delegati sprejeli v pismeni obliki pred pričetkorn seje. Po obrazložitvi ni bilo razprave, zato je predsednik predlagal v sprejem naslednji SKLEP:
1. Zbor izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti občine - Litt-jasprejema amandma k statutu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
2. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti občine Litija sprejema amandma k statutu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
Predsednik je ugotovil, da sta oba zbora z ločenim glasovanjem sprejela amandmaje k statutu stanovanjske skupnosti, zato je predlagal , da sprejmeta SKLEP:
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija sprejema s sprejetimi amandmaji dopolnjen predlog statuta Samoupravno stanovanjske skupnosti občine Litija.
Sklep sta oba zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela. AD. 4)
Predlog poslovnika o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija so delegati prejeli skupaj z vabilom za sejo, amandmaje k predlogu poslovnika pa pred pricetkom seje v pismeni obliki. Obrazložitev poslovnika je podal tov. Praunseis. Po obrazložitvi ni bilo razprave zato je predsednik skupščine predlagal v spjejem naslednji:
1. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti občine Litija sprejema predlagane amandmaje k predlogu poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
2. Zbor izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti občine Litija sprejema predlagane amandmaje k predlogu poslovnika o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
Ob ugotovitvi, da sta oba zbora z ločenim glasovanjem sprejela predlagane amandmaje je predsednik predlagal v sprejem naslednji
SKLEP:
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija sprejema s sprejetimi amandmaji dopolnjen tekst predloga poslovnika o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
Sklep sta oba zbora soglasno z ločenim glasovanjem sprejela. AD. 4a)
Predlog evidentiranih možnih kandidatov, za člane skupnih organov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija so delegati prejeli pred pričetkom seje.
Obrazložitev k predlogu evidentiranih možnih kandidatov za člane skupnih organov je podal tov. Praunseis.
Predsedniki odborov skupnih organov so bili izvoljeni na 1. skupni seji skupščine, na kateri pa zaradi premajhnega števila evidentiranih kandidatov iz združenega dela ni bilo možno izvesti volitev članov skupnih organov. Večina evidentiranih možnih kandidatov je dala pismeno izjavo, da so pripravljeni delati v skupnih organih.
Tov. Pintar ie v razpravi poudaril, daje za vsako funkcijo izvoliti takega kandidata, ki bo funkcijo dobro izvrševal; biti morajo, tudi dovolj zainteresirani in seveda imeti čut odgovornosti. Tov. Lemut v razpravi tudi predlaga, na podlagi stališč, katere so osvojili v VII. konferenci delegacij, da bi za <Slana odbora za družbeno pomoč izvolili tov. Kunstel Ferdinanda - namesto evidentiranega Pajer Marjana. Po razpravi je predsednik predlagal v sprejem naslednje SKLEPE:
1. V odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve se za člane izvolijo:
1. Zamik Janez iz TOZD Gradmetal Litija
2. Planine Milena iz Lesne industrije Litija
3. Hauptman Majda iz Uprave občine Litija
4. Povše Jože iz TOZD Usnjarna Šmartno
5. Vrtačnik Cveto iz KZ Gabrovka - Dole
6. Boh Ivan iz Skupnost stanovalcev C. komandanta Staneta 3, Litija *
2. V odbor za graditev stanovanj, prenovo stanovanj in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini se za člane izvolijo:
1. Klopčič Marija iz TOZD IAK Kresnice
2. Komljanc Bernarda iz Predilnice Litija
3. Hribar Jože iz TOZD Trans, naprave Dole
4. Zmrzlak Milan iz TOZD Gradmetal Litija
5. Crnkovič Ljubomir iz GP Litija
6. Kres Janez iz Lesne industrije Litija
7. Malenšek Olga iz TOZD Usnjarna Šmartno S. Koprivnikar Alojz iz Kovina Šmartno
3. V odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu se za člane izvolijo:
1. Primožič Anton iz Predilnice Litija
2. Kaplja Milan iz Lesne industrije Litija
3. Baus Ivo iz TOZD Gradmetal Litija
4. Pestotnik Ivica- TOZD Zdravstveno varstvo Litija
5. Kunstelj Ferdo iz Obrtnega združenja Litija
6. Turudič Milan iz TOZD fAK Kresnice
Zbor izvajalcev in zbor uporabnikov sta predlagane sklepe z ločenim glasovanjem soglasno sprejela.
AD.*5)
Obrazložitev programa dela skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1982 je podal tov. Praunseis. Nekatera dela so že opravljena, na nekatere pa je opozoriti zlasti zato, ker bo potrebno dobro sodelovanje med stanovanjsko skupnostjo, skupnostmi stanovalcev in delovnimi organizacijami kot lastniki stanovanj pri izvedbi postopka za prenos stanovanj iz stanovanjskega sklada pri stanovanjski skupnosti v skupnost stanovalcev. Osnutek dokumenta - pogodbe - o prenosu stanovanj v skupnosti stanovalcev bo objavljen v Glasilu občanov zato pozivamo delegate iz DO, katere so lastnice stanovaj, da njihovi organi upravljanja proučijo osnutek pogodbe in posredujejo vse pripombe stanovanjski skupnosti.
Na program dela stanovanjske skupnosti delegati niso imeli pripomb in predsednik je predlagal v sprejem naslednji SKLEP: 1
Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija sprejema program dela skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1982. ,
Sklep sta oba zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela.
AD 6)
Obrazložitev k predlogu ugotovitvenega sklepa hi amandmaja k ugotovitvenemu sklepu je podal tov. Praunseis. Po obrazložitvi ni bilo razprave in predsednik je predlagal v sprejem naslednje SKLEPE:
1. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti sprejema amandma k I. točki ugotovitvenega sklepa o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področ-
ju stanovanjskega gospodarstva združenih v okviru Samoupravne stanovanjske- skupnosti občine Litija v letu 1982, ki se glasi: „V točki I. sklepa se:
- v tekstu pod b) popravi št. računa namesto 18299 je pravilno 1835;
- za tekstom pod c) doda nov tekst, ki je v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti: „za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih bngad v SRS v visim 0,003 % na brutto osebne dohodke nepovratno iz dohodka na račun št. 50150-842-022-1835";
- v celoti črta besedilo pod f);
2. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti sprejema z amandmajem dopolnjen tekst predloga ugotovitvenega sklepa o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebo solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva združenih v okviru Samoupravno stanovanjske skupnosti občine Litija v letu 1982.
Sklepe sta oba zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela.
AD. 7)
Obrazložitev predloga samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih pri izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ob Maistrovi ulici v Litiji je podal tov. Tomažič.
Osnutek gradbene pogodbe je bil objavljen v delegatskem poročevalcu. Dostavljen je bil tudi izvajalcu. Pripombe na pogodbo, katere je imel izvajalec je obravnavala komisija za cene in jih tudi uskladila tako, da se cena za stanovanjski objekt formira 31. 3. 1982 in da se končni obračun cene obračuna po dejanskih podražitvah v skladu z metodologijo in pogodbo. Objekt mora izvajalec zavarovati; strošek zavarovanja je vključiti v ceno stanovanj.
V razpravi so sodelovali: Pintar, Zmrzlak, Kotar in Praunseis in poudarili naslednje:
- KOP Komunala Litija se mora vključiti v sporazum, ker bo zadolžena za ogrevanje celotnega objekta že v fazi gradnje.
- osnovati je odbor pričakovalcev stanovanj, da bi tako imeli večji vpliv na kvaliteto in ceno stanovanj;
- zagotoviti strogi nadzor, zato je k sodelovanju povabiti tudi zunanje delavce;
- kljub temu, da izvajalec pozna teren, se lahko upoštevajo even-tuelne podražitve za podaljšani rok v primeru, če bi večina dela presegla 10 % vrednosti vseh oddanih del.
Po razpravi je predsednik predlagal v sprejem naslednji SKLEP:
1. Skupščina stanovanjske skupnosti občine Litija pristopa k Samoupravnemu sporazumu o medsebojnih odnosih pri izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje ob Maistrovi ulici v Litiji.
2. Komisijo za pregled izhodiščnih in končnih prodajnih cen stanovanj se zadolži, da prouči vse dane pripombe in jih upošteva pri sestavi predloga gradbene pogodbe.
Sklep sta oba zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela.
AD. 7a)
Obrazložitev investicijskega programa in sklepa o najetju premostitvenega kredita pri SKB Ljubljana je podal tov. Praunseis. Skupščina stanovanjske skupnosti je v februarju sprejela sklep, da se za investicijo lahko porabijo vsa prosta sredstva vendar bi tako lahko zbrali le 3,5 miljard dinarjev; celotna investicija pa znaša 7 miljard. Imenovati je tudi skupino, ki bo zadolžena za izvedbo investicijskega programa.
Po razpravi je predsednik predlagal v sprejem naslednje SKLEPE:
1. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija sprejema investicijski program za gradnjo stanovanj ob Maistrovi ulici v Litiji.
2. Za izvedbo investicijskega programa se zadolži skupino v sestavi: Sladic Marjana, Tomažič Tone, Zmrzlak Milan.
3. Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija se kot investitorju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v občini Litija dovoli začasna poraba prostih združenih sredstev vzajemnosti v višini 5.000.000,00 din kot premostitveno posojilo, po pogojih:
1. Obrestna mera: 6 % (odsto) letno
2. Namen porabe: plačilo avansa TOZD Gradmetal Litija (izvajalcu stanovanjske gradnje)
3. Rok porabe: takoj po sklenitvi posojilne pogodbe 4. Doba in način vračanja posojila: premostitveno posojilo mora biti vrnjeno v enkratnem znesku z obrestmi vred do 31. julija 1983
5. Posojilna pogodba se sklene z Ljubljansko banko, stanovanjsko- komunalno banko Ljubljana. ' 6. Ljubljansko banko, Stanovanjsko-komunalno banko Ljubljana se zaprosi za premostitveni kredit v znesku 7.204.000,00 din in za garancijo na bodoči priliv v znesku 58.983.411,00 din.
7. Za gradnjo stanovanjskega kompleksa SB - 136 ob Maistrovi ulici v Litiji se lahko začasno porabijo vsa prosta sredstva stanovanjske skupnosti občine Litija.
Sklepe sta oba zbora soglasno z ločenim glasovanjem sprejela.
AD.8)
Obrazložitev izračuna izhodiščne cene je podal tov. Tomažič, ki je zlasti poudaril: da je cena formirana na dan 31. 3. 1982 in da se bodo od tega dne upoštevale podražitve; da bo razlika v ceni med objekti zato, ker se bo v zadnjih objektih gradilo zaklonišče, v prvih dneh pa kotlovnica; Občinska skupnost za cene je izhodiščno ceno potrdila s tem, da se pri sklepanju soinvestitorskih pogodb upošteva 18 % povišanje cen za čas gradnje, kar dovoljuje oblikovati realnejšo končno ceno.
Po razpravi je predsednik predlagal v sprejem naslednji SKLEP:
Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema povprečno izhodiščno prodajno ceno za m2 stanovanjske površine za stanovanjski kompleks SB-136 ob Maistrovi ulici v Litiji formirana na dan 31. 3. 1982.
Ob sklepanju gradbene pogodbe je vračunati 18 % povišanje cen in tudi pogodbo skleniti na povišano ceno. Isti odstotek povišanja cen naj se upošteva tudi pri sklepanju soinvestitorskih pogodb.
Sklep sta oba zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela.
AD.9)
Obrazložitev navodila hišnim svetom, predsednikom hišnih svetov in izvajalcev del pri vzdrževanju stanovanjskih hiš je podal tov. Tomažič. Navodilo je bilo usklajeno tudi s predsedniki hišnih svetov na skupnem posvetu v mesecu marcu. Pripomb na predlog navodila ni bilo, zato je predsednik predlagal v sprejem naslednji SKLEP:
Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema predlog navodila hišnim svetom, predsednikom hišnih svetov in izvajalcem del pri vzdrževanju stanovanjskih hiš.
Sklep sta oba zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela.
AD. 10)
Obrazložitev aneksa samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981-1985 je podal tov. Praunseis.
Med drugim je pozval delegate iz OZD, da naj pristopijo k izdelavi planov reševanja stanovanjskih potreb, da ne bi še naprej prihajalo do razhajaj med plani DO in stanovanjsko skupnostjo. Razpravljala sta tudi tov. Lemut in Pintar: 3. člen aneksa je dopolniti smiselno tako, da so sredstva, kijih združujejo delavci in občani iz čistega dohodka namenjajo tudi za gradnjo individualnih hiš. Na podlagi tolmačenja Uprave za družbene prihodke občine Litija so tudi delavci zaposleni pri obrtnikih zavezanci združevanja sredstev. Občinska skupščina je tudi ugotovila, da je prostorski plan občine Litija sprejet, urbanistični načrt pa ne. Če ne bo urbanističnega načrta, ne bo možno posegati v okolje, upoštevati pa je tudi, daje graditi stanovanja le po potrebi in zmožnostih združenega dela. Po razpravi je predsednik predlagal v sprejem naslednji
1. Osnutek aneksa štev. 1 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981-1985 se z pripombami danimi v razpravi da v javno razpravo za 30 dni.
2. Pozvati je vse nosilce planiranja, da ponovno pregledajo usklajeno s finančnimi možnostmi svoje plansko akte in posredujejo svoje potrebe, da bo moč izdelati realen plan gradnje stanovanj do konca leta 1985.
Sklep sta oba zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela. AD. 11)
Obrazložitev k predlogu delitve stanarine je podal tov. Tomažič. Delitev so obravnavale tudi skupnosti stanovalcev. Po obrazložitvi delegati niso razpravljali in predsednik je predlagal v sprejem naslednji SKLEP:
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti sprejema predlog delitve stanarine v letu 1982.
Sklep je zbor uporabnikov soglasno sprejel.
AD. 12) in 13)
Obrazložitev finančnih načrtov sredstev stanovanjske skupnosti in delovno skupnost Strokovne službe SKSS je podal tov. Praunseis. Delegat iz Predilnice je imel pripombo na povišanje sredstev za OD in porabo materialnih stroškov. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je povišanje OD sprejemljivo, saj so upoštevana resolucijska določila, planirana rast OD v gospodarstvu in ugotovljeno zaostajanje v letu 1981. Materialni stroški so porasli zato tako visoko, ker je bilo na podlagi sklopa predsednikov HS nabavljen pisarniški material (blazinice, tuši, registratorji in drugo) za delo skupnosti stanovalcev. Ta strošek se ne more zmanjšati, saj je stanovalcem omogočiti in po zakonu so tudi dolžni, da sami gospodarijo s stanovanji in hišami. Po razpravi je predsednik predlagal v sprejem naslednji SKLEP:
1. Skupščina stanovanjske skupnosti sprejema finančne načrte sredstev stanarin, najemnin in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1982.
2. Skupščina stanovanjske skupnosti soglaša s finančnim načrtom DS Strokovne službe stanovanjske in komunalne skupnosti občine Litija za leto 1982.
3. Delovna skupnost Strokovne službe naj se drži dogovora o razporejanju dohodka. Porabo pisarniškega materiala naj zniža na najnižjo možno mero.
Sklep sta oba zbora z ločenim glasovanjem soglasno sprejela.
AD. 14)
Delegatsko vprašanje:
Dobčnik Marino: Ali se je v stanovanjski skupnosti že kaj razpravljalo o organiziranem toplotnem ogrevanju v Litiji in kakšni so rezultati razprav
Na vprašanje bo podan pismeni odgovor.
AD. 15)
a)
Za nemoteno delo Delegatskega poročevalca je ustanovljen uredniški odbor in časopisni svet.
Skupščina stanovanjske skupnosti izvoli v časopisni svet tov. Mali Marjana, tajnika komunalne skupnosti, za namestnika pa Praunseis Vida — tajnika stanovanjske skupnosti.
b) *
Tov. Tomažič v imenu skupnosti stanovalcev Trg na Stavbah 2,3: Kljub stalnim popravilom ravne strehe ta še vedno pušča. Skupščina stanovanjske skupnosti bo odločala o tem, ali je streho sanirati ali nadzidati; pridobljena so vsa potrebna soglasja, izdeluje se tudi predračun.
Tov. Praunseis je pozval predstavnika GIP Beton Zasavje TOZD Projektiva, da naj prouči omenjeni problem in izdela ponudbo za odpravo zamakanja.
Dnevni red je bil izčrpan in predsednik je sejo zaključil ob 15.
točka 2
Poročilo komisije bo podano na seji
točka 3
PREDLOG 27.9.1982
Na podlagi 15. in 80. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. list SRS, št. 30/82) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne.......... 1982 sprejela naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE statuta samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
1. člen
Spremeni in dopolni se 2. člen tako da se glasi: »Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena in obsega:
— opravljanje skupnih zadev,
— urejanje družbenoekonomskih odnosov s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem po načelih svobodne menjave dela,
— združevanje in gospodarjenje s sredstvi za enostavno in razširjeno reprodukcijo ter za vzdrževanje v stanovanjskem gospodarstvu,
— družbeno usmerjena investitorska gradnja stanovanjskih objektov s pripadajočo komunalno in drugo ureditvijo (npr. zaklanja-nje, ogrevanje ipd.),
— izvajanje solidarnostnih nalog pri graditvi in uporabi stanovanj.
2. člen
Dopolni se 26. člen tako, da se za zadnjo alineo točke S.l. doda nova alineja, ki se glasi:
»ugotavlja veljavnost samoupravnih sporazumov.sporazumov in dogovorov, katerih predlagatelj za sprejem je stanovanjska skupnost.«
3. člen
Te/spremembe in dopolnitve statuta stanovanjske skupnosti so sprejete in začnejo veljati, ko jih sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
OBRAZLOŽITEV:
Sedanji 2. člen je samo določal »dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena« ni pa v nobenem členu bila konkretizirana dejavnost. Pri registraciji stanovanjske skupnosti smo naleteli zaradi tega na težave in je potrebno v statutu dejavnost tudi določiti.
Potrebno je po bolj enostavnem in hitrejšem postopku formalno ugotoviti veljavnost samoupravnega sporazuma, ki ga je v skladu s predpisi predložila v razpravo in sprejem stanovanjska skupnost. Sedanji način je, da ugotovitveni sklep o veljavnosti sprerjema skupščina. Zaradi tega je potrebno čakati na seje skupščine in šele po sprejemu ugotovitvenega sklepa le—tega in sdamoupravni sporazum predložiti v objavo vUrad-nem listu SR Slovenije. Da pa bi bili navedeni postopki hitrejši predlagamo dopolnitev 26. člena
točka 4
PREDLOG 27.9.1982
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur.l.SRS, št. 3/81), 15. člena statuta stanovanjske skupnosti (Ur.l.SRS, št 30/82), samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 (Ur.l.SRS, št. 5/81) in aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 (Ur.l.SRS, št...........), je skupščina
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne..........
1982 sprejela
UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva združenih v okviru
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1983 do 1985
\ i.
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981 —1985 in aneks št. 1 k navedenemu samoupravnemu sporazumu bodo v letih 1983 do 1985 združevali v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija za potrebe stanovanjskega gospodarstva naslednja namenska sredstva:
1. Za potrebe solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v višini 1,645% na BOD nepovratno iz dohodka, od tega:
a) 1,350% na BOD za potrebe solidarnosti v občini,
b) 0,292% na BOD za potrebe solidarnosti na ravni republike za gradnjo domov za učence in študente,
c) 0,003 % na BOD za zagotavljanje bivalnih pogojev udeležencev mladinskih delovnih akcij v SRS.
2. Za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v občini v višini 0,3 % na BOD nepovratno iz čistega dohodka.
3. Za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije v višini 0,25 % na BOD nepovratno iz čistega dohodka.
4. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu v višini 0,6 % na BOD povratno iz čistega dohodka.
5. Samostojni obrtniki plačujejo za zaposlene delavce iz čistega dohodka obratovalnice od osnove BOD zaposlenih delavcev tudi nepovratna sredstva za stanovanjsko gradnjo po stopnji 3,13 % za reševanje stanovanjskih vprašanj pri njih zaposlenih delavcev.
II.
Namenska sredstva iz I. točke tega ugotovitvenega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov.
III.
Ugotovitveni sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1.1.1983 dalje.
OBRAZLOŽITEV:
* ■ •
Podlaga za sprejem ugotovitvenega sklepa je samoupra vni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 (Ur. 1. SRS, št. 5—81) in aneks št. 1 k navedenemu samoupravnemu sporazumu (Ur. 1. SRS, št. 82)
Za leto 1981 in 1982 smo za vsako leto posebej sprejemali ugotovitveni sklep. Zaradi racionalizacije —zmanjšanja stroškov vsakoletnih objav sklepov v Uradnem listu — in enkratnega postopka preko delegatske skupščine je odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve (vnadaljevanju: odbor) na seji dne 27.9.1982 sprejel pobudo vodje strokovne službe, da se z ugotovitvenim sklepom določijo stopnje, viri in osnove za obdobje od leta 1983 z vključno letom 1985. Če pa bi v katerem letu navedenega obdobja ugotovili, da ni potreb po združevanju kateregakoli namena sredstev, pa bi le-tega s sklepom skupščine stanovanjske skupnosti prenehali združevati v stanovanjski skupnosti.
Novost ugotovitvenega sklepa je določilo I—5, ki določa, da samostojni obrtniki združujejo v stanovanjski skupnosti poleg sredstev navedenih pod točko I—1,2,3 in 4 od osnove BOD obrnika in pri njih zaposlenih delavcev tudi sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj pri njih zaposlenih delavcev po enaki minimalni stopnji (3,13%) kot delavci v združenem delu.
Odbor predlga, da skupščina sprejme predlagani ugotovitveni sklep.
točka 5
PREDLOG 27.9.1982
REBALANS finančnega načrta za leto 1982
?.T.JAi.R.IAi
I. DOHODKI
Pinn 1902
Rebalans 1982
na plan
1. Dohodki, obračunani od vplačano •tanarlna, ki se združujejo
atanovanJaki skupnosti			
•) aacrtlisolja (o,6 * od BVS)	5.000		-
b) stroški upravljanja	1.300	1.300	100
o) funkcionalni otroški in CZ	55«	* 55U	100
d) sdruiona aradatva za večja			
vtdriavalna dola	3.562	1.696	131
SKUPAJ	10.'«6	6.550	62
2, DrugI dohodki			
a) dolai na skupnum dohodku LB	230	230	100
b) skupan dohodak li sred. vtajaa.	836	836	too ';
o) obraatl po pot. o vezavi aradstav		i ■ fP"	i  ,., - ,
d) prlapavek la sofinanciranje			
kadrovskih stanovanj	".li i	300	■■* 29:
SKUPAJ	1.066	1.376	129
VSE SKUPAJ	11.182	7.926	69
II- ODHODKI
1. Odhodki ls sdruiovanja
a) amortizacija	5.000	- -,	-
b) aofinanalranje delovno skupnosti	1.300	1.300	100
c) funkcionalni stroški	55»	551	loo
d) sdruzens sredstva za večja		1.108	139
vzdrževalna dela	3.287		
a) obresti za najete krodlte	275	121	15
SKUPAJ	10.1416	6.386	67
2. Odhodki drugih dohodkov	836	608	96
a) aorinan8lranjo delovno skupnosti			
h) za sklede stanovanJsko-:*.onwnalne		258	112
banke	230		
poslovni sklad - odplačilo anuitet		171	
za poslovne prostore d jlovne skupn.	-		-
d) prispevek za sofinanairar.Je		300	
kadrovskih stanovanl	-		—
SKUPAJ	I.066	1.510	152
VSE SKUPAJ	11.182	7.926	69
,.DRl /ENA SREDSTVA ZA VEČJA VZDRŽEVALNA DELA 1. DC..0DKI
•- ostat k r -edatov 1.1.1982 . dotok sreastev v letu 1982	379 3.287	1.134 3.274	299
'...c,1.-. j	3.666	4.408	120
II. U1H0DK			
1. "Odplačila kreditov - anuitete najetih kreditov - anuiteta najetega kredita za nakup poslovnih proatprov 2. VežJa. vzdrževalna dela 3. Večja vzdrževalna dela v kotlovnic.	1.065 272 2.009 320	533 272 3.283 _____BSo—t____	49 100 163 —122.
SKlP.iJ ,	3.666	4.408	120
ZDRUŽENA SREDSTVA AMORTIZACIJE			
I. DOHODKI - ostanek sredstev 1.1.1982 do'.-.ok sredstev v letu 1982	682 5.000	682 5.000	100 100
13KU? 1.1	5.682	. 5.682 '	100.
l t ODHODKI - odplačilo anuitet za kredite, (ujete za nakup stanovanj prenova stanovanj - ta gradnjo ali dograditev stanovanj	195 1.000 4.487	298 1.140 4 .244	152 114 94
SKUPAJ	5.682	5.682	100
DROGA DENARNA SREDSTVA AMORTIZACIJE			
1. DOHODKI - ostanek sredstev 1.1.1982	90	90	100
II. ODHODKI •• za nakup stanovanj	90	90	100
Dalvdki 0* 'plačane najemnino, ki se idružuj«JO v stanovanjski skupnosti a) onartitfl^lja (0,6 %) b) S1104K.4 upravljanja e,)     ikei : nalnl stroški ¿1 -:ruzV.,.a sredstva za večja \3drzfc"alna dela	JéO 80 38 112	80 30 830	100 100 18?
	720	948	131
•;:: ODHOMI			
' amortizacija stroški upraviJnnja .     unkoionalni stroški c )   tlplnčilo obrosti islovni sklad - odplačilo anuitet . - ?oe"ovne prostore dalov. skupnosti ,■ v;'jžc.-»a sredstvo zs večjs vzdržo-. 0 ,m lela	160 80 38 85 357	80 38 37 57 736	100 100 13 206
r ___ __m_______^____________________	. .720__	___918_______	______131„
••.?*!» SREDSTV,. Z;. VEČJ.l VZDRŽEVALNA DELA			
.I0DKI . j.-.tanek sredstev 1.1.1982 '•ok sredstev v lotu 1982	489 357	3o6 816	62 206
	816	1.121	132
? '. ODHODKI			
odplačilo snultet za poslovne prostore Levstikova 1 -ečjs vzdrževslna dela	20 826	20 1.1C1	100 133
			
i/.>.JHIA SREDSTVA AMORTIZACIJE			
I. -CIODKI .'S&anc': sredstev 1.1.1.982 -   - Lo': sredstev v lotu 1982	86 160	86 160	100 100
			100
'sV^dLo anuitet za nakup poalevnih			191
-•c^torov za Ul.Luke Svetca 1	50	97	
10. '.ikup in adaptacije poslovnih			76
..r.-jstorov	196	119	
■1 ■, J	216	216	100
OBRAZLOŽITEV:
I. DOHODEK Ad 1) a)
Amortizacija — po mnenju centrale SDK SR Slovenije in po obrazložitvi, kije bila podana na regijskem posvetu dne 16,4.1982 (organizirala Zveza stanovanjskih skupnosti) se amortizacija ne prikazuje kot dohodek, temveč so to združena sredstva. Ad 1) d)
— združena sredstva ta večja vzdrževalna dela — povečan saldo
I. 1.1982 po sklepu 13. redne seje skupščine SSS z dne 22.2.1982 se iz ostanka sredstev vzdrževanja iz najemnin prenese din 200.000,00 (Trg na Stavbah 2,3) ter prenos združenih sredstev malega gospodarstva (po obračunu investicij v lokale —zaradi kreditnih odnosov so se nekatere investicije začasno finansirale iz združenih sredtev stanarin).
Ad 2) d)
—prispevek za sofinanciranje kadrovskih stanovanj — vsa sredstva za sofinansiranje kadrovskih stanovanj se v letu 1982 praznijo na račun SSS —gospodarjenje, kljub poizkusom, da bi SDK ta sredstva v celoti usmerjala na družbeno pomoč. SDK od teh sredstev usmerja samo republiški prispevek, občinskega pa sami prenakazujemo na račun družbene pomoči, tako da ta sredstva samo formalno prihajajo na ta račun iz tega razloga tudi niso bila planirana.
II. ODHODKI Ad 1) a)
— amortizacija — obrazložitev je že pri dohodkih Ad 1) d)
— večja vzdrževalna dela — zaradi povečanega prenosa salda 1.1.1982 se povišujejo tudi odhodki teh sredstev
Ad 1) e)
obresti za najete kredite — izločitev obresti, ki so se plačevale za kredite iz amortizacije Ad 2) a)
sofinanciranje delovne skupnosti—zmanjšanje sredtev za sofinanciranje delovne skupnosti zaradi formiranja rizičnega sklada 0,1% od stanja plasmajev za združena sredstva vzajemnosti.
Izdelala: Ljuba Erjavec
()dborzaplaniranje,razvo]dmžbenihodnosov,firiance in kadrovske zadeve je na seji 27.9.1982 obravnaval rebalans finančnega načrta za leto 1982 sredstev stanarin in najemnin. Na relabalans ni imel pripomb in ga kot predlog predlaga vrazpravoinsprejem skupščini stanovanjske skupnosti.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE LITIJA
PREDLOG
REBALANS finančnega načrta sredstev družbene pomoči in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1982
I. SREDSTVA DRUŽBENE P0MDČI A) DOHODKI
1. Prenesen« neporabljena sredstva na žiro računu Iz preteklega leta
2. Vplačan prispevek v tekočem letu po stopnji 1,64-5 % na BOB iz dohodka
- gospodarstvo
- negospodarstvo
- obrtniki ln pri njih zaposleni delavci
5. Vrnjene anuitete za dane kredite borcem KOV iz sredstev odpravljenega sklada-za reševanje stan. vprašanj borcev
4. Prosta sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada
v	tisoč din	
PLAN 1982	REBALANS 1982	*
5-399	5-399	loo
i 11.000 1.700	15.o78 2.2oo	119 129
1.150	1.5oo	13o
L 15o	150	loo
5oo	42o	64
5. Združevanje sredstev po posebnem SS z Zvezo stanovanjskih skupnosti mesta Ljubljana
6. Združevanje sredstev za reševanje ki drovskih stanovanj v občini po stopnji 0,3 % na BOD iz čistega dohodka
7. Združevanje sredstev soinvestitorjev gradnje družbenih stanovanj
- SPIZ Slovenije
- OZD, TOZD, etažni lastniki
8. Sredstva SPIZ Slovenije za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev (kreditiranje individ. gradnje)
9. Vplačila finančne udeležbe občanov (krediti)
a) za pridobitev solidarnostnih stanovanj
b) za pridobitev stanovanj SLP
c) za pridobitev kadrovskih stanovanj
10. Finančna udeležba OZD, TOZD, katerih delavci pridobijo kadrovska stanovanja (krediti;
11. Obresti na vplačane avanse
12. Ostalo
2.5oo l" .'	5.750	150
2.8oo	3.060	lo9
12.000	13.017	I08
5.000	12.052	241
	1.200	
SKUPAJ
B) IZDATKI
lo.
11.
12. 13.
14. 15. 16. 17.
18.
19. 2o.
21. 22.
Odplačilo anuitet za najete kredite
a) za nakup stanovanj
b) za sofinansiranje nakupa poslovnih prostorov stanovanjske in komunalne skupnosti
Delna nadomestitev stanarin imetnikom stanovanjske pravice, kateri izpolnjujejo pogoje pravilnika Prenos združenih sredstev za mladinske delovne akcije in gradnjo dijaških domov (stopnja o,295% na BOD iz dohod.) Amortizacija za poslovni prostor stanovanjske skupnosti na Jerebovi ul. 6 Sofinanciranje izdelave preglednih ka-tasterskih načrtov za občino Litija v M • 1 : 5ooo
Sofinanciranje skupnosti socialnega varstva občine Litija Sofinanciranje poslovanja stanovanjske skupnosti in delovne skupnosti stanovanjske in komunalne skupnosti:
a) za Zvezo stanov, skup. Slovenije
b) za stanovanjsko skupnost (sejnina, reprezentanca, nagrade voljenim)
c) za delovno skupnost Nadomestilo za opravljanje storitev SDK
Nadomestilo za opravljene seoritve Uprave za družbene prihodke SO Litija Nadomestilo za opravljene storitve LB SKB Ljubljana za posle z ukinjenim stanovanjskim skladom Stroški komisijskih poslov poslovnih bank
Pospeševanje izvoza po SS 1 Stroški objave gradiv za seje skupščine in javne razprav v delegatskem obveščevalcu
Vračilo finančne udeležbe Objave v Uradnem listu SRS. Objave v filasilu občanov Strokovna literatura, zakoni s komentarjem ipd.
Strošek ureditve treh dvosobnih stanovanj v Ul. solidarnosti 5 po preselitvi delovne skupnosti Sodne takse Investicije
a) nakup stanovanj b)
graditevstanovanj (investitorstvo) Krediti iz sredstev SPIZ Slovenije za adaptacije stanovanjskih hiš v lasti upokojenih občanov Ostalo
57	4oo	7ol
	5o	-
138	19o	137
57o	80	14
	96	-
.964	§4.622	
.832	1.832	loo
365	345	• 9*
4oo	25o	62
_	3.008	-
	25	
2oo	2oo	loo
24	25	lo4
12	lo	83
84	84	loo
..171	1.171	loo
112	80	71
63	7o	111
73	73	loo
2o	2o	loo
..000 >		-
	12o	
-	2oo	-
-	loo	-
-	lo	-
-	15	-
	39	_
-	6	-
	1.9oo	
35.5o8	♦3.779	135
	1.210	_
loo	5o	-
skupaj ................______„a2„.___Siišii.........lil
II. VZAJB1N0ST (v tisoč din)
A) DOHODKI
1. Neporabljena sredstva v letu 1981
2. Združena sredstva vzajemnosti v tekočem letu po stopnji o,69» na BOD iz čistega dohodka (OZD, TOZD, DS)
3. Združena sredstva vzajemnosti v tekočem letu po .stopnji 0,6% na BOD iz čistega dohodka (obrtniki in delavci)
4. Odplačila dolgoročnih posojil danih iz združenih sredstev vzajemnosti
ELAN 1982
1.676
6.172
36o 1.699
SKUPAJ 9.883
BEa=»eatiC"iEns = s = =i = = aa = = = = ===a = = = = = a = == = = -= = = = = = =B = ii =
B) IZDATKI
1. Neporabljena posojila, odobrena v
letu 1981 600
2. Odobrena posojila v lotu 1982 l.ot-o
3. Premostitveno posojilo stanovanjski skupnosti kot družbenemu investitorju za
gradnjo družbenih stanovanj 5-000
4. Nerazporejena sredstva 3.243
SKBPAJ 9.865
OBRAZLOŽITEV:
Osnutek rebalanska finančnega načrta sredstev fružbenepomoči in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu za lelo 1982 sla na sviji 2. seji 7.9.1982 in 27.9.1982 obravnavala odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu in odbor za planiranje, razvoj družbeno ekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve. Na osnutek rebalansa je imel odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve nekatere pripombe, katere smo v celoti upoštevali in jih vnesli v predlog rebalansa, katerega odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve daje skupščini v razpravo in sprejem.
I. PRIHODKI:
— uskladitev izvirnega prihodka solidarnosti, pri čemer smo upoštevali maso BOD 1.020.000.000,00; priliv izvirnih sredstev je bil načrtovan po stopnji 1,350%, sedaj pa je stopnja 1,645%. Razlika predstavlja sredsteva za M DA in dijaške domove, katere stanovanjska skupnost prekazuje Zvezni stanovanjski skupnosti in Izobraževalni skupnosti Slovenije.
— izloči se strošek pospeševanja izvoza, ker po predlogz samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za pospeševanje izvoza v letu 1982 gre za presežke SIS na področju družbenih dejavnosti, ki te presežke vračajo združenemu delu iz česar izhaja, da stanovanjska skupnost ni udeleženec samoupravnega sporazuma,
— pri investicijah so ločeno prikazana sredstva za nakup stanovanj in graditev stanovanj (investitorstvo),
— prikazan je izdatek za kreditiranje adaptacij stanovanjskih hiš v lasti upokojenih občanov iz namenskih sredstev SPIZ-a SR Slovenije,
— prikazani so ostali stroški, ki so bili v finančnem načrtu zajeti v skupni postavki »ostalo«.
Za sredstva vzajemnosti nismo sprejeli finančnega načrta za leto 1982, ker smo se šele na seji skupščine 24.5.1982 dogovorili o združevanju teh sredstev. Sprejet je bil le sklep, da se lahko začasno prosta sredstva namenijo za premostitveni kredit stanovanjski skupnosti za in-vestitorsko graditev stanovanj po 6% obrestni meri.
Stanovanjska skupnost prispeva del sredstev za sofinanciranje delovne skupnoti strokovne službe tudi iz sredstev vzajemnosti, vendar ne direktno iz združenih sredstev, pač pa iz ugotovljenega dohodka po samoupravnem ^sporazumu o združevanju sredstev vzajemnosti, ki je sklenjen s stanovanjsko-komunalno banko.Zaleto 1982 je planirano nadomestilo za opravljanje teh storitev v delovni skupnosti v višini din 120.000,00.
točka 6
Začasni finančni načrt za leto 1983
PBXDLOG
27.9.1982
i. fohobki
stanarina in prispevki
Fl ■JI 1982
c.) stanarina, b; stanarina, c) prispevek ]
vplačana v lotu 1983 13,885 dola iz preteklih let 94 lastnikov stanovanj k rocpodnrjonju stanov, hi c 8o rt) prispevek lastnikov noslov. prostorov 116 e) orispevek lastnikov ooslov-ih nro-" štorov 1: vzdrž;-.va,..ju skupnih kotlovnic za 6o».tral''.o o- rovanjo 45
.-.ŠH?^.-.,.«„.„„........ .„«. liil?5=-
ii odhodki
odhodki in gredstev stanarin in prispevkov
plan 1983
16,626
96
132
54
.i„2SSi
12o
12? 12o
12o
.„13
d)
amortizacijo (o,6','£ or' i*<'Valori-			114
zirano vrednosti hi   i fftaiovi	5,000	5,?oo	
redna vzdrževalna rtoln v nku;>-			
'oatih ot.iMovr.lCov	3.768	4,521	12o
združena nr.dotva v stanov, slun			
7.C. vezja Vzdrževalen d<.ln	"3,562	4,590	157
fu"kcional '.i stro"ki, stro'ki,			
civilne za žito	554	^664	12o
,'-.tro"-ki upravlja 'ja(riele; .ltakl			
Oifl'toa, poslovn je skn.'ovar.js'u			
skupnosti, skup. stanovalcev i."1			
rtelovne .skupnosti	1, 3oo	1.625	125
SKUPAJ	144184	16,908,	.„112
OPOMBA: Vsa začasno neporabljena sredstva vzajemnosti se lahko sproti porabljajo za premostitvena posojila stanovanjski skupnosti kot družbenemu investitorju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje po 6 % obrestni meri.
NAJEMNINA
I. : -hodu
J najemnin« za tekoče loto b) dolg i> preteklih let
9*5 15
.95SE4šf__________._________________262.
1,13* 12o
.illK........112
II. ODHODKI
16o
a) amortizacija
h j združena srodstre« v stanovanjski
skupnosti za večja vzdrževalna dola442
o) redna vzdrževalna dela v skupnostih stanovalcev 2*0
d) funkcionalni stroški 38
o) otroški upravljanja Bo
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA OK.UPN08T OBČINE LITIJA
182
519
288 *5 loo
114 117
12o 120 125
-1*1».
OSNUTEK
.118
OTANJUOTA
I. DOHODKI
1. Dohodki, obračunani od vplačano stanarine, ki so združujejo «/ stanovanjski skupnosti
a) strožki upravljanja (dologatski sistem, poslovanje stanovanjsko skupnosti, delovno skupnosti in skupnosti stanovalcev)
b) funkcionalni stroški in OZ
o) združena sredstva v stanovanjsk skupnosti za vočja vzdrž. dola
.§H?AJ______......___________giSSg
Drugi dohodki
a) dolož na skupnem dohodku LB
b) udeležba na slcu^-ou - dohodku 8KB za sredstva vzajemnosti
v) obresti po pogodbi o vezavi oredstev
d) prispevok za gradnjo kadrovskih stanovanj v SRS in obči;?!
.rebalans	' začasni	■ SS
plana 1982	plan 1982	V*
l,5oo	1,625	125
55* 1	664	12o
L *,696	*,;:3	95
.8.552.......	..§»882......	log
25o	276	12o
856	9o6	lo8
lo	-	-
3oo	4oo	133
		
.2.386-------	...§*2§2______	lo4
II. ODHODKI
1. Odhodki iz združevanja
a) stre 'ki upravljanja (rtolo™,atski sistem, poslovanj o skupnosti stn-novaloov, stanovanjske skupnosti
in delovno skupnosti) l,3oo
b) funkcionalni atrožki 1» 55*
c) večja vzdrževalna dola v skupnostih stanovalcev 4,4o8
d) obresti za najoto krodito 12*
^.SKUPAJ.
2. Odhodki drugih dohodkov
1,625 664
4,536 62
.M.....
125 12o
5o
____
.$*5s________l2:
lo2
a) sofiaensiranjo delov, skupnosti
b) za sklade stanovanjsko komunalno banko
e) za poslovni sklad rt) o rlapevek za gradnjo kadrovskih stanovanj v SRS in občini
808
258 17*
..»..SESAJ...
.—.——————
3oq
i«»..j..«r..«.i<fc5-8.
JLSBk,
9o6
276
'too
112 lo6
135 «28. .18*.
SREDSTVA V STANOVANJSKI SKUPNOSTI JA VZDRŽEVALNA DELA
i- DOHODKI
- ostanek sredstev 1.1.1983 (83) - dotok srodstov v letu 1985	1,13* 3,27*	*,336	132
SKUPAJ	i.&S-....	.....4.23$....	90
II. ODHODKI			
1. Odplačilo kroditov t - či3to odplačilo najetih kroditov 535 - čisto odplačilo najoteca kredita zs nakup poslovnih prostorov J robova 6 272 2. Večja vzdrževalca dola na staro-vnnjskih hi" ah 3,283 j. Večja vzdrževalna dola v kotlovnicah 32o		5o4 5,6*8 38'v	m in 12o
	***°8		21
ZDRUŽENA SREDSTVA AMORTIZACIJE			
I DOHODKI .   - ostanek sredstev 1.1.1982 (83) - dotok srodstov v letu 1983	682 5,ooo	5,7oo	114
SKUPAJ		„„.5.222....	loo
II . ODHODKI
odplačilo anuitet za krddite, najoto za nakup stanovanj
- prenova stanovanj l,14o
- za fradnjo ali dograditev stanov.4,244
. „.§S„H.„— ............. .....5.8SŠ.
iJRUGA DENARNA SREDSTVA AMORTIZACIJE
1 *-«
4i o33
.5*222.
DOHODKI
•■ ostanek sredstev 1.1.1982 ODHODKI
- za nakup stanovanj
9o 9o
'AJjTCNINA
I DOHODKI
Dohodki od vplačano najemnino, ki so združuje v stanovanjski skupnosti
a) strožki upravljanja (<5elogatoki ,  sistem, poslovanje stanovanjsko
skupnosti, dolovno skupnosti in skupnosti stanovalcev)
b) lunkolonalnl strožki
c) združena sredstva v stanovanjski skupnosti za vočja vzdrževalna 'dela
SKUPAJ
ODHpDKI
a) strožki upravljanja (delegatski siotom, poslovanje stanov, skup., skupnosti stanovalcev in delovne skupnosti
b) funkcionalni strožki
c) odplačilo obresti
d) za poslovni sklad
o) zdru::ena sredstva v stanovanjski skupnosti za večjo vzdrževalna dola
80 38
83o 948
loo *$
519 664
80 38 37 57
736
.SKUPAJ..........................221.
loo ♦5 36
483 664
ZDRUŽENA SREDSTVA V STANOVANJSKI SKUPNOSTI ZA VEČJA VZDRŽEVALNA DELA
I DOHODKI
ostanek srodstov 1.1.1983 dotok srodstov   v lotu 1983
3o8 522
II
.^SKUPAJ.............................§22.
ODHODKI
-■ odplačilo anuitet za. poslovno
prostore L votikova i 2o
- vočja vzdrževalna dola v poslovnih orostorih 81o
.SKUPAJ...........................§22.
483 .48J.
22 461
.„2.
ZDRUŽENA SREDSTVA AMORTIZACIJE
I. DOHODKI
- O3tanok sredstev 1.1.1983
- dotok sredstev v letu 1983
SKUPAJ
86 16o
246
182 182
II ODHODKI
- odplačilo anuitet za nakup poslovnih prostorov Ul. Luke Svotca 1 97
- za nakup in adaptacijo poslovnih ,. . prostorov 149
246
SKUPAJ
97 85 .18*..
12o 95
loo
125 I2o
62
_7o
125 12o 97
65 80
92 „58.
llo 56 „58
114
.«22
loo 57
.".22
298
299
loo
OBRAZLOŽITEV K ZAČASNEMU FINANČNEMU NAČRTU STANARIN IN NAJEMNIN ZA LETO 1983
Na podlagi določil aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985, ki predvideva nadaljni postopni prehod na ekonomske stanarine z letno rastjo cca 34 %, smo dne 12,8.1982 zaprosili izvršni svet Skupščine občine Litija in Skupnost za cene občine Litija za stališča do povišanja stanarin in najemnin v letu 1983. Zlasti smo poudarili, da so nam njihova stališča potrebna zato, da bomo lahko v delovni skupnosti pravočasno pripravili osnutke planov za leto 1983. Do izdelave osnutka začsnega finančnega načrta še nismo pridobili stališča izvršnega sveta oziroma Skupnosti za cene.
Kljub temu smo v osnutku planirali le z 20% povišanjem stanrin in najemnin.
Želimo, da e odbor opredeli zlasti do naslednjega: A)Pri začasnem finančnem načrtu Skupnosti stanovalcev do delitve sredstev za vzdrževalna dela v skupnosti stanovalcev in za združevanje v stanovanjski skupnosti. Menim, da bi z ozirom na nekaj izkušenj iz tega leta morali več sredstev zagotoviti za vzdrževalna dela v skupnostih stanovalcev naračun zmanjšanja združenih sredstev v stanovanjski skupnosti za cca 1.300.000 din. Na podlagi enotne metodologije za določanje in evidentiranje stanarin v SR Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 25—1348—81), podzakonski akti), v
kateri so določeni tudi normativi za upravljanje stanovanj in stanovanjskih hiš smo izračunali maksimalno dovoljeni strošek za naš stanovanjski fond. Ob upoštevanju, da smo v letu 1983 dosegli stanarino v višini 65,88 % predvidene ekonomske stanarine (le 1,68 % od revalorizirane vrednosti stanovanj in ne 2,55 %) je izračun pokazal, da je najvišji dovoljeni znesek, s katerim lahko obremenimo stanrine za stroške upravljanja v letu 1983 din 2.152.858, po finančnem načrtu za leto 1982 pa so dejansko obremenili stanrine le z din 1.290.000 in tako del sredstev prerazporedili za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Za leto 1983 je predlagano, da s stroški upravljanja obremenimo stanrine v višini din 1.625.000 kar predstavlja indeks 125 v primerjavi z letom 1982. B) Amortizacijo smo obračunali po stopnji 0.60% od revalorizirane vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš, kar je že dovoljena minimalna stopnja vključno z letom 1984; zato ni večjega povišanja amortizacijskih sredstev. S tako opredelitvijo pa smo pridobili cca 1.000.000 din več sredstev za vzdrževanje.
Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve je na seji dne 27.9.1982 obravnaval osnutek začasnega finančnega načrta sredstev stanrin in najemnin za leto 1983. Nn osnutek odbor ni imel pripomb, zato ga je preoblikoval v predlogfin ga daje v razpravo in sprejem skupščini stanovanjske skupnosti.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA
Začasni finančni načrt sredstev družbene pomoči in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1983
I. SREDSTVA DRUŽBENE POMOČI A) DOHODKI
rebalans 1982
začasni
Îlan 985
15.694 2.64o
l.Soo
12o 12o
12o
1. Prenesena neporabljena sredstva
na ZR iz preteklega 1. ta 5.599
2. Vplačan prispevek v tekočem letu
po stopnji 1,645 K> na BOD iz dohodka
- gospodarstvo 13.o?8
- negospodarstvo 2.2oo
- obrtniki in pri njih zaposleni delavci 1.5oo
3* Vrnjene anuitete za dane kredite borcem NOV iz sredstev odpravljenega sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj
b borcev
4. Prosta sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada
5. Združevanje sredstev po posebnem SS z Zvezo stanovanjskih skupnosti mesta Ljubljana
6. Združevanje sredstev za reševanje kadrovskih stanovanj v občini po stopnji o,5 % na BOD iz čistega dohodka
7. Združevanje sredstev soinvestitorjev gradnje družbenih stanovanj
- SPIZ Slovenije 15.017
- OZD, TOZD, etažni lastniki 12.052
8. Sredstva SPIZ za dodeljevanje kreditov upokojenim občanom 1.2oo
9. Vplačila finančne udeležbe občanov (krediti)
a) za pridobitev solidar. stanovanj 4oo
b) za pridobitev stanovanj SLP 5o . c) za pridobitev kadrovskih stanovanj 19o
10. Finančna udeležba OZD, TOZD, katerih delavci pridobijo kadrovska stanovanja (krediti) Bo
11. Ostalo %
15o	15o	loo
42o	42o	loo
5-750	5.060	155
3.060	3.672	12o
28.352
4oo
255
loo
SKUPAJ
54.622
58.188
lo?
B) IZDATKI
1. Odplačilo anuitet za najete kredite
a) za nakup stanovanj
b) za sofinanciranje nakupa poslovnih prostorov stanovanjske in komunalne skupnosti
2. Delna nadomestitev stanarine imetnikom stanovanjske pravice, kateri izpolnjujejo pogoje pravilnika
5. Prenos združenih sredstev za mla-. dinske delovne akcije in gradnjo dijaških domov (stopnja 0,295 % na BOD iz dohodka)
4. Amortizacija za poslovni prostor stanovanjske skupnosti na Jerebovi ulici 6
5. Sofinanciranje skupnosti sooialnega varstva občine Litija
6. Sofinanciranje poslovanja stanovanjske skupnosti in delovne skupnosti stanovanjske in komunalne skupnosti
a) za Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije
b-) za stanovanjsko skupnost (sejnine,
reprezentanca, nagrade voljenim) d) da delovno skupnost
7. Sofinanciranje izdelave preglednih katasterskih načrtov za občino Litija
1.852	1.832	loo
545	-	' ■'
25o	5oo	2oo
3.008	3.610	12o
25	5o	12o
25	5o	12o
lo
84 1.171
12 12o
84 loo 1.522 15o
lo 11 12
15. 14. 15, 16, 17. 18.
19.
21
Nadomestilo za opravljanje storitev Službe družb, knjigovodstva 80 Nadomestilo za opravljanje storitev LB, SKB Ljubljana za posle z ukinjenim stanovanjskim skladom 75 Nadomestilo za opravljene storitve davčne upravo 70 Stroški komisijskih poslov poslovnih bank 20 Stroški objave gradiv za seje skupščine in Javne razprave v delegatskem obveščevalcu 120 Vračilo finančne udeležbe 2oo Objave v Uradnem listu SRS loo Objave v Glasilu občanov lo Strokovna literatura 15 Sodne takse 6 Strošek ureditve treh dvosobnih stanovanj na Ul. solidarnosti 5 59 Investicije
1.9oo 45.779
a) nakup stanovanj
b)
b) gradnja stanovanj Krediti iz sredstev SPIZ Slovenije za adaptacije stanovanjskih hiš v lasti upokojenih objfanov Ostalo
loo
9o 80 25
12o
5o lo 15 6
49.972
I..2I0 5o
loo
SKUPAJ
54.622
58.188
125
125 114 125
loo
5o loo loo loo
114
2oo 1o7
II. VZAJEMNOST A) DOHODKI
plan 1982
1. Neporabljena sredstva v letu 1982 1.676
2. Združena sredstva vzajemnosti v tekočem letu po stopnji 0,6 % na BOD iz čistega dohodka (OZ, TOZD in DS)
5. Združena sredstva vzajemnosti v tekočem letu po stopnji 0,6 % na BOD iz čistega dohodka (obrtniki in delavci)
4. Odplačilo premostitvenega posojila (50.6.1985)
5. Odplačila dolgoročnih posojil, danih
iz združenih sredstev 1.675
6.172
36o
plan 1983
3.225
7.4oo
45o 5.000 I.800
SKUPAJ
9.883
17.855
5*
17o
12o
12o
lo7 181
B) IZDATKI
1. Za posojila OZD, TOZD in DS za nakup
družbenih stanovanj 1.64o 13.652
2. Premostitveno posojilo stanovanjski skupnosti kot družbenemu investitorju 5.000
5. Za posojila delavcem OZD, TOZD, DS
za gradnjo stanovanjskih hiš - 3*413
4. Za posojila obrtnikom in delavcem
za gradnjo stanovanjskih hiš - 79o
5. Za posojila občanom za nakup stanovanj v etažni lastnini 3.243
832
SKUPAJ
9.883
17.855
181
OPOMBA: Vsa začasno neporabljena sredstva vzajemnosti se lahko sproti porabljajo za premostitvena posojila stanovanjski skupnosti kot družbenemu investitorju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje po 6 % obrestni meri z dobo odplačila do enega leta. O pogojih premostitvenega posojila sklepa zbor uporabnikov.
Obrazložitev:
DOHODKll Pri izvirnih dohodkih smo upoštevali rast brutto osebnih dohodkov v letu 1982 (masa BOD 1.020.000) in upoštevali 20% rast. Vprašanje je le dohodek stanovanjskega prispevka za obrtnike in delavce, kajti v letu 1983 bo davčna uprava obračunavala tudi stanovanjski prispevek po stopnji 3,13 % na BODHz čistega dohodka obrtnika za zaposlene delavce.
Pri združevanju sredstev za investitorsko gradnjo so upoštevani zneski po že sklenjenih soinvestitorskih pogodbah.Tri stanovanja še niso prodana (trosobno in 2 garsonjeri), začasno investicijsko vrednost pokrivamo iz sredstev stanovanjske skupnosti, v primeru sklenitve soinvestitorskih pogodb pa bomo to upoštevali pri izdelavi finančnega načrta.
IZDA TKI: Posebej smo dolžni dati obrazložitev k izdatku za delovno skupnost povišan z indeksom 130. Gre za to, da se preko tega žiro računa vodi investitorstvo in da je strošek opravljanja investitor-skih poslov, kijih izvaja delovna skupnost, vključen v ceno kv. m stanovanjske gradnje v SRS in gre za povečane materialne stroške (samoupravno sporazumevanje, soinvestitorske pogodbe itd.) in povečan obseg del (izvajalskepogodbe, cene, strokovni nadzor, projektiranje — projektne naloge, pregled in usklajevanje itd.).
Ta dela opravljajo: en delavec v celoti ter štirje delavci delno. Razlog, da smo lahko razporedili novo dejavnost investitorstva na obstoječe delavce število zaposlenih je, da so se nekatera dela prenesla na skupnosti stanovalcev (zlasti iskanje izvajalca in naročanje manjših popravil, kar enemu delavcu vzame veliko časa). Predvidevamo, da bo v mesecu novembru na seji skupščine stanovanjske skupnosti sprejet pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, zato predlagamo planiranje delitve združenih sredstev za kreditiranje nakupa stanovanj in gradnje stanovanjskih hiš v lasti občanov. Prav tako predlagamo, da vsa prosta sredstva do sprejetja lista upravičencev do posojil iz sredstev vzajemnosti začasno porabljamo za premostitvena posojila stanovanjski skupnosti kot družbenemu investitorju gradnje stanovanj.
I v
Osnutek začasnega finančnega načrta sredstev druibene pomoči in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1983 sta na svoji 2. seji 7.9.1982 in 27.9.1982 obravnavala odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu in odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve. Na osnutek začasnega finančnega načrta je imel odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve nekatere pripombe, katere smo v celoti upoštevali in jih vnesli v predlog začasnega finančnega načrta, katerega odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve daje skupščini v razpravo in sprejem.
o) amortizacija
- amortizacija po predpisani minimalni stopnji
14o.ooo
SKUPAJ PORABLJENA SREDSTVA a + b + o
1.130.538
192.000 137 1.495.57* 132
točka 7
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA IN STANOVANJSKA SKUPNOST OBČUJE LITIJA
STROKOVNA SLUŽBA
Finančni načrt za leto 1983
I. PRIHODKI
a) stanovanjska skupnost
b) komunalna skupnost
c) HS Jerebova 6 - centralno ogrevanje
d) ostali dohodki
PLAN 1982
?.5o?.ooo 2.58o.52o
*25.95o
PLAN 1985
f.297.000 5.096.584
183
12o
5o2.426 12o
DELITEV tfDTANSIRANJA PO SREDSTVIH SKUPNOSTI
a) stanovanjska skupnost
- družbena pomoč 1,
- iz stanarin 1
- iz najemnin
- iz sredstev skupnega dohodka na vsa vpogledna sredstva stanovanjske skupnosti pri SKB Ljubljana - nadomestilo za opravljene storitve za vzajemnost
- tekoči priliv iz sredstev vzajemnosti za leto 1982
171.000 300.000 80.000
836.000 120.000
I.522.000 130 1.625.000 125 loo.ooo 125
906.000 144.000
I08 12o
§5EEii..,..». ........,.„.»-.,.«...ŽiŽ22i222»
b) komunalna skupnost
- upravljanje s stavbnimi
zemljišči I.300.000
- gospodarjenje s kolektivnimi komunalnimi napravami 830.32^
- gospodarjenje z individualnimi komunalnimi napravami 450.000
.*il22*222.„ilî
I.560.000 12o 996.384 l2o 540.000 12o
......................_______SiS§2ižlS.
II. ODHODKI
a) materialni stroški
- pisarniški material.
- material za čiščenje
- porabljeno gorivo za ogrevanje poslovnih prostorov na Jerebovi
- porabljen drug material
- porabljena električna energija
- PET stroški: - telefon
- poštnina
- vzdrževanje delovnih sredstev
- odvoz smeti
- odpis drobnega inventarja
- reprezentančni stroški
- porabljena voda
- strokovni časopisi
.3*82..»ft...*S.
250.000	312.500	125
5.500	6.875	125
200.000	500.000	15o
3.500	4.550	13o
20.000	50.000	15o
65.000	80.000	125
70.000	7o.ooo	loo
60.000	78.000	150
7.000	20.000	285
5.500	6.4oo	12o
8.4o5	8.4o5	loo
7.5oo	' 8.760	12o
50.000	36.000	12o
..Z3šiS2E...	261.420	
SP^...............................22ii22l
b) drugi stroški
- noproizvodne storitve drugih:
a) plačila po pogodbah o delu (blagajniki hišnih svetov, ki pobirajo stanarino in nadomestilo za uporabo stavb, zemljišča)
b) vzdrževanje poslovnih prostorov (čiščenje oken ipd.)
- vezava uradnih listov, druge vezave, fotokopiranje
- nagrade učencem in študentom
- stroški strokovnih seminarjev
- dnevnice: - za delavce delovne
skupnosti - za delegate
- povračil« stroškov za prevoz na de: 10
- povračila za uporabo osebnega avtomobila: - za delavce delovne
skupnosti - za delegate
- povračila potnih stroškov vlak, avtobus: - za delavce delovne
skupnosti - za delegate
- povračila drugih stroškov delavcev
SKUPAJ.........................IŽliŽ33
126.2o8	151.450	12o
-	20.000	-
15.400	18.480	12o
9.500	11.4oo	12o
22.000	26.4oo	12o
64o	5.000	468
2.000	2.000	loo
52.900	45.060	156
22.29*	22.294	loo
6.84o	15.000	219
5o5	I.500	495
143	l.ooo	675
2o.5oo	24.560	12o
	341.884	..13.
III. DOHODEK
Razporeditev dohodka
a) razporeditev dohodka po namenu			
- prispevek iz dohodka SIS za			
zdravstvo	411.750	494.077	120
- prispevek za starostno zava-			
rovanje kmetov	16.555	19.605	120
- prispevek za invalidsko		35.641	
pokojninsko zavarovanje	29.70I		12o
- prispevek za zaposlovanje	7.425	8.910	12o
- del dohodka za zavarovalne			
premij e	I.800	2.160	12o
- del dohodka za stroške pla-			
čilnega prometa	9.600	II.520	12o
- del dohodka za obveznosti do SIS			
- raziskovalna, izobraževalna			
skupnost	149.640	178.270	121-
- «T	_	12.000	- -
- o,5o# za štipendije	18.565	22.276	12o
- solidarnost, dijaški domovi			
MDA	61.072	?5.287	12o
- 1,7% prispevek za skupne			
komunalne naprave	65.114	75.758	12o
- prispevek zvezi	6.750	8. loo	12o
- nadomestilo za uporabo			
stavbnega zemljišča	6.912	8.29*	12o
- 48% sredstva PO SAS ISE	-	-	'
SKUPAJ	.ZKittS....	2*2-8Z6	121
b) Razporeditev čistega dohodka
- Del čistega dohodka za OD    5-712.655       4.455-16o 12o
- del čistega dohodka za
stanovanjsko gradnjo 159.5*7" 18o.656 12o
- del čistega dohodka za komunalno gradnjo po zaključnem
računu 48.264 57-917 12o
- del čistega dohodka za stanovanjsko gradnjo po zaključnem računu 4oo.ooo 4oo.ooo
- del Čistega dohodka za sklad skupne porabe - splošni del     289.o46 356.827
loo 125
§uïEèiî........................*s§§2iU22.
OBRAZLOŽITEV:
,Ži4Š2iS§2...ii§
Strokovna, finančna, administrativna, pravna, planska, samoupravni akti, upravni postopki in temu podobna opravila za komunalno in stanovanjsko skupnost in 70 skupnosti stanovalcev opravlja 13 delavcev. Za čiščenje poslovnih prostorov imamo za 5 ur zaposleno tudi čistilko. Finančne posle za komunalo, stanovanjsko skupnost in skupnosti stanovalcev opravlja 5 delavk; samoupravni akti, strokovna, tehnična, planska ■ in investitorska opravila opravljajo štirje delavci; pravna in upravna opravila izvaja en delavec; administracijo z evidenco spisov, pošto, odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, gradiva za seje izvajajo dve delavki; posle za skupnosti stanovalcev opravlja ena delavka. Na podlagi sklenjenega sporazuma s skupnostjo stanovalcev Jerebova 6 in lastniki poslovnih prostorov združuje delo v delovni skupnosti tudi hišnik — kurjač za poslovno stanovanjski objekt. V delovni skupnosti torej združuje delo 15 delavcev.
I. PRIHODKI.
Na podlagi svobodne menjave dela s komunalno in stanovanjsko skupnostjo le-ti zagotavljata sredstva za osebne dohodke, prispevke in skupno porabo za 14 delavcev, skupnost stanovalcev Jerebova 6 pa za enega delavca. Prav tako zagotavljata komunalna in stanovanjska skupnost sredstva za materialne in druge stroške. Tako znaša delež komunalne skupnosti 39,15%, stanovanjske skupnosti 54,34 % in skupnosti stanovalcev Jerebova 6 6,51 %. Delež stanovanjske skupnosti je večji zaradi večjega obsega dela katerega opravlja delovnaskupnostjza to skupnost, zaradi novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu (skupnosti stanovalcev,  stanovanjska skupnost — investitor). /
II. ODHODKI.
a) materialni stroški
— Velik porast sredstev za porabljeno gorivo za ogrevanje iz razloga, ker je strošek ogrevanja preračunan na instalirano moč, upoštevana pa je tudi rast cene kurilnega olja
— pri električni energiji je tudi upoštevana rast cen
— odvoz smeti — velik indeks iz razloga, ker smo se preselili v nove prostore in se ta strošek plačuje od površine
b) drugi stroški
— velik porast indeksa pri dnevnicah — vsa leta odkar je ta strošek ■ omejen smo se držali zakona oz. dogovora, tako da smo prišli na tako nizek znesek (din 640,00), da nihče od delavcev ni mogel na službeno pot
— prevoznadelo—indeks 136 iz razloga, ker so se storitve prevozov povečale
— povračila za uporabo osebnega avtomobila za delegate —- delegatom vsa leta nismo izplačevali vračila stroškov za prihod na sejo; v leu 1982 smo to pričeli izvajati, vendar vsi delegati do sedaj tega niso izkoristili
—povračila potnih stroškov vlak, avtobus povečujemo iz istega razloga
kot pri dnevnicah c) amortizacija
— indeks 137 zaradi nove nabave osnovnih sredstev v letu 1982
{{/.RAZPOREDITE V ČISTEGA DOHODKA
— din 4.455.160,00 smo razporedili za osebne dohodke kar predstavlja v indeksu 120% na planirane osebne dohodke v letu 1982
— sklad skupne porabe — stanovanjski del
— din 400.000,00 za stanovanjsko graditev po zaključnem računu in ■ to din 240.000,00 namenska sredstva, ki jih Samoupravna komunalna skupnost zagotavlja zaradi prevzema jamstvene pogodbe mladi družini, din 160.000,00 pa za dodeljevanje kreditov delavcem delovne skupnosti za gradnjo ali dograditev hiš; ta sredstva smo delavci ustvarili ob svobodni menjavi dela s skupnostjo stanovalcev Jerebova 6 in jih namenjamo za sklad skupne porabe-stanovanjski del
— din 180.656,00 za stanovanjsko graditev po stopnji 3,130%
— din 57.917,00 za komunalno gradnjo za zaključnem računu po -stopnji 1.300%
— sklad skupne porabe — splošni del
— din 356.827,00, kar predstavlja v indeksu ¡23% na možno porabo v letu 1982; potreba za sklad skupne porabe —splošni del je v letu 1983 večja, saj imamo v planu poleg tople prehrane, regresa za letni dopust in vzdrževanje camp prikolice tudi izplačilo za štiri jubilante in to dva za ¡0 letno delo in dva za 20 letno delo.
Delavci delovne skupnosti so na zboru delavcev dne 14.9.1982 razpravljali o osnutku finančnega načrta delovne skupnosti strokovne službe za leto 1983 in ga sprejeli, ter ga kot predlog predložili po ustreznem postopku v soglasje skupščini stanovanjske skupnosti.
Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve je na seji dne 27.9.1982 razpravljal o predlogu finančnega načrta delovne skupnosti strokovne službe za leto 1983 in pripombe, ki pa so vse usklajene in v predloženem predlogu upoštevane.
Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve predlaga, da skupščina stanovanjske skupnosti da soglasje k predloženemu predlogu finančnega načrta strokovne službe komunalne in stanovanjske skupnosti za leto 1983.
točka 8
POROČILO o izvajanju investitorske gradnje stanovanj
1. Samoupravna stanovanjska skupnost je v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985 (Ur. 1. SRS, št. 5—81) že v začetku leta 1981 začela s postopkom za gradnjo stanovanj ob Maistrovi ulici v Litiji. Skupščina stanovanjske skupnosti je v skladu s predpisi sprejela investicijski program, izbrala izvajalca del (TOZD Gradmetal Litija) in poverila opravljanje investitorskih del delovni skupnosti stanovanjske skupnosti. v
Sklenjen je bil tudi samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih pri izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje stanovanjskega objekta z oznako A, B in C ob Maistrovi ulici v Litiji ter v skladu s tem samoupravnim sporazumom oblikovana ter po predpisanem postopku potrjena izhodiščna cena za kv.m stanovanjske površine. V skladu z določili navedenega samoupravnega sporazuma so bila opravljena vsa investitorska dela za gradnjo I. faze in sicer:
a) stanovanjski objekt z oznako C s 34 stanovanjskimi enotami
b) kotlovnica za celotno sosesko t.j.. 136 stanovanjskih enot
c) celotno zunanjo ureditev stanovanjske soseske med Maistrovo ulico in Grbinsko cesto.
2. Po uskladitvi predračunov za gradnjo kotlovnice in zunanje ureditve in elementov metodologije za izračun cene kv.m stanovanjske površine smo izračunali investicijsko vrednost za I. fazo gradnje v skupnem znesku din 76.713.290,55 od tega:
a) stanovanjski objekt C s pripadajočimi v
) odvisnimi stroški din 31.141.659,75
b) kotlovnica din 9.438.037,05
c) zunanja ureditev din 14.847.081,40
d) del odvisnih stroškov za objekt
A in B din 21.241.512,35 Sredstva za pokritje investicije so zagotovljena s sklenjenimi soinve-stitorskimi pogodbami (za 31 stanovanj); vrednost treh stanovanj v objektu C ter ustrezen delež kotlovnice in zunanje ureditve, kateri odpade na objekte A in B pa začasno pokriva stanovanjska skupnost iz sredstev solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
3. Za izvedbo navedenih gradbenih del je stanovanjska skupnost sklenila s TOZD Gradmetal tri pogodbe o oddaji idel in sicer:
a) spogodbošt. 351—79—7 z dne 23. 6. 1982 smo oddali dela na zunanji ureditVi; vrednost del po tej pogodbi je din 14.847.081,40, za zavarovanje pogodbenega zneska smo dne 24.6.1982 nakazali avans, začetek del je bil 1.7.1982 in bodo končana v 12 mesecih,
b) s pogodbo št. 351—79—17—7 z dne 2.7.1982 smo oddali dela na izgradnji kotlovnice vrednost      po tej pogodbi je din
'9.438.037,05; za zavarovanje pogodbenega zneska smo dne 5.7.1982 in dne 30.7.1982 v celoti nakazali avans, začetek je bil 1.8.1982 in bodo končane v 10 mesecih,
c) s pogodbo št. 351—79—17—7 z dne 31.8.1982 smo oddali dela na gradnji stanovanjskega objekta C s 34 stanovanjskimi enotami; vrednost del po tej pogodbi znaša din 31.141.659,75; za zavarovanje pogodbenega zneska smo dne 6.9.1982 pridobili garancijo Ljubljanske banke, Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana, začetek delpo pogodbi je bil 6.9.1982 za končanje del pa je določen rok 31.7.1983.
4. Ostali stroški nastali z investicijo katere je stanovanjska skupnost že izplačala pa so:
a) po pogodbi št. 351—79—17—1 z dne 28.9.1982 s TOZD Komunala Litija za izdelavo tehnične dokumentacije za spremembo zazidalnega načrta za Litijo — desni breg din 80.000,00
b) po pogodbi št. P-22—81 s TOZD Projektiva in razvoj Zagorje ob Savi  za  izdelavo  projektno  tehnične  dokumentacije din 1.330.000,00.
c) po pogodbi o oddaji in ureditvi zemljišča št. 465—16—82 z dne 9.6.1982 in aneksa z dne 23.9.1982 s Samoupravno komunalno skupnostjo občine Litija za odškodnino za zemljišče din 1.408.000,00 in za povrnitev sorazmernega dela stroškov komunalnega urejanja zemljišča din 2.169.000,00,
d) za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v nekmetijsko po odločbi Sob Litija din 699.980,00
e) sprememba projekta zunanje ureditve, račun št. 2—IX—82 TOZD Projektiva in razvoj Zagorje ob Savi din 21.000,00
f) lokacijska dokumentacija din 14.200,00
g) po pogodbi št. 6196—81 z dne 31.12.1981 z Elektro Ljubljana — okolica din 75.900,00
h) po pogodbi št. 465—68—81—2 z dne 5.10.1981 s Samoupravno komunalno skupnostjo občine Litija o plačilu priključnega prispevka din 1.200.000,00
i) ostali stroški (soglasja ipd) din 17.095,00
5. Konec meseca junija se je pojavil problem pridobitve garancije na bodoči priliv sredstev za zavarovanje celotnega pogodbenega zneska zaradi predloga Zveznega izvršnega sveta o sprejemu zakona o prepovedi uporabe družbenih sredtev indajanja garancij. Da dela ne bi stala smo se odločili za sklepanje pogodb o oddaji del ločeno za posamezne fazi t.j. za tista dela za katera smo lahko začasno iz vseh sredtev stanovanjske skupnosti pokrivali pogodbene zneske z avansi.
O problematiki pridobitve garancije smo seznanili vse soinvestitorje na sestanku, ki smo ga organizirali dne 26.8.1.982. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji smo zaprosili za nakazilo sredstev, katere bi po pogobi nakazali šele v januarju 1983. Tu smo uspeli in razpolagamo s sredstvi za plačilo dveh mesečnih situacij in kar je pomembno verjetno zaradi tega ne bo potrebno najemati premostitvenih kreditov.Na podlagi sklepov skupščine stanovanjske skupnosti smo uredili pridobitev kredita iz prostih sredstev vzajemnosti v višini 5.000.000,00 din z rokom vračila julij 1983 in 6% obrestno mero.
Sedaj dela nemoteno potekajo. Soinvestitorji pravočasno nakazujejo sredstva po sklenjenih soinvestitorskih pogodbah. Neprodani sta le še dve trisobni stanovanji in dve garsonjeri.
točka 9
PREDLOG
Investicijski program za gradnjo stanovanjskega bloka na Dolah pri Litiji
1.0.POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA
1. S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 (Ur. list SRS, št. 5—81) in aneksom št. 1 k navedenemu samoupravnemu sporazumu (Ur. list SRS, št. je v tem odboju predvidena izgradnja 190 družbenih stanovanj, od tega v letu 1984 tudi 7 stanovanjskih enot na Dolah pri Litiji v stanovanjskem bloku št. 1 (po osnovah za ureditveni načrt za Dole).
1.2. Stanovanjski objekt je lociran ob cesti Dole — Šentrupert
(odmik cca 15 m) vzhodno od objekta podružnične osnovne šole Dole na zemljišču pare. št. 35—8,35—9 in 35—10 k.o. Dole. Zazidalne osnove za izgradnjo stanovanjskega objekta so določene z lokacijsko dokumentacijo št. 1740 z dne 2.4. 1981 izdelano pri Urbanistični službi KOP Komunala Litija in z lokacijskim dovoljenjem Skupščine občine Litija št. 351—114—81 z dne 21.12.1981.
1.3. Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 bo stanovanjska skupnost nastopila kot družbeni investitor pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. V skladu z določili navedenega samoupravnega sporazuma je skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom pooblastila delovno skupnost komunalne in stanovanjske skupnosti za izvajalca investitorskih poslov.
1.4. Stanovanjski objekt bo zgrajen po sistemu gradnje za soinvesti-
torje
2.0. PODATKI O INVESTITORJU
,    Na podlagi 11. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu in samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985, nastopa kot investitor Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Jerebova 6, Litija (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost). Stanovanjska skupnost bo pridobila vso investicijsko tehnično dokumentacijo,; pridobila zemljišče, predlagala soinvesti-torske pogodbe, izbrala izvajalca del, uskladila in predlagala v potrditev cene za kv.m stanovanjske površine in opravila vsa druga dela in naloge za realizacijo investicijskega programa. V izgradnjo stanovanjskega objekta se kot soinvestitorji vključujejo z OZD Transportne naprave Dole, KZ Gabrovka—Dole in OŠ Lojze Hostnik —- Jovo Gabrov-ka.
2.1. Naslov investitorja
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Jerebova ulica 6, Litija
Vodilni delavci
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti: ALOJZ KOTAR Tajnik stanovanjske skupnosti in vodja delovne skupnosti stanovanjske in komunalne skupnosti: PRAUNSEIS VID. Vodja računovodstva delovne skupnosti stanovanjske in komunalne skupnosti: LJUBA ERJAVEC
2.3. Organizacija in predmet poslovanja
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija je ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. 1. SRS, št. 30-82).
Naloge stanovanjske skupnosti so opredeljene v navedenem ssamoupravnem sporazumu in statutu stanovanjske skupnosti (Ur. 1. SRS, št. 30—82). Za izvajanje administrativnih, strokov-no-tehničnih,finančnih, pravnih in drugih podobnih del je stanovanjska skupnost skupaj s komunalno skupnostjo ustanovila lastno delovno skupnost. Delavci te delovne skupnosti bodo izvajali investitorske posle v zvezi z gradnjo stanovanjskega objekta.
2.4. Avtorji investicijskega programa: Vid Prauseis
Ljuba Erjavec
Anton Tomažič Marjana Sladic
3.0. OPIS STANOVANJSKIH ENOT
3.1. Na podlagi idejne zasnove, ki jo je izdelala TOZD Projektiva in razvoj Zagorje ob Savi v avgustu 1982 ter potrdil odbor za graditev kot skupni organ pri stanovanjski skupnosti dne 30.8.1982 bo v stanovanjskem objektu 16 stanovanjskih enot z naslednjo strukturo:
- 2 sarsonjeri a    33,12 ra2      skupaj    66,21- n2
- 5 cnosobnih stan.   a    46,31 m2 "        231,55 mZ
- 2 enoiapolsobna sta. a 55,44 n2        ,"'        11 o,88 m2
- 5 dvosobna a    64,29 ui2 "        192,87 i»2
- 4 enosobna stanov, a    46,6o a2 "        186,4o u2 (
SKUPAJ 16 otoiiovanjskth onot -   787,94 m2
V mansardi sta prevideni dve sušilnici v izmeri cca 30 kv.m V ' kletni etaži bo zagotovljen prostor za delo hišnega sveta, kolesarnico in kletni boksi.
2. Ogrevanje stanovanj bo individualno z možnostjo na trda goriva in s termoakumulacijskimi pečmi
3. Zemljišče na katerem bomo zgradili stanovanjski objekt je delno komunalno urejeno in sicer:
— dostop bo iz krajevne ceste Dole — Šentrupert, ki je cca 50 m zahodno priključena na občinsko cesto Dole — Gabrovka,
— odvodnjavanje meteornih in fekalnih vod bo urejeno z interno mešano kanalizacijo v troprekatno greznico brez/ iztoka
— preskrba z vodo bo zagotovljena s priključkom na krajevni vodovod,
— stanovanjski objekt se bo napajal z električno energijo iz javnega
nizkonapetostnega omrežja.
4.0. GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIM OBJEKTOM
4.1. Gospodarjenje s stanovanjsko hišo je opredeljeno z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in podzakonskimi akti in akti skupnosti stanovalcev.
4.2. S stanovanjsko hišo bo v skladu z navedenimi akti gospodarila
skupnost stanovalcev. Izvršilni organ skupnosti stanovalcev bo hišni svet.
4.3. Dohodki skupnosti stanovalcev bodo:
— stanarina in
— sredstva za obratovnje hiše.
5.0. INVESTICIJA IN SOINVESTITORJI
5.1. Izračun cene objekta na dan 31.12.1982 (aproksimativno).
.Netto stanovanjska površina (po idejni zasnovi) 787,94 kv.m. Cena kv.m stanovanjske površine (ocenjeno) din 31.175,00. Prodajna vrednost stanovanjskega objekta na dan 31.12.1982 je din 24.564,025,00.
5.2. V kolikor soinvestitorji ne bi uspeli zagotoviti sredstev za nakup
vseh 16 stanovanjskih enot bi gradnjo stanovanjskih enot razdelili v 2 fazi. v I. fazi bi dokončali stanovanja samo v kletni etaži, pritličju in I. nadstropju, v II. fazi pa ostala stanovanja. VI. fazi bi torej zgradili 10 stanovanj s skupno površino 535,58 kv.m.:
— kletna etaža
2 enosobni stanovanji j 45 31 kv.m.
— pritličje
1 enosobno stanovanje a 46,31 kv.m.
2 enosobnilstanovanji 55,44 kv.m. 1 dvodobno stanovanje "a 64,29 kv.m I. nadstropje
enaka struktura kot v pritličju
5.3. Po predhodnem usklajevanju in ugotovitvi stanovanjskih potreb
usklajenih s finančnimi možnostmi bodo soinvestitorji gradnje stanovanjskega objekta v I. fazi: *). TOZD Transportne naprave Dole '     2 enoinpolsobni stanovanji
b) KZ Gabrovka Dole 1 enosobno
c) stanovanjska skupnost Litija
— iz sredstev družbene pomoči 1 enosobno, 2 dveinpolsobni in 1
dvosobno stanovanje
— iz sredstev za kadrovska stanovanja 1 enoinpotsobno, 1 dvosobno
5.4. Drugo fazo dograditve stanovanj pa bi nadaljevali, ko bodo
soinvestitorji zagotovili finančna sredstva.
Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve je na seji dne 27.9.1982 razpravljal' o investicijskemu programu. Pripombe, katere je sprejel so v predloženem tekstu upoštevane.
Odbor predlaga, da skupščina stanovanjske skupnosti sprejme investicijski program za gradnjo stanovanjskega bloka na Dolah pri Litiji.
Predsednik odbora Andrej Kralj
točka 10
PREDLOG
Investicijski program za nadzidavo stanovanjsko-poslovnega objekta Trg na Stavbah 2, 3 v Litiji zaradi sanacije ravne strehe
1. POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA
1. Stanovanjsko-poslovni objekt Trg na Stavbah 2 in 3 je bil zgrajen v letu 1965 in ima ravno streho. Že pred leti so se začeli problemi zamakanja strehe in za sanacijo izvedena razna manjša in večja popravila, ki pa niso prinesla bistvenega izboljšanja. V letu 1981 je hišni svet zahteval od stanovanjske skupnosti, da le-ta resneje pristopi ...........
Na podlagi razprav v Izvršilnem odboru skupščine stanovanjske skupnosti in sprejetih sklepov smo pridobili
— oceno stroškov za gradnjo.......nadzidavo,
— idejno zasnovo nadzidave (pridobitev novih stanovanjskih površin),
— mnenje inšpekcijskih služb občine Litija k sanaciji ravne strehe z nadzidavo in streho dvokapnico.
— predračun stroškov izdelave projektne dokumentacije.
Pridobitev stanovanj z nadzidavo stanovanjsko-poslovnega objekta Trg na Stavbah 2 in 3 je predvidena tudi z aneksom šz. 1 k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985.
1.2. Stanovanjsko-poslovni objekt je zgrajen v KS Litija — levi breg na zemljišču pare. št. 1347-7 k.o. Hotič. Zazidalne osnove nadzidave stanovanjsko-poslovnega objekta Trg na Stavbah 2 in 3 so določene z lokacijsko dokumentacijo izdelano pri Urbanistični službi z lokacijsko dokumentacijo izdelano pri Urbanistični službi KOP Komunala Litija.
1.3. Na podlagi določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 bo stanovanjska skupnost nastopila kot družbeni investitor pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. V skladu z določili navedenega samoupravnega sporazuma je skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom pooblastila delovno skupnost komunalne in stanovanjske skupnosti za izvajalca investitorskih poslov.
1.4. Nadzidava stanovanjsko-poslovnega objekta bo izvajana po sistemu gradnje za soinvestitorje s tem, da bo za financiranje izdelave strehe dvokapnice del sredstev namenjen tudi iz združenih sredstev stanarin pri stanovanjski skupnosti (ta del bo določen s finančnim načrtom za leto 1983).
2. PODATKI O INVESTITORJU
Na podlagi 11. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu in samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovnjske skupnosti za obdobje 1981—1985 nastopa kot investitor Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Jerebova ulica 6, Litija (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost).
Stanovanjska skupnost bo pridobila vso investicijsko tehnično dokumentacijo, pridobila soglasje skupnosti stanovalcev in prizadetih imetnikov stanovanjske pravice, predlagala soinvestitorske pogodbe, izbrala izvajalca del, uskladila in predlagala v potrditev cene za m2 stanovanjske površine in opravila vsa druga dela in naloge za realizacijo investicijskega programa.
Za nadzidavo stanovanjsko-poslovnega objekta Trg na Stavbah 2 in 3 se kot soinvestotorji vključujejo organizacije združenega dela s sedežem v občini Litija.
2.1. Naslov investitorja
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Jerebova ulica 6, Litija
2.2. Vodilni delavci
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti: ALOJZ KOTAR Tajnik stanovanjske skupnosti in vodja delovne skupnosti stanovanjske in komunalne skupnosti: VID PRAUNSEIS Vodja « računovodstva delovne skupnosti stanovanjske in komunalne skupnosti: LJUBA ERJAVEC
2.3. Organizacija in predmet poslovanja
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija je ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Samoupravne
stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. list SRS, št. 30/82). Naloge stanovanjske skupnosti so opredeljene v navedenem samoupravnem sporazumu in statutu stanovanjske skupnosti (Ur. list SRS, št. 30/82). Za izvajanje administrativnih, strokovno-tehničnih, finančnih, pravnih in drugih podobnih del je stanovanjska skupnost skupaj s komumalno skupnostjo ustanovila lastno delovno skupnost. Delavci te delovne skupnosti bodo izvajali investitbrske posle v zvezi z gradnjo stanovanjskega objekta.
2.4. Avtorji investicijskega programa: Vid Praunseis Ljuba Erjavec . Anton Tomažič Marjana Sladic
3. OPIS STANOVANJSKIH ENOT
3.1. Na podlagi idejne zasnove, ki jo je izdelala TOZD Projektiva in razvoj Zagorje ob Savi v avgustu 1982, ter potrdil odbor za graditev, kot skupni organ pri stanovanjski skupnosti dne 30.8.1982 bodo z nadzidavo pridobljene 4 stanovanjske enote in štiri sobe, ki bodo priključene že obstoječim štirim enosobnim stanovanjem. Struktura novopridobljenih stanovanj je naslednja:
— 4 sobe a 15,00 m2 skupaj ' 60,00 m2
— 4 enainpolsobna stan. a 43 skupaj 172,00 m2
232,00 m2
Sušilnico bo možno urediti v podstrešju.
3.2. Na novo pridobljene stanovanjske enote bodo priključene na vse obstoječe inštalacije (centralno ogrevanje, vodovod, elektrika, kanalizacija).
3.3. Zemljišče na katerem stoji stanovanjsko-poslovni objekt je komunalno urejeno.
4. GOSPODARJENJE S STANOVANJSKO HIŠO
4.1. Gospodarjenje s stanovanjsko hišo je opredeljeno z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in podzakonski akti in akti skupnosti stanovalcev.
4.2. S stanovanjsko hišo bo v skladu z navedenimi akti gospodarila skupsnost stanovalcev. Izvršilni organ skupnosti stanovalcev bo hišni svet.
4.3. Dohodek skupnosti stanovalcev je:
— stanarina,
— prispevki etažnih lastnikov,
— sredstva za obratovnje hiše.
5. INVESTICJA
5.1. Ocenjena vrednost nadzidave objekta na dan 31.12.1982 je 25.000,00 din za m2 netto pridobljene stanovanjske površine kar znese na celotno investicijo
232 m2 x 25.000,00 din « 5.800.000,00 din.
5.2. Za pokritje finančne konstrukcije investicije, bi uporabili po samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti združena sredstva za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, del sredstev stanarin združenih v | stanovanjski skupnosti in del sredstev amortizacije ter lastno udeležbo pridobite! ja stanovanjske pravice.V primeru, da bodo tudi OZD zainteresirane za pridobitev stanovanjskih enot pa se bo z zainteresiranimi vzpostavilo soinvestitorsko razmerje.
Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve je na seji dne 27.9.1982 razpravljal o inve-sticijskem programu.
Odbor predlaga skupščini, da sprejme investicijski program za nadzidavo stanovanjsko-poslovnega objekta Trg na Stavbah 2,3 V Litiji zaradi sanacije ravne strehe.
točka lla
Samoupravni sporazum o utanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. list SRS, št. 30/82) v poglavju XI. v členih 42. do 44. opredeljuje, kdo opravlja funkcijo samoupravne delavske kontrole, podrobnejše določbe o pristojnosti, sestavi in deluodbora samoupravne delavske kontrole pa ureja statut stanovanjske skupno-(Ur. list SRS, št. 30/82) v poglavju VIII. od člena 55. do 61.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo šteje 5 članov, delegati v odboru za samoupravno delavsko kontrolo pa ne morejo biti delegati skupščine stanovanjske skupnosti. Delegate odbora za samoupravno delavsko kontrolo voli in odpokliče skupščina stanovanjske skupnosti. Delegati v odboru za samoupravno delavsko kontrolo izvolijo
predsednika in podpredsednika. Mandat delegata odbora za samoupravno delavsko kontrolo traja dve leti; ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za delegata v odbor samoupravne delavske kontrole.
Dne 22.3.1982 smo na podlagi sklepa Izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti z dopisom zaprosili: Predilnico Litija, Lesno industrijo Litija, Gostinsko podjetje Litija, TOZD Zdravstveno varstvo Litija, OŠ Dušan Kveder — Tomaž Litija, TOZD Usnjarna Šmartno, KZ Litija, Mizarstvo Litija, Kovino Šmartno in OŠ Franc Rozman—Stane Šmartno, da evidentirajo možne delegate odbora za samoupravno delavsko kontrolo v stanovanjski skupnosti.
Vsi niso evidentirali možne kandidate v odbor.
Tudi TOZD Gradmetal Litija je evidentiral možnega delegata v odbor z obrazložitvijo, da kot izvajalci morajo imeti delegata v odboru samoupravne delavske kontrole pri stanovanjski skupnosti.
Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih" odnosov, finance in kadrovske zadeve je na seji dne 27.9.1982 razpravljal o evidentiranih možnih delegatih odbora samoupravne delavske kontrole stanovanjski skupnosti. Odbor je sklenil predlagati skupščini stanovanjske skupnosti, da v skladu s 56. členom statuta izvoli odbor samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnoti v naslednji sestavi:
IME IN PRIIMEK
1. Stane Sevljak — Predilnica Litija
2. Milan Klančnik — Lesna industrija Litija
3. Milan Prašnikar — TOZD Gradmetal Litija
4. Staša Kokalj — Mizarstvo Litija
5. Mira Mahkovec — TOZD Zdravstveno varstvo Litija
točka llb
Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve je v skladu z določili 26. člena statuta stanovanjske skupnosti na seji dne 27.9.1982 pripravil predlog za izvolitev podpredsednika skupščine stanovanjske skupnosti
Odbor predlaga skupščini stanovanjske skupnosti, da za podpredsednika skupščine stanovanjske skupnosti izvoli KRALJ Andreja.
Kralj Andrej je rojen 18.11.1930 v Litiji zaposlen v Predilnici Litija, član ZK od leta 1958. V prejšnjem mandatnem obdobju je uspešno delal kot predsednik skupščine izobraževalne skupnosti.
-.
Na podlagi 21. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur. Ust SRS, št. 30—1506/82)
SKLICUJEM
2. sejo zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za
PONEDELJEK, 22. NOVEMBER 1982, OB 12,00
URI
v mali sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova ulica v Litiji.
Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED:
1. a) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov
b) Izvolitev zapisnikarja in overitelja zapisnika
c) Pregled zapisnika in sklepov 1. seje zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti z dne 3. junija 1982
2. Poročilo verifikacijske komisije
3. Predlog: Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev ■ posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija
4. Predlog: Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil in družbenih stanovanj iz sredstev, Id jih samostojni obrtniki in pri njih zaposleni delavci združujejo
v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija
5. Reševanje stanovanjskih vprašanj družin, katere so pridobile solidarnostna stanovanja po kategoriji
»mlada družina« po poteku 7 letne dobe uporabe stanovanja
6. Sklepanje o dodelitvi izpraznjenih solidarnostnih in kadrovskih stanovanj na Dolah pri Litiji
7. Informacija o dodelitvi dveh enosobnih stanovanj, pridobljenih z zamenjavo v novem stanovanjskem bloku v Gabrovki
8. Kadrovske zadeve: • a) Izvolitev podpredsednika zbora uporabnikov
9. Delegatska vprašanja
10. Razno
Predsednik zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Dana Babic
_/
točka lc
ZAPISNIK
I. seje zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, ki je bila dne 3.6.1982 ob 12,00 uri v mali sejni sobi Skupščine občine Litija na Jerebovi ulici 6.
Na seji je bilo prisotnih 19 delegatov zbora uporabnikov. PRISOTNI VABLJENI:
1. Kotar Alojz — predsednik skupščine stanovanjske skupnosti
2. Vid Praunseis — tajnik stanovanjske skupnosti
3. Vidic Miro — sekretar DS Strokovne službe SKSS
4. Tomažič Anton — strokovni delavec stanovanjske skupnosti. Sejo je pričela in vodila predsednica zbora uporabnikov skupščine
stanovanjske skupnosti tov. Dana Babic. Za sejo je predlagala naslednji dopolnjen predlog
DNEVNEGA REDA:
1. a) izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov
b) izvolitev zapisn&arja in overitelja zapisnika
c) poročilo komisije za verifikacijo pooblastil
2. PREDLOG: Pravilnik o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost
3. PREDLOG: Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini Litija
4. PREDLOG: Pravilnik o delnem nadomeščanju stanarine v občini Litija
5. OSNUTEK: Pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Litija
6. PREDLOG: Pravilnik o postopku in pogojih za prodajo stavb, posameznih delov stavb, stanovanjskih hiš in stanovanj
7. PREDLOG: Prednostna lista upravičencev do izpraznjenih solidarnostnih stanovanj
8. TRANČAR ANICA, Litija: Opredelitev do statusa upravičenca do solidarnostnega stanovanja
9. BAJRAMOVIČ JOŽEFA IN OSMAN, Gabrovka: Sklepanje o rešitvi stanovanjskega vprašanja z nakupom solidarnostnega stanovanja v Gabrovki
10. Plan porabe amortizacije sklada stanovanjskih hiš, združene v letu 1982
10. a. Izvolitev delegatov za 1. sejo skupščine Skupnosti socialnega varstva občine Litija
11. Delegatska vprašanja
12. Razno
Delegati so predlog dnevnega reda soglasno sprejeli. ^D. 11/
a)
Na predlog predsednice zbora uporabnikov so delegati izvolili tričlansko komisijo za verifikacijo pooblastil v sestavi: Sotlar Franc — predsednik Grilj Janez — član Gradišek Olga — član
Tov. predsednica je predlagala za zapisnikarja tov. Marijo Resnik, za overitelja zapisnika pa tov. Štrus Milko. Predlog so delegati enoglasno sprejeli
j
Predsednik komisije za verifikacijo pooblastil poda poročilo.
Na seji je prisotnih 19 delegatov od 31 delegatov zbora uaMsttli-kov skupščine stanovanjske skupnosti. Zbor uporabnikov je sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
AD. 2)
Predlog pravilnika o' obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost je bil objavljen v delegatskem poročevalcu. Amandmaje k predlogu pravilnika, katere predlaga VIII. konferenca delegacij in kolegij predsedstva so delegati prejeli | pred pričetkom seje. Obrazložitev k amandmajem in pravilniku je podal tov. Vid Praunseis.
Razpravljal je tov. Pungerčar. Zbor delegatov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je na seji 20.4.1982 razpravljal o predlogu pravilnika. Zbor je zavzel stališče, da 8. in 9. člen pravilnika ostane sestavni del pravilnika, ker so upokojenci večidel samski in ne bi zmogli plačevati visoke finančne udeležbe. Do sedaj so se sredstva, katera so združevali upokojenci v večini porabila za razširitev in posodobitev kapacitet Doma Tišje: od sedaj pa bodo sredstva lahko namenjali za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo in obnovo individualnih stanovanjskih hiš. Po razpravi je predsednica, predlagala v sprejem naslednji: SKLEP:
1. Zbor uporabnikov sprejema predlagane amandmaje k predlogu pravilnika o obvezni zagotovitvi! lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razplaga stanovanjska skupnost in sicer:
a) 8. člen in 9. člen sta sestavna člena predloga pravilnika
b) 10. člen: zadnji stavek se glasi: »Upošteva se povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v letu pred dodelitvijo stanovanja«
c) 12. člen: črta se druga alinej«, ki se glasi: »Občan, Id pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju, namenjenem osebi, ki opravlja službeno obveznost«
d) 15. člen se spremeni tako, da se glasi: »Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju je vračljiva in se vrne po 10 letih v enkratnem znesku s 3 % letno obrestno mero. Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanja, ki jo vplačajo upokojeni občani je vračljiva v 5 letih v enkratnem zneska s 3 % letno obrestno mero.
2. Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija sprejema z amandmap dopolnjen mas* predraga pravilnika o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost.
Zbor uporabnikov je sklep soglasno sprejel.
AD. 3)
Predlog pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje naiemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini Litija je bil objavljen v delegatskem poročevalcu. Amandma k predlogu, katerega predlaga VIII. konferenca delegacij so delegati prejeli pred pričetkom seje. Dodatno obrazložitev je podal tov. Praunseis.
Po obrazložitvi ni bilo razprave in predsednica je predlagala v sprejem naslednji
SKLEP:
1. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti sprejema predlagani amandma k predlogu pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini Litija in sicer: za 27. členom se doda nov 28. člen, ki se glasi: »Za družine, ki so do 31.12.1981 pridobite družbeno stanovanje kupljeno s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu po kategoriji »mlada družina« po pogojih do tedaj veljavnih pravilnikov, ostanejo vvebjavi določila odločbe s katero so pridobili stanovanjsko pravico za določen čas tj. za 7 let in določila stanovanjske pogodbe. Te družine so dolžne po preteku določenega roka izprazniti stanovanja. Svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo skupaj z organizacijo združenega dela, ki je sklenila s stanovanjsko skupnostjo jamstveno pogodbo.
Spreminjane kategorije upravičenca do stanovanja, podaljšanje roka uporabe stanovanja v upravičenih primerih (ni možno kupiti družbenega stanovanja, kasnttev pri individualni gradnji) in druge sprememb« v zvezi s kategorijo »mladih družin« je v pristojnosti zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Zbor uporabnikov lahko v upravičenih primerih podaljša rok uporabe stanovanja največ za 2 leti.
V primeru, če »mlada družina« preneha z namenskim varčevanjem ali če organizacija, Id je podpisala jamstveno pogodbo le-to odpo-
ve, je stanovanjska skupnost dolžna odpovedati stanovanjsko pogodbo.
2. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti občine Litija sprejema z amandmaji dopolnjen predlog pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini Litija.
Sklep je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti soglasno sprejel.
AD. 4)
Predlog pravilnika o delnem nadomeščanju stanarine v občini Litija je bil objavljen v delegatskem poročevalcu. Obrazložitev pravilnika in amandmajev, katere so delegati prejeli pred pričetkom seje je podal tov. Praunseis. Po razpravi je predsednica predlagala v sprejem naslednji SKLEP:
1. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti sprejema predlagane amandmaje k predlogu pravilnika o delnem nadomeščanju stanarine v občini Litija in sicer:
a) besedo »subvencija« se nadomesti s tekstom »delna nadomestitev stanarine«
b) 6. člen: za tekstom 6. alineje se doda besedilo »nad 1000 ccm3«
c) 15. člen: za tekstom 5. alineje prvega odstavka se doda besedilo »nad 1000 KUB. CCM«
d) naslov poglavja VI. se glasi: Delo in naloge odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu
e) 19. člen se premeni tako, da se glasi: »O pravici do delne nadomestitve stanarine odloča odbor za solidarnot in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu. Na seje odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem    gospodarstvu je povabiti predstavnika Skupnosti socialnega varstva občine Litija.
0 20. člen se spremeni tako, da se glasi: »Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu obravnava vloge in pregleda dokumentacije posameznih prosilcev ter sklepa o odobritvi ali zavrnitvi njihovih zahtevkov«.
2. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti; sprejema z amandmaji dopolnjen predlog pravilnika o delnem nadomeščanju stanarine v občini Litija.
Sklep je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti soglasno sprejel.
AD. 5)
Osnutek pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Litija so delegati prejeli skupaj z va-bilim za sejo. Obrazložitev pravilnika je podal tov. Praunseis, ki je poudaril tudi to, da so šele letos v združenem delu uskladili in odločili za združevanje sredstev vzajemnosti. Po razpravi je predsednica predlagala v sprejem naslednji SKLEP:
1. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske | skupnosti vzame na znanje osnutek pravilnika! o kreditiranju stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Litija.
2. Osnutek pravilnika se da v javno razpravo za 30 dni tako, da se objavi v 2. številki delegatskega poročevalca in o poteku javne raz-prve in roku posebej obvesti združeno delo.
Sklep je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti soglasno sprejel.
AD. 6)
Predlog pravilnika o postopku in pogojih za prodajp stavb, posameznih delov stavb, stanovanjskih hiš in stanovanj je bil objavljen v delegatskem poročevalcu. Obrazložitev pravilnika je podal tov. Praunseis. Ker se v občini kažejo potrebe prodaje stavb ali delov stavb je sprejeti pravilnik o postopku prodaje stavb. Po obrazložitvi ni bilo razprave in predsednik je predlagal v sprejem naslednji SKLEP:
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti sprejema pravilnik o postopkuj In pogojih za prodajo stavb, posameznih delov stavb, stanovanjskih hiš in stanovanj.
Sklep je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti soglasno sprejel.
AD. 7)
Delegati so prejeli prednostno listo skupaj z vabilom za sejo. Ker pa je prišlo že v tem času do sprememb, so pred pričetkom seje prejeli dopolnjeno prednostno listo. Obrazložitev je podal tov. Vidic.
Pri točkovanju stanovanjskih razmer je komisija ugotavljala, da vsi prosilci res živijov zelo slabih stanovanjskih in zdravstvenih razmerah (kjer so slabi stanovanjski pogoji za prisotne tudi bolezni stanovalcev). Pri sestavi prednostne liste niso bila zahtevana v predložitev po-
t
\
trdila o premoženjskem stanju prosilcev, ker je del prosilcev iz drugih republik in pokrajin, tako da bi bilo sestavljanje prednostne liste še bolj otežkočeno oz. zamudno. Pred izdajo odločbe o dodelitvi pa bomo preverjali tudi premoženjsko stanje prosilcev in še zlati, če bi se razmere spremenile. Po razpravi je predsednica predlagala v sprejem naslednji SKLEP:
1. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti sprejema prednostno listo pričakovalcev stanovanj, ki izpolnjujejo pogoje solidarnosti. Prednostna lista velja do sprejetja nove liste.
2. Stanovanja se bodo dodeljevala ob eventueinih izpraznitvah starejših stanovanj s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost.
3. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjsko skupnosti pooblasti Strokovno službo stanovanjske skupnosti, da ob dodelitvi stanovanja po prednostni listi preveri tudi premoženjsko stanje pričako-valca stanovanja.
4. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti pooblašča strokovno službo, da popravi administrativne napake, ki so nastale pri sestavi prednostne liste. Pritožbe na prednostno listo in morebitne spore pa bo reševala skupščina stanovanjske skupnosti.
Sklep je zbor uporabnikov soglasno sprejel.
AD. 8)
Obrazložitev k opredelitvi statusa upravičenca do solidarnostnega stanovanja je podal tov. Vidic. Pismeno obrazložitev pa so delegati prejeli z vabilom za sejo. Po razpravi je predsednica predlagala v sprejem naslednji SKLEP:
1. Trančar Anici se dodeli pravica uporabe na stanovanju, katerega trenutno zaseda po kategoriji občan z nizkimi osebnimi dohodki (mati samohranilka).
2. Za dodelitev pravice uporabe na stanovanju je izdati odločbo o dodelitvi stanovanja.
3. Tov. Trančar Anica plača finančno udeležbo po pogojih Pravilnika o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost.
Zbor uporabnikov je sklep soglasno sprejel.
Možina Franc: KZ Litija je naredila kanal za izsušitev zemlje ob stanovanjskem objektu; kdo je dolžan urediti ta kanal?
Na vprašanje bo odgovorila Strokovna služba stanovanjske skupnosti ob ugotovitvi dejanskega stanja in sicer v pismeni obliki. Za odgovor se zadolži tov. Tomažič Antona — delavca strokovne službe.
AD. 12)
Tov. Praunseis:
Narejena je razdelitev stanarine in tako je točno znano, koliko sredstev ima posamezna skupnost stanovalcev za gospodarjenje oziroma vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš. Skupnost stanovalcev Prvomajska 2 ima tako na razpolago cca 50.000,00 din. V letu 1982 imajo planirano beljenje stopnišča in pleskanje zunanjih oken. Predračun za ta dela znaša 120.000,00 din. Skupnost stanovalcev je ustno že zaprosila za kredit pri stanovanjski skupnosti, ker z lastnimi sredstvi niso sposobni opraviti načrtovanih del.
Po obrazložitvi in razpravi so delegati zbora uporabnikov soglasno sprejeli naslednji SKLEP:
1. Poiskati je potrebno vse možnosti, da bi stanovanjska skupnost pomagala pri izvedbi del, ki so jih skupnosti stnovalcev planirale in izvedba katerih bi preprečila nadaljno škodo.
2. Zlasti naj se preveri možnost začasnega posojanja sredstev iz amortizacije. Ce bo to možno, naj se v letu 1982 nameni za to cca 500.000,00 din amortizacije.
Dnevni red je bil izčrpan in predsednica je sejo zaključila ob 14,00 uri.
točka 2
Poročilo komisije bo podano na seji
AD. 9)
Dodatno obrazložitev k reševanju stanovanjskega vprašanja družine Bajramovič iz Gabrovkeje podal tov. Vidic. Po razpravi je predsednica predlagala v sprejem
naslednji
SKLEP:
1. Stanovanjska skupnost kupi dvoinpolsobno stanovanje v Gabrovki namensko za reševanje stanovanjskega vprašanja družine Bajramovič.
2. Družina Bajramovič je dolžna v skladu z veljavnim pravilnikom prispevati lastno finančno udeležbo.
Sklep je zbor uporabnikov soglasno sprejel.
AD. 10)
Predlog plana amortizacije so delegati prejeli skupaj z vabilom za sejo. Dodatno obrazložitev je na seji podal tov. Tomažič. Po razpravi je predsednica predlagala v sprejem naslednji SKLEP:
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti sprejema predlog plana razdelitve amortizacije za leto 1982.
Sklep je zbor uporabnikov soglasno sprejel.
AD. 10. a)
Skupščina skupnosti socialnega varstva je bila 24.5.1982, ker ni bila sklepčna, je ponovno sklicana za 10.6.1982. Na predlog predsednice zbora uporabnikov so delegati zbora uporabnikov soglasno izvolili delegate za sejo skupščine Skupnosti socialnega varstva in sicer:
— iz zbora izvajalcev tov. Sahari Ivana
— iz zbora uporabnikov:
Vidic Bojapo
točka 3
Izvoljenim delegatom bo vabilo, pooblastilo in gradivo za sejo skupščine poslano po pošti. Delegati so se seje dolžni udeležiti.
AD. 11)
Delegatska vprašanja:
Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvo (Ur. I. S RS, št. 3/81), 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje bi usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS (Ur. L SRS, it. 15/81) in 16. člen statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti (Ur. L SRS, it 30/82), je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 1982 sprejel
PRAVILNIK o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom ureja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija (v nadaljnem besedilu: stanovanjska skupnost) pogoje in merila za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti m sredstev, združenih po 13. členu zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (v nadaljnem besedilu: združena sredstva vzajemnosti).
2. člen
Združena sredstva vzajemnosti se uporabljajo za:
— kreditiranje graditve in nakupa stanovanj v družbeni lastnini,
— kreditiranje graditve in nakupa stanovanj v zasebni lasti,
— premostitvena posojila, ki jih lahko dobijo družbeni investitorji stanovanjske graditve in pripadajočih komunalnih naprav za čas izvajanja stanovanjske graditve.
Premostitvena posojila družbenemu investitorju stanovanjske graditve s dodel ju je izven razpisa — pogoje za ta posojila določi zbor upo-rabn:\o. ^u^cine stanovanjske skupnosti.
3. člen
Stanovanjska skupnost objavi vsako leto razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti za stanovanjsko gnditev po posameznih namenih.
Stanovanjska skupnost dodeljuje posoi; ,av skladu z razpoložljivimi sredstvi po pogojih in merilih tega pravilnika.
Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu sprejme razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti, rešuje vloge za posojila in izdela predlog dodelitve posojil.
Predlog dodelitve posojil iz sredstev vzajemnosti sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti in o tem izda sklep. Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu lahko za preverjanje vlog in ogledov na terenu imenuje komisijo.
4. člen
Razpis stanovanjske skupnosti mora vsebovati zlasti:
— obseg sredstev predvidenih za posojila,
— namene posojil,
— osnove in merila za dodeljevanje posojil,
— povprečni čisti osebni dohodek na zapdšlenega delavca v SR Sloveniji, ki se upošteva pri reševanju vlog,
— ceno m2 stanovanjske površine pri graditvi stanovanjskih hiš v zasebni lasti,
— čas trajanja razpisa,
— roke za sprejemanje prijav za posamezne namene,
— naslov organizacije, ki sprejema prijave za razpis.
5. člen
Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo:
1. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v nadaljevanju: organizacije), ki imajo sedež na območju občine Litija in so pristopile k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija ža obdobje 1981—1985 in ki začasno ne morejo zagotoviti dovolj ičistega dohodka, da bi v skladu skupne porabe oblikovale sredstva za reševanje stanovanjskih potreb realno opredeljenih s planom in usklajenih s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in ki izpolnjujejo svoje obveznosti do združevanja sred-
. stev vzajemnosti v dogovorjenem roku in obsegu ali katerim skupščina stanovanjske skupnosti začasno deloma ali v celoti odloži obveznosti plačila obračunanega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
2. Delavci, ki varčujejo pri katerikoli banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti in so zaposleni pri organizacijah, ki združujejo
sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti ali so začasne oproščene združevanja,
Za občane, ki so navedeni v točki dve se v nadaljevanju pravilnika uporablja izraz: delavci.
6. člen
Organizacije iz prejšnjega člena lahko porabljajo posojilo za reševanje stanovanjskih vprašanj na območju občine Litija in na območju tistih stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež njihove delovne enote. Delavci iz prejšnjega člena lahko porabijo posojilo za graditev ali nakup stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Litija in na območju stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež delovne enote, pri katerih so zaposleni.
Posojilo lahko porabljajo tudi izven teh območij pod pogojem če se dnevno vozijo oziroma se bodo vozili na delo iz kraja, kjer gradijo ali kupujejo stanovanjsko enoto in jim organizacija da soglasje ali odobri posojilo za isto stanovanjsko enoto.
7. člen
Stanovanjska skupnost upošteva pri dajanju posojil organizacijam
Ijihov ekonomski položaj, pri dajanju posojil delavcem pa tudi so-alni položaj.
8. člen
Na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma med stanovanjsko skupnostjo in ljubljansko banko — stanovanjsko — komunalno banko Ljubljana o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti pri zdru zevanju sredstev vzajemnosti, opravlja Stanovanjsko komunalna banka Ljubljana v svojem imenu m za račun stanovanjske skupnosti v zvezi s poslovanjem s sredstvi vzajemnosti vse bančne, finančne, knjigovodske in druge strokovno-tehnične posle.
II. KREDITIRANJE GRADNJE IN NAKUPA STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ V DRUŽBENI LASTNIN?
9. člen
Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo organizacije za graditev ali nakup stanovanjskih! hiš v družbeni lastnini, če izpolnjujejo poleg pogojev iz 5. člena še naslednje pogoje:
— ki začasno niso sposobne oblikovati v skladu skupne porabe dovolj sredstev za planiran obseg stanovanjske gradnje,
— ki so sprejele srednjeročne plane reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev in so odraz dejanskih sposobnosti OZD in usklajene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
— ki so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o, skupnih osnovan za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
— ki imajo v skladu s samoupravnim splošnim aktom sprejeto prednostno listo pričakovalcev stanovanj,
— ki po rezultatih, ugotovljenih ob zaključnemu računu za preteklo leio niso prekoračili družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke,
— ki gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in sprejetih stanovanjskih standardov,
— da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za nakup načrtovanega števila stanovanjskih enot,
— ki sprejmejo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja vračila anuitet.
10. člen
Za izračun psojila organizacija se upošteva končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega nslednjih normativov:
Število družinskih članov    ,        neto stanov, površina do m2
1 - -38
2 45
3 58
4 70
5 85
Za vsakega nadaljnega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2.
11. člen
Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji v preteklem letu in povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu in sicer:
POVPREČNI OD	VIŠINA POSOJILA IZRAČUN. OD ZNESKA PO  10. ČLENU, NAJVEČ "	LESTNA UDELEŽBA	DOEA VRAČANJA NAJVEČ
do 80 %	60 %	40 %	10 let
od eo % do 90 %	50 %	50 %	8 let
od 90 % do 100 t	40 %	6C i	7 let
od 100 % dc 110 %	50 %	70 X	6 let
nad 110 %	20 %	80 %	5 let
i Organizacijam, ki poslujejo z izgubo, lahko skupščina stanovanjske skupnosti odloži odplačevanje odobrenega kredita največ za dve leti, vendar morajo kredit vrniti najkasneje v desetih letih. Obresti za čas odloga odplačevanja kredita plačujejo organizacije polletno.
12. člen
Lastna udeležba temeljne organizacije združenga dela in delovne skupnosti so sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo, s posojilom, pridobljenim na podlagi vezave sredstev pri banki. Za lastna sredstva organizacije se šteje tudi lastna udeležba njenih delavcev ob pridobitvi najemnega stanovanja.
13. člen
Lastna udeležba temeljne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 40 % od končne cene stanovanja.
14. člen
Osnova za izračun lastne udeležbe je razmerje med povprečnim dohodkom na zaposlenega v TOZD oziroma delovni skupnosti v preteklem letu in med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu.
15. člen
Obrestna mera za kredite organizacijam za nakup ali gradnjo stanovanj je Sest (6) odstotkov letno. Po preteku pet let se obrestna mera poviša za dva (2)odstotka.
Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah.
16. člen
Organizacija priloži k vlogi za kredit poleg dokumentov, ki jih določa razpis se dokumente, ki jih zahteva banka. Glede tehnike poslovanja in določil, ki jih ta pravilnik ne navaja, se smiselno uporabljajo bančni akti za stanovanjska posojila organizacijam.
Organizacija lahko odsvoji kreditirane stanovanjske enote pred plačilom celotnega dolga samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo. V tem primeru si stanovanjska skupnost pridržuje pravico spremeniti kreditne pogoje. Odločitev o posamezni vlogi sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
III. KREDITIRANJE GRADNJE ALI NAKUPA STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIS V ZASEBNI LASTI
17. člen
Delavci iz 5. člena tega pravilnika lahko dobijo posojilo za gradnjo ali nakup stanovanj, če:
— predložilo soglasje svoje organizacije, ki ima pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti, da lahko dobijo posojilo po tem pravilniku.
— niso sami ali njihovi družinski Člani.ki rešujejo stanovanjski pro-
blem, lastniki vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše, ki presega 50 m3 uporabne tlorisne površine,
— so že izpolnili najmanj dveletno varčevanje za stanovanjsko posojilo,
porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanjske enote, za Katerega orosuo posojilo,
— z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo.
18. člen
Vseljivost in primernost lastniške stanovanjske enote po drugi alinei prejšnjega člena ugotavja v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi v občini za delavce, zaposlene pri organizacijah, njihova organizacija, za ostale pa krajevna skupnost, kjer imajo stalno prebivališče. •
19. člen
Posojilo, ki ga lahko dobi delavec za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, znaša največ 40 odstotkov od predračunske oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi oziroma po ceni za m3, ki jo določa stanovanjska skupnost, upoštevaje standardno stanovanjsko površino.
20. člen
Prednost pri pridobitvi posojila po tem pravilniku ima delavec, ki:
— je sam ali njegova družina v težkem zdravstvenem stanju (bolezen ali invalidnost v družini in podobno),
— kupuje ali gradi stanovanjsko hišo, vseljivo v krajšem času,
— kot imetnik stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju po preselitvi prepusti stanovanje na razpolago stanodajalcu,
— še ni pridobil posojila iz sredstev vzajemnosti.
21. člen
Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem pravilniku za gradnjo, nakup in prenovo je odvisna od:
— razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SR Sloveniji v preteklem letu in
— višine posojila, katerega je delavec pridobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja.
Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici:
Delavec lahko dobi posojilo po prejšnjem odstavku pod pogojem, če znaša posojilo banke na podlagi njegovega namembna varčevanja:
pri povprečnem mesečnem dohodku od zneska posojila
na člana družine vzajemnosti do 100 % 20 %
od 100 % do 120 % 40 %
nad 120 % 60 %
Delavcu, ki ne doseže navedenega odstotka posojila na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se znesek pripadajočega posojila na podlagi varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici:
povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SRS v preteklem letu faktor do 100 % 5 100 % do 120 % 2,5 nad 120 % 1,6
povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povpreč. mesec, čistim osebnim dohodkom v SRS v preteklem letu do 100 % 100 — 120 % 120 %
posojilo, izraženo z odstotkom od standardne vrednosti stanovanjske enote, največ 40 % 30 % 20 %
22. člen
Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju in po pogodbi o predhodnem varčevanju za vezavo sredstev. Pripadajoče posojilo se v obeh primerih ugotavlja po lestvici za namensko varčevanje pravilnika banke o stanovanjskih posojilih občanom.
23. člen
Doba vračanja posojil za gradnjo ali nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti je do 16 let 9 mesecev. Za izračun mesečnih anuitet prvih pet let se uporablja doba vračanja do 20 let. Obrestna mera je šest odstotkov letno.
Stanovanjska skupnost upošteva pri določanju dobe vračanja posojila delavca vsoto mesečnih anuitet vseh stanovanjskih posojil.
Delavec vrača posojilo v mesečnih anuitetah, ki se po petih letih odplačevanja povečajo za 12,5 odstotka, po desetih letih pa še za 12,5 odstotka prve mesečne anuitete.
Seštevek mesečnih anuitet od vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo posojilojemalec plačeval za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah.
Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 500 din.
Delavec lahko zaprosi stanovanjsko skupnot za spreernbo kreditnih pogojev, če se mu socialne razmere med odplačevanjem bistveno po-' slabšajo. V nobenem primeru pa ne more biti dejanska doba vračanja posojila daljša od 20 let in obrestna mera nižja od štirih odstotkov.
24. člen
Vsota vseh posojil delavca za stanovanjsko enoto pri bankah, stanovanjskih skupnostih in družbenopravnih osebah lahko znaša pri:
— nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 odstotkov,
— zadružni stanovanjski graditvi 75 odstotkov,
— graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izven zadružne stanovanjske graditve 60 odstotkov,
od predračunske vrednoti oziroma končne cene, upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m3.
25. člen
Delavec priloži k vlogi za kredit poleg dokumentov, ki jih določa razpis še dokumente, navedene v pravilniku banke o stanovanjskih posojilih občanom.
26. člen
Delavec lahko odsvoji kreditirano stanovanjsko enoto pred plačilom celotnega dolga samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo. V tem primeru si stanovanjska skupnost pridržuje pravico spremeniti kreditne pogoje. Odločitev o posamezni vlogi sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
IV. KONČNE DOLOČBE
27. člen
Organizacija ali delavec, ki meni, da je prizadet v pravicah, ki mu gredo po tem pravilniku, lahko vloži pritožbo na skupščino stanovanjske skupnosti.
28. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
OBRAZLOŽITEV
Skupščina stanovanjske skupnosti je na seji dne 24.5.1982 sprejela ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1982.
Na podlagi uskladitve z združenim delom, sprejeti sklep določa tudi združevanje sredstev za namene vzajemnosti v občini po stopnji 0,6% na BOD iz čistega dohodka; sredstva vzajemnosti so po osnovnem samoupravnem sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985 in aneksa št. 1 k samoupravnemu sporazumu namenjena za kreditiranje nakupa stanovanj družbene lastnine, stanovanj etažne lastnine in gradnje stanovanjskih hiš v lasti občanov.
Za dodeljevanje kreditov pa je potrebno sprejeti pogoje in merila. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti je na seji dne 3. junija 1982 razpravljal o osnutku pravilnika ter predloženi tekst sprejel in sklenil, da predloži osnutek pravilnika v javno razpravo za 30 dni. Osnutek pravilnika je bil objavljen v delegatskem obveščevalcu štev. 2, ki je bil poslan vsem gospodinjstvom v občini Litija v dneh od 8.6.1982 do 10.6.1982.
Kljub objavi osnutka pravilnika v delegatskem obveščevalcu smo z dopisom št. 010—5—80-1 z dne 7.6.1982 obvestili vse:
— OZD, TOZD in DS s sedežem v občini Litija,
— KS na območju občine Litija
— Skupnost stanovalcev na območju občine Litija,
— Obrtno združenje Litija,
— SPIZ Slovenije — enota Litija,
o javni razpravi ter pri tem opozorili na odprta vprašanja in dileme, na katere bi javna razprava morala dati odgovor.,
Lahko je tudi ugotoviti, da je 30—dnevni rok za javno razpravo potekel 10. julija 1982.
Na osnutek pravilnika so poslali pripombe:
1. Predilnica Litija
— 4. člen naj se črta
— 7. člen druga alinea naj se glasi: »ki so sprejele srednjeročne plane reševanja stanovanjskih vprašanj svojih delavcev in so odraz dejanskih sposobnosti delovnih organizacij in usklajeni s temeljnimi plani stanovanjske skupnosti.«
2. Osnovna šola Franc Rozman — Stane Šmartno pri Litiji
— 9. člen: najmanj 30% od končne cene stanovanja,
— 10. člen: zavzamemo se za varianto II., osnova za izračun lastne udeležbe je razmerje med povprečnim OD na zaposlenega v TOZD in med povprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SRS
3. Kovina Šmartno pri Litiji
— 4. člen se črta
— 9. člen: črta se varianta II. (40%)
— 10. člen: varianta II. se Črta, v tabeli se upošteva varianta 1.
4. Skupnost stanovalcev Maistrova ulica 1
— iste pripombe kot Kovina Šmartno pri Litiji
5. Predsedstvo občinskega sveta ZSS Litija je na seji dne 15.4.1982 obravnavalo delovni osnutek-pravilnika, na osnutek pa občinski svet ZSS Litija ni dal pripomb.
6. Dne 6.4.1982 smo prejeli zapis s posvetovanja med predstavniki stanovanjske skupnosti ljubljanskega območja in strokovnimi delavci LB —Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana. Na posvetu je bila obravnavana tudi problematika sprejemanja pravilnikov v stanovanjskih skupnostih ljubljanskega območja in poudarjena želja, da v vseh pravilnikih enotno uredimo vprašanja, ki zadevajo tehnologijo finančnega poslovanja (povečanje anuitet po 5 letih oziroma 10 letih) in vse kriterije, ki izhajajo iz družbenega dogovora o stanovanjski graditvi (Ur.l.SRS, št. 15—81).
Banka je izdelala delovni osnutek pravilnika, ki je usklajen z zakonom in družbenim dogovorom.
Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljevanju: odbor) je na seji dne 7.9.1982 razpravljal o pripombah prispetih v času javne razprave in dopolnitvah ter spremembah, ki jih je predlagal sestavljalec osnutka pravilnika Vid Praunseis.
Odbor se je opredelil do naslednjega:
1. Pravilnik se imenuje: »Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija«
2. 4. člen osnutka se lahko črta, odbor pa sprejema dopolnitev s tekstom, kije osvojen za ljubljanske občine in sicer: »Organizacije iz prejšnjega člena lahko porabljajo posojilo za reševanje stanovanjskih vprašanj na območju občine Litija in na območju tistih stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež njihove delovne enote. Delavci iz prejšnjega člena lahko porabijo posojilo za graditev ali nakup stanovanj in stanovanjskih hiš na območju občine Litija in na območju stanovanjskih skupnosti, kjer imajo sedež delovne enote, pri katerih so zaposleni. Posojilo lahko porabljajo tudi izven teh območij pod
pogojem, če se dnevno vozijo oziroma se bodo vozili na delo iz kraja, kjer gradijo ali kupujejo stanovanjsko enoto in jim organizacija da soglasje ali odobri posojilo za isto stanovanjsko enoto.
3. Pripomba Predilnice Litija k 7. členu se upošteva.
4. Glede 9. člena, ki določa lastno udeležbo TOZD je stališče Kovine in Osnovne šok ta, da se upošteva 30%. Predsedstvo občinskega sveta ZSS Litija pa podpira varianto 40% od končne cene, saj bo to OZD sililo v angažiranje oziroma zagotavljanje čimvečjega dela lastnih sredstev.
V10. členu se ne upošteva variantni tekst kar podpira tudi predsedstvo ZSS občinskega sveta Litija.
Odbor soglaša, da se v predlogu pravilnika upošteva dogovore s posveta z dne 2.4.1982 s predstavniki LB SKB Ljubljana in stanovanjskih skupnosti ljubljanske regije.
5.
točka 4
PREDLOG 21.9.1982
Na podlagi 7. čieaa družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področja stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur.l.SRS, it. 15/81), 3. člena aneksa it 1 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 (Ur.l.SRS, it..........), 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Ur.LSRS, it 30/82), je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne__________sprejel i
PRAVILNIK o pogojih in merilih za pridobitev posojil in družbenih stanovanj iz sredstev, ki jih samostojni obrtniki in pri njih zaposleni delavci združuj v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija
L SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa pogoje in merila ter način delitve združenih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih in sicer za:
— nakup ali graditev družbenih najemnih stanovanj,
— kreditiranje gradnje družinske stanovanjske hiše in nakupa etažnega stanovanja,
— kreditiranje adaptacije (pridobitev novih stanovanjskih površin) družinske stanovanjske hiše.
2. člen
S tem pravilnikom se opredeljuje zlasti naslednje:
— vire financiranja,
— upravljanje z namenskimi sredstvi,
— upravičenci do pridobitve družbeno najemnih stanovanj in kreditov,
— pogoje in merila za dodelitev družbenega najemnega stanovanja,
— pogoje in merila za dodelitev kredita,
— lastna udeležba,
— opredelitev pojma člana gospodinjstva,
— merila za sestavo prednostne liste za pridobitev družbeno najemnih stanovanj.
3. člen
Vsa sredstva, ki jih samostojni obrtniki združujejo za reševanje lastnih stanovanjskih vprašanj in za reševanje stanovanjskih vprašanj pri njih zaposlenih delavcev po drugem odstavku 4. člena tega pravilnika se združujejo v stanovanjski skupnosti na žiro računu št. 50150—662—324508 s posebno analitično evidenco.
X
61
II. VIRI FINANCIRANJA
4 člen
Samostojni obrtniki plačujejo za zaposlene delavce iz dohodka in čistega dohodka obratovalnice od osnove bruto osebnega dohodka zaposlenih delavcev in združujejo v stanovanjski skupnosti prispevke za stanovanjsko gradnjo po naslednjih stopnjah:
a) 1,350% nepovratno za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija,
b) 0,300% nepovratno za kadrovska stanovanja v občini Litija,
c) 3,130% nepovratno za reševanje stanovanjskih vprašanj pri njih zaposlenih delavcev,
d) 0,600% povratno za vzajemnost v občini Litija.
5. člen
Poleg prispevkov za stanovanjsko gradnjo navedenih v prejšnjem členu tega pravilnika plačujejo samostojni obrtniki za zaposlene delavce iz dohodka in čistega dohodka obratovalnice od osnove bruto osebnih dohodkov zaposlenih delavcev še prispevke -po naslednjih
stopnjah:
a) 0,292% nepovratno za gradnjo dijaških domov v SR Sloveniji,
b) 0,025 % nepovratno za sofinanciranje kadrovskih stanovanj v SR Sloveniji,
c) 0,003% nepovratno za urejanje bivalnih pogojev udeležencev MDA.
Ti prispevki pa se združujejo na računih drugih uporabnikov sredstev.
6. člen
Samostojni obrtniki plačujejo iz dohodka in čistega dohodka obratovalnice od osnove bruto osebnega dohodka samostojnega obrtnika in združujejo v stanovanjski skupnosti in pri drugih uporabnikih sredstev prispevke po istih stopnjah in za enake namene kot so navedeni v 4. in 5. členu tega pravilnika, razen prispevka iz točke c) 4. člena (ne plačujejo).
7. člen
Sredstva, ki so predmet razporejanja po tem pravilniku so:
a) nepovratno združena sredstva po stopnji 3,13% na bruto osebne dohodke zaposlenih delavcev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih,
b) povratno združena sredstva vzajemnosti po stopnji 0,6% na bruto osebni dohodek zaposlenih delavcev in samostojnih obrtnikov.
8. člen
Sredstva iz točke a) prejšnjega člena bodo praviloma namenjena 60% za gradnjo družbenih najemnih stanovanj ter 40% za kreditiranje gradnje stanovanjskih hiš v lasti občanov in nakupa etažnega stanovanja. Pri tem bodo zlasti upoštevane letne potrebe po namenu delitve sredstev. >
Sredstva iz točke b) prejšnjega člena so namenjena v celoti za kreditiranje stanovanjske gradnje.
III. UPRAVLJANJE Z NAMENSKIMI SREDSTVI
9. člen
Stanovanjska skupnost opredeli z letnim finančnim načrtom okvirni plan pritoka in porabe združenih sredstev.
Letni finančni načrt sredstev sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
Pri razporejanju namenskih sredstev za gradnjo družbenih najemnih stanovanj in dodeljevanje kreditov upošteva stanovanjska skupnost specifičnost razmer v občini glede na potrebe po vrsti reševanja stanovanjskih vprašanj. Predlog za razdelitev sredstev pripravi osnovna organizacija sindikata delavcev pri obrtnikih.
I ' .. ' ■ •' •■ ' ■1 V"'
10. člen
Za pripravo prednostne liste upravičencev do družbeno najemnih stanovanj in do kreditov se pri stanovanjski skupnosti imenuje petčlanska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri obrtnikih.
Komisijo sestavljajo:
— 3 delegati delavcev zaposlenih pri obrtnikih,
— 1 delegat obrtnikov, ki zaposlujejo delavce,
— 1 delegat izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju.
Evidentiranje možnih kandidatov za komisijo iz prejšnjega odstavka tega Člena kakor tudi za predsednika komisije izvede osnovna organizacija sindikata delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju.
Predsednik komisije je delegat delavcev zaposlenih v zasebnem sektorju. Izvolitev Članov komisije opravi zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti in določi pristojnosti komisije.
11. člen
Natečaji stanovanjske skupnosti za ugotovitev upravičencev do družbeno najemnih stanovanj ter dodelitev kreditov se objavljajo v glasilu občine Litija — Glasilo občanov.
IV. UPRAVIČENCI DO PRIDOBITVE DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ IN KREDITOV
12. člen
Upravičenci do pridobitve družbenih najemnih stanovanj po tem pravilniku so delavci, ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih na območju občine Litija, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da delavec oz. kdo od članov njegovega družinskega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše ali počitniške hišice;
— da delavec namensko varčuje pri poslovni banki.
13! člen •
Smatra se, da delavec nima v popolnosti rešeno stanovanjsko vprašanje v smislu tega pravilnika, če:
— kot nosilec stanovanjske pravice uporablja stanovanje, ki ne ustreza osnovnim zdravstvenim in higienskim zahtevam, ker nima osnovnih sanitarno-higienskih instalacij, zaradi vlažnosti, ali če po svoji funkcionalnosti ne zadovoljuje osnovne pogoje stanovanja (stanovanje v kleti, podstrešju itd.)
— koristi del stanovanja kot podstanovalec in površina po članu gospodinjstva ne presega 14 m3 stanovanjske površine,
— stanuje v stanovanju svojih staršev ali staršev zakonca in če stanovanjska površina ne presega 143 površine po uporabniku stanovanja.
14. člen
Prednost pri aodeljevanju družbenih najemnih stanovanj imajo delavci, ki:
— imajo nižji osebni dohodek na člana družinskega gospodinjstva,
— imajo večje število otrok,
— žive dalj časa v neustreznem stanovanju,
— so dalj časa zaposleni v obratovalnici na območju občine Litija.
V. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ IN KREDITA *
15. člen
Stanovanjska skupnost praviloma enkrat letno (v prvem tromeseč-ju) razpiše javni natečaj za ugotovitev upravičencev do družbenih najemnih stanovanj in kreditov; besedilo natečaja mora upravičence seznaniti zlasti:
— s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati za pridobjtev družbenih najemnih stanovanj in kredita,
— z okvirnim številom družbeno najemnih stanovanj ter njihovo lokacijo,
— z višino sredstev namenjenih za kredite,
— o načinu vložitve vloge,
— z rokom za zbiranje vlog.
16. člen
Upravičenec, ki želi pridobiti družbeno najemno stanovanje ali kredit vloži v roku, ki je objavljen v javnem natečaju vlogo, opremljeno z ustreznimi potrdili in dokazili na stanovanjsko skupnost.
Delavec mora svojo vlogo poslati na stanovanjsko skupnost preko osnovne organizacije sindikata.
17. člen
Po končanem natečajnem roku komisija opravi oglede stanovanjskih in drugih razmer prosilcev, prouči celotno dokumentacijo ter na podlagi meril in pogojev, določenih s tem pravilnikom pripravi osnutek prednostne liste za dodelitev družbenih najemnih stanovanj in kreditov, ki se predloži v 15-dnevno javno razpravo.
Vsak upravičenec ima pravico vpogleda v kompletno dokumentacijo na osnovi katere je izdelan osnutek prednostne liste.
18. člen
Komisija je dolžna, da obravnava vsak ugovor prispel na osnutek prednostne liste v roku, določenim za javno razpravo.
Po proučitvi ugovorov komisija predloži predlog prednostne liste v razpravo in sprejem zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti skupaj z vsemi ugovori in svojimi ocenami in stališči do prispelih ugovorov.
Pred sprejemom sklepa o sprejemu končne prednostne liste zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti rešuje in odloča o ugovorih na osnutek prednostne liste.
Prednostna lista, katero sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti je dokončna za tekoče leto in se po potrebi izme -
njuje in dopolnjuje vsako leto.
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti na podlagi sprejete končne prednostne liste odloča tudi o razdelitvi razpoložljivih stanovanj.
19. člen
Z odločbo stanovanjske skupnosti se dodeli pravica uporabe na stanovanju.
VI. KRITERIJI ZA DODELITEV DRUŽBENO NAJEMNIH STANOVANJ
19. člen
Delavci zaposleni pri obrtnikih lahko pridobijo družbeno najemno stanovanje po naslednjih normativih:
uporabna retto stanovanjska površina do nr'
32
45
58
70
število' družinskih članov
1 2 3
t
Za vsakega nadaljnegs družinskega člana se uporabra stanovanjska površina lahko poveča za 10 it*.
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se uporabna stanovanjska površina lahko poveča za 10 m2.
20. člen
Izjemoma se lahko dodeli upravičencu do družbeno najemnega stanovanja tudi večje stanovanje, če tako sklene pristojni organ upravljanja stanovanjske skupnosti in če upravičenec plača 100% lastno udeležbo med pripadajočim in željenim večjim stanovanjem.
VII. KRITERIJI ZA DODELITEV KREDITA
21. člen
Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem pravilniku za gradnjo, nakup in prenovo je odvisna od: ,
— razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SR Sloveniji v preteklem letu in
— višine posojila, katerega je delavec pridobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja.. Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici:
povprečT f"r ?šeč*rT"a^hcdek" ra člana družine v primerjavi s pcvpreč.
neseSi čistin- oseb. dohodkom v SR!. v_rjretekierr letu_____________
dc 100 % 100 - 120 % rad 120 %
' posojiIo7~lžra2ero T~odšTotkcfr" od standardne vrednosti stanovanjske ene te, največ
¿.0 % 30 % 20 %
Delavec lahko dobi poso|llo po pre|šr|en odstavku pod pogojen, če zrase posolilo
Delavec lahko dobi posojilo po prejšnjem odstavku pod pogojem, če znaša posojilo banke na podlagi njegovega namenskega varčevanja: \
pri povprečnem mesečnem ciohcdku na člana družine
od zneska pcscjila vzajemnosti
20 * 40 % 60 %
do    100 % od 100 % oo 120 % nad 120 %
Delavcu, ki ne doseže navedenega odstotka posojila na podlagi namenskega varčevanja, sč višina posojila izračuna tako, da se znesek pripadajočega posojila na podlagi varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici:
povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom v SRS v pret. letu
do 100 %
100 % oo 120 %
nad 120 %
faktor 5
2,5 1,6
22. člen
Za namensko privarčevana sredstva se štejejo sredstva, ki jih je delavec privarčeval v banki po pogodbi o namenskem varčevanju in po pogodbi o predhodnem varčevanju za vezavo sredstev. Pripadajoče
posojilo se v obeh primerih ugotavlja po lestvici za namensko varčevanje pravilnika banke o stanovanjskih posojilih občanom.
23. člen
Doba vračanja posojil za gradnjo ali nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti je do 16 let in 9 mesecev. Za izračun mesečnih anuitet prvih pet let se uporablja doba vračanja do 20 let. Obrestna mera1 je šest odstotkov letno.
Stanovanjska skupnost upošteva pri določanju dobe vračanja posojila delavca vsoto mesečnih anuitet vseh stanovanjskih posojil.
Delavec vrača posojilo v mesečnih anuitetah, ki se po petih letih odplačevanja povečajo za 12,5 odstotka, po desetih letih pa še za 12,5 odstotka prve mesečne anuitete.
Seštevek mesečnih anuitet od vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo posojilojemalec plačeval za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah.
Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 500 din.
Delavec lahko zaprosi stanovanjsko skupnost za spremembo kreditnih pogojev, če se mu socialne razmere med odplačevanjem bistveno poslabšajo. V nobenem primeru pa ne more biti dejanska doba vračanja posojila daljša od 20 let in obrestna mera nižja od štirih odstotkov.
i 24. člen
Vsota vseh posojil delavca za stanovanjsko enoto pri bankah, stanovanjskih skupnostih in družbenopravnih osebah lahko znaša pri:
— nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja «0 odstotkov, i
— zadružni stanovanjski graditvi 75 odstotkov,
— graditvi stanovanjske hiše v zasebni lastni izven zadružne stanovanjske graditve 60 odstotkov
od predručunske vrednosti oziroma končne cene, upoštevaje standardno stanovanjsko površino, ki lahko znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 m2.
25. člen
Delavec priloži k vlogi za kredit poleg dokumentov, ki jih določa razpis še dokumente, navedene v pravilniku banke o stanovanjskih posojilih občanom.
26. člen
Delavec lahko odsvojj kreditirano stanovanjsko enoto pred plačilom celotnega dolga samo v soglasju s stanovanjsko skupnostjo, v tem primeru si stanovanjska skupnost pridržuje pravico spremeniti kreditne pogoje. Odločitev o posamezni vlogi sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
VIII. LASTNA UDELEŽBA
27. člen
Vplačilo lastne udeležbe je pogoj in kriterij za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnem stanovanju in se vplača pred vselitvijo oziroma preselitvijo v večje ali več vredno stanovanje.
28. člen * Lastna udeležba se izračuna v odstotku od vrednosti stanovanja. Za
novozgrajena stanovanja se upošteva sprejeta končna cena stanovanja, za starejša stanovanja pa revalorizirana vrednost stanovanja.
29. člen
Višina lastne udeležbe se določi na osnovi naslednje tabele:
" skupnF~pov~re^7"mTseer!~3čhoi1eC~^^ T"udeTeTbc "aRIina na
č!6na, izraien v odstotku r.a povprečni mesečni nabavno vredncat
osebni dohodek v SR5» v preteHem letu stanovanja
za druTine z dverr.-nTTvec' čTanl	7a"šatT';£p"fc5ane	----------$---
V , "t' "■  ' .		
do 20	co 35	brez udeležbe
nad 20 do 25	nad 35 do 40	1
nad 25 do 30	nad 4o do 45	2
nad .'0 dd 35	nad 45 do 50	3
nad 35 do 40	rad 50 co 55	4
sad 40 do 45	nad 55 do 60	5
nad 45 oo 50	nad 60 do 65	i-   * .
nad 50 co 55       , .	nad 65 do 70	7
nad 55 do 60	rad 7o do 75	?' ■ -'.,6
nad 60 do 65 '	nad 75 dc 80	9
nad 65 do 70	rad eO do B5	10
rad 70 do 75	nad e5 do 90	II
nad 75 do 80	r.ad 90 oo 95	12
nad 80 dd 65	nad 93 do 100	13
nad 05 do 90	rad 100 do 105	14
nad 90 do 95	nad 105 do 110	IS
aad 95 do 100	nad 110 do 115	18
nad 100	nad 115	20
30. člen
V osnovo za izračun dohodka se štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po
veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov in že dodeljene družbene pomoči, razen dodatka za tujo pomoč in postrežbo. Upošteva se povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v letu pred dodelitvijo stanovanja.
31. člen
Za lastno udeležbo se upoštevajo naslednja sredstva:
— lastna denarna sredstva,
— privarčevana sredstva in posojila na osnovi varčevanja v poslovni banki,
— posojila na osnovi vezave sredstev ali od prodaje deviz v poslovni banki.
32. člen
Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju je vračljiva in se vrne po 10 letih v enkratnem znesku s 3 % letno obrestno mero.
33. člen
Lastno udeležbo za posameznega vplačnika na podlagi tega pravilnika izračuna strokovna služba stanovanjske skupnosti.
34. člen
V odločbi o dodelitvi stanovanja v družbeni lastnini se določi % lastne udeležbe občana glede na vrednost stanovanja. Na osnovi pravnomočne odločbe sklene skupnost z vplačnikom lastne udeležbe posebno pogodbo. Znesek lastne udeležbe mora biti nakazan na poseben račun stanovanjske skupnosti pred vselitvijo oziroma preselitvijo.
35. člen
Kdor se izseli iz stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe, je upravičen na povrnitev sredstev lastne udeležbe v 30 dneh od dneva izročitve praznega stanovanja.
Če so bile z zapisnikom o prevzemu stanovanja ugotovljene pomanjkljivosti ali škoda, ki jo je dolžan odpraviti imetnik stanovanjske pravice v roku 30 dni pa tega ni storil, se lahko vplačana lastna udeležba porabi na odpravo pomanjkljivosti oziroma škode.
IX. OPREDELITEV POJMA ČLANA GOSPODINJSTVA
36. člen
Za člana gospodinjstva se v smislu določil tega pravilnika štejejo delavec in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno bivajo oziroma bivajo ločeno zaradi stanovanjskih razmer, ki jim preprečujejo skupno bivanje. Za člane družinskega gospodinjstva štejejo: zakonec, otroci, pastorki, posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je upravičenec do pridobitve družbeno najemnega stanovanja ali kredita dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo z njim. Za člana družinskega gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki stalno živi z upravičencem v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma 5 let pred natečajem.
X. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNE LISTE ZA PRIDOBITEV DRUŽBENO NAJEMNIH STANOVANJ
37. člen
V postopku za sestavo prednostne liste upravičencev ža pridobitev družbeno najemnih stanovanj se smiselno uporabi sistem točkovanja, ki je sestavni del pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini Litija (Ur.l.SRS, št. 30/82).
XI. KONČNE DOLOČBE
38. člen
Družbeno najemna stanovanja po tem pravilniku se dodeljujejo za nedoločen čas.
39,. člen
Družbeno najemna stanovanja, zgrajena ali kupljena iz združenih stanovanjskih sredstev delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih so trajno namenjena za reševanje stanovanjskih vprašanj teh delavcev.
40, člen
Imetnik stanovanjske pravice na stanovanju, pridobljenem po tem pravilniku ne sme ustanavljati podnajemniških razmerij ali stanovanje zamenjati brez soglasja stanovanjske skupnosti.
41. člen
Anuitete od odobrenih kreditov na podlagi tega pravilnika se vračajo na ustrezen račun stanovanjske skupnosti in se namenjajo za nadaljnjo kreditiranje.
42. člen
Stroški poslovanja z združenimi sredstvi bremenijo združena sredstva. Stroški poslovanja se ugotovijo z vsakoletnim finančnim načrtom.
43. člen
Ta pravilnik prične veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
OBRAZLOŽITEV
Podloga za sprejem pravilnika je 3. člen aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981-1985
Na pobudo predsedstva ZSS občinskega sveta Litija smo v strokovni službi stanovanjske skupnosti pristopili k izdelavi osnutka pravilnika. Le-ta je bil izdelan dne 26.7.1982.
Dne 26.7.1982 smo osnutek pravilnika predložili v razpravo Obrtnemu združenju Litija in ZSS občinskemu svetu Litija z željo, da pove-dejo ustrezno javno razpravo, ki naj bi bila zaključena do konca meseca avgusta 1982.
Izvršilni odbor Obrtnega združenja Litija je o osnutku razpravljal na seji dne 31.8.1982.
Pred sejo predsedstva ZSS občinski svet Litija je o osnutku razpravljal svet za socialno politiko, ki je podal izhodišče za razpravo na seji predsedstva, kije bila 17.8.1982. Predsedstvo je tudi sklenilo, da osnutek pravilnika obravnavamo tudi z delavci zaposlenimi pri samostojnih obrtnikih. Občinski svet Litija je za dne 9.9.1982 sklical razgovor z zaposlenimi delavci pri samostojnih obrtnikih. Na razgovoru smo obravnavali tudi osnutek pravilnika.
O osnutku pravilnika je razpravljal tudi odbor za solidarnost in vzajemnost pri stanovanjski skupnosti dne 27.9.1982 ter sprejel sklep, da se osnutek predloži v javno razpravo. Na razgovoru z delavci zaposlenimi pri samostojnih obrtnikih je bila dana pobuda, da naj bi bil pravilnik sprejet še v letošnjem letu, da bi lahko v začetku leta 1983 izvedli razpis.
O pobudi delavcev je razpravljalo predsedstvo ZSS občinski svet Litija na se ji dne 21.9.1982. Predsedstvo je ugoto vilo, da je bila iz vedena razprava o osnutku med delavci zaposlenimi pri samostojnih obrtnikih in danajsezboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, kibo zasedal 22.11.1982 predloži v razpravo in sprejem predlog pravilnika.
V tekstu predloga pravilnika so v večini upoštevane vse pripombe s tem, da so v predlogu še bolj podrobno izdelani vsi viri združevanja sredstev (II. POGLA V J E), postopek za pridobitev stanovanja, kriteriji za dodelitev kredita in lastna udeležba.
Predsedstvo občinskega sveta je ob ugotovitvi, da bo delegatski obveščevalec izšel okrog 11. oktobra, cca 40 dni časa za razpravo o predlogu pravilnika.
Eventuelne amandmaje k predlogu pravilnika dostavite do 15.11.1982.
točka 5
Reševanje stanovanjskih vprašanj družin, ki so pridobile solidarnostna stanovanja po kategoriji mlade družine za določen čas \        v obdobju od 1.1.1975 \     do 31.12.1975 po poteku \     sedemletne dobe uporabe m sklepanje o nadaljnjem postopku
Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti prejšnjega mandatnega obdobja je zlasti na sejah dne 18.6. in 17.9.1981 razpravljal in proučeval stanovanjsko problematiko družin, ki so v obdobju 1975
— 1980 pridobile v uporabo solidarnostna stanovanja po kategoriji mladih družin za določen čas sedmih let.
1) Šestnajstim (16) družinam.katere so pridobile stanovanja v uporabo s 1.1.1975 je sedemletni rok uporabe potekel 31.12.1981. Od tega
— je sedem družin pridobilo družbeno najemna stanovanja od OZD, ki so sklenile jamstveno pogodbo,
je ena družina zgradila stanovanjsko hišo, je trem družinam bila sodno odpovedana stanovanjska pravica; od tega je ena družina že prisilno izseljena v najpotrebnejše prostore, za eno družino pa je določen rok izpraznitve stanovanja 28.10.1982, ker smo zagotovili najpotrebnejše prostore, za eno-družino pa je pravnomočna odločba sodišča združenega dela za izpraznitev stanovanja, vendar še nismo uspeli zagotoviti najpotrebnejših prostorov,
je štirim družinam podaljšan rok uporabe stanovanja po sklepu Izvršilnega odbora skupščine stanovanjske skupnosti iz razloga, ker OZD, ki so podpisale jamstveno pogodbo, niso pravočasno skupaj z mlado družino pristopile k reševanju stanovanjskega vprašanja. Te družine so:
Katarina Šušteršič, Ulica solidarnosti 3, rok uporabe stanovanja je podaljšan do 30.6.1983. Kmetijska zadruga Litija, ki je s podpisom jamstvene pogodbe garantirala rešitev stanovanjskega vprašanja te mlade družine do 31.12.1981, prevzetih obveznosti ni izpolnila.Tri mesece pred potekom roka (23.9.1981) je obvestila stanovanjsko skupnost, da s svojimi sredstvi ne more kupiti stanovanja in zaprosila stanovanjsko skupnost, da prouči, če je kakšna možnost, da zadruga najame kredit iz združenih sredstev pri stanovanjski skupnosti. Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti je na seji dne 29.10.1981 ugotovil, da bi KZ Litija morala v skladu z jamstveno pogodbo pravočasno načrtovati rešitev stanovanjskega vprašanja, saj se pogodbenim obveznostim, ki izhajajo iz jamstvene pogodbe ne bo mogla izogniti. Prav tako je izvršilni odbor ugotovil, da so bila vsa prosta združena sredstva namenjena za kreditiranje graditve stanovanj že razdeljena, zato KZ Litija ni bilo mogoče dodeliti kredita. Alojz Berčon, Ulica solidarnosti4, rok uporabe stanovanja je bil podaljšan do 30.6.1983. Alojz Berčon je na natečaju pridobil stavbno zemljišče za gradnjo hiše na Ustju: TOZD Usnjarna Šmartno, ki je podpisala jamstveno pogodbo, mu je odobrila kredit. Alojz Berčon predvideva preselitev še v letošnjem letu. Martin Povše, Ulica solidarnosti S, rok uporabe stanovanja je podaljšan do 30.6.1983. Mesarija in prekajevalnica, ki je s podpisom jamstvene pogodbe garantirala rešitev stanovanjskega vprašanja te mlade družine do 31.12.1981, prevzetih obveznosti ni izpolnila. Že 9.10.1980 smo jih z dopisom obvestili o roku izpraznitve obveznosti in jih zaprosili, da nas obveste, kako bodo rešili stanovanjsko vprašanje ter jih hkrati tudi seznanili o možnih načinih reševanja stanovanjskega vprašanja.
Dne 2.6.1981 je Mesarija in prekajevalnica zaprosila stanovanjsko skupnost za kfedit. Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti (po pooblastilu skupščine) je odobril kredit v višini din 300.000,00 (vsa takrat prosta sredstva). Kredit še ni porabljen, ker Mesarija in prekajevalnica še ni sklenila soinvesti-torske pogodbe s stanovanjsko skupnostjo, ker nima zaključene finančne konstrukcije. Poraba kredita je bila na vlogo Mesarije in prekajevalnice podaljšana za eno leto to je do julija 1983. Posebej smo dolžni seznaniti zbor uporabnikov, da v stanovanjskem bloku C ob Maistrovi ulici v Litiji, ki bo zgrajen v letu 1983, ni več prostih dvosobnih stanovanj.
- Martin Hauptman, Ulica solidarnosti 5, rok uporabe stanovanja je podaljšan do 31.12.1982. Volan Ljubljana, ki je s podpisom jamstvene pogodbe garantiral rešitev stanovanjskega vprašanja te mlade družine do 31.12.1981, prevzetih obveznosti ni izpolnil. Že 9.10.1980 smo jih z dopisom obvestili b roku izpolnitve obveznosti in jih zaprosili, da nas obveste, kako bodo rešili stanovanjsko vprašanje ter jih hkrati tudi seznanili o možnih načinih reševanja stanovanjskega vprašanja. Nobenega odziva ni bilo na naš dopis. Matin Hauptman si je prizadeval rešiti stanovanjsko vprašanje (iskal je različne informacije in pojasnila pri stanovanjski skupnosti) toda brez pomoči OZD ni šlo. Ko smo v mesecu juniju letos pridobili mnenje in stališča Republiškega sveta za vprašanje družbene ureditve pri izvršnem svetu SRS do spornih razmerij v zvezi z uporabo solidarnostnih stanovanj mladih družin, smo 20. julija ponovno zaprosili TOZD Volan Ljubljana/oa nam do 15.9.1982 predloži sklep organa upravljanja o rešitvi stanovanjskega vprašanja njihovega delavca Martina Hauptmana. Skupaj z dopisom smo jim poslali že omenjena mnenja in stališča in fotokopijo jamstvene pogodbe. Ponovno nobenega odgovora. Dne 20.9.1982 smo Občinskemu javnemu pravobranilstvu odstopili celotno dokumentacijo in opisali vse, kar smo storili za reševanje stanovanjskega vprašanja in predlagali sodni postopek za izpolnitev določil jamstvene pogodbe.
2. Dvajsetim (20) družinam, ki so pridobile stanovanja v uporabo v septembru 1975 je sedemletni rok uporabe potekel v mesecu septembru 1982. Od tega >
— sta dve družini pridobili družbeno najemno stanovanje od OZD, kateri sta sklenili jamstveno pogodbo
— sta dve družini zgradili stanovanjsko hišo
— so tri družine kupile stanovanja (etažni lastniki) v stanovanjskih blokih,
— sta se dve družini ločili; bivša zakonca (moža), ki sta imela garancijo OZD, sta se odselila. Zbor uporabnikov je dne 3.6.1982 že sklenil, da se Trančar Anici dodeli stanovanje po kategoriji občan z nizkim osebnim dohodkom. Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pa je na seji dne 7.9.1982 sklenil predlagati zboru uporabnikov, da dodeli enosobno stanovanje tudi Cirar Silvi z dvema otrokoma po kategoriji občan z nizkim osebnim dohodkom,
— je bil trem družinam spremenjen status, in sicer so bile prekategorizirane v kategorijo občan z nizkim osebnim dohodkom. (Osolnik Valter, Bartolj Silvo, — smrt žene, Balant Nevenka — ločitev).
Zlasti pri teh spremembah bi se zbor uporabnikov moral opredeliti do stališča Republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve, ki je: »če je delavec izpolnjeval svojo obveznost, organizacija združenega dela pa ne, delavec pa je v tem Času postal upravičenec do solidarnostnega stanovanja po pogojih iz zakona o stanovanjskem gospodarstvu, lahko samoupravna stanovanjska skupnost s sklepom zbora uporabnikov opredeli mlado družino za upravičenca do solidarnostnega stanovanja. Organizacija združenega dela tudi v tem primeru ne more biti razrešena svoje obveznosti.«
— Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu je na seji dne 7.9.1982 razpravljal o mladih družinah, ki ne bodo izpraznile stanovanj po poteku sedemletnega roka uporabe v mesecu novembru 1982 in predlaga zboru uporabnikov, da sprejme sklep o podaljšanju roka uporabe stanovanja za:
Kepa Dani (LIL), Namestnik Ana, Andrej (Predilnica, LIL), Mežnar Rozalija (Predilnica), Sekulič Tatjana (Predilnica) do dograditve stanovanj v bloku z oznako C ob Maistrovi ulici v Litiji (31.8.1982). OZD, katere so sklenile jamstvene pogodbe, so že sprejele sklepe o dodelitvi družbeno najemnih stanovanj tem mladim družinam;
Zupančič Martinu, ki gradi stanovanjsko hišo, do 31.12.1982, Slapničar Francu in Bučar Francu, ki gradita stanovanjski hiši, do 31.12.1983, Končar Majdi, ki gradi stanovanjsko hišo, do 30.6.1984.
3. Ob sklepanju o nadaljnjih postopkih o razrešitvi spornih vprašanj naj zbor uporabnikov upošteva in sprejme naslednja mnenja in stališča republiškega sveta za vprašanje družbene ureditve pri izvršnem svetu SRS:
a) Gre za širši družbeni problem, ki ga ni mogoče reševati zgolj po sodni poti. Sporna razmerja niso obligacijska razmerja civilnega prava, temveč samoupravna razmerja med delavci v OZD, vzpostavljena na podlagi samoupravnih splošnih aktov samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Neizpolnjevanje obveznosti pomeni neizpolnjevanje samoupravno dogovorjenih obveznosti, s čemer se v družbeni praksi vse pogosteje srečujemo in zahteva zaostritev odgovornosti.
b) Potrebno je vztrajati, da se obveznosti ne izničijo in da se sprejete obveznosti tako v odnosu do delavcakot do solidarnostnega stanovanjskega sklada izpolnjujejo v celoti. OZD se ne mor,ejo odreči prevzetim obveznostim tudi zato, ker so dolžne po svoji temeljni funkciji ter po vseh družbeno sprejetih usmeritvah in aktih skrbeti za ustrezne življenjske in druge razmere svojih delavcev.
c) V OZD je treba postaviti vprašanje odgovornosti pristojnih samoupravnih in poslovodnih organov ter ustreznih služb za neizpolnjevanje prevzetih obveznosti v posameznih konkretnih primerih. V tej smeri bi morali vzpodbujati zlasti delovanje sindikata in organov samoupravne delavske kontrole ter družbenega nadzora.
d) Čeprav prizadeta mlada družina ne more sama nositi posledic, če je s svoje strani izpolnjevala prevzete obveznosti, izostalo pa je izpolnjevanje obveznosti s strani OZD, pa ni nobenega razloga za popuščanje v primeru, ko tudi sama ni izpolnila obveznosti in je neupravičeno izkoriščala družbeno solidarnost.
e) V primeru, ko je delavec izpolnil svojo obveznost, OZD pa ne, mora OZD izpolniti obveznost tako, da delavec ne trpi posledic. OZD mora v tem primeru prednostno usmeriti razpoložljiva stanovanjska sredstva za nakup novega stanovanja. Samoupravna stanovanjska skupnost naj tistim OZD, ki niso izpolnile svojih obveznosti, pa ne ustvarjajo dovolj čistega dohodka, omogoči prednostno najetje posojila iz združenih sredstev vzajemnosti za nakup stanovanj.
f) V primerih, ko svojih obveznosti nista izpolnila niti OZD niti delavec, je OZD dolžna zagotoviti novo stanovanje ali izjemoma odgovarjajočo višino sredstev za zagotovitev nadomestne površine solidarnostnega stanovanja, delavec pa svojo obveznost do zagotovi tve lastne udeležbe.
g) V primeru, da je delavec po dodelitvi solidarnostnega stanovanja za mlade družine prekinil delovno razmerje v OZD, ki je jamčila, da mu bo v določenem roku rešila stanovanjsko vprašanje in te ob-
veznosti ni izpolnila, OZD ni razbremenjena svoje obveznosti. Stanovanjsko vprašanje delavca je dolžna razreševati v dogovoru z OZD, kjer delavec sedaj združuje svoje delo. 4. Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu predlaga zboru uporabnikov v razpravo in sprejem sklep, da se dovoli pogodbena zamenjava stanovanj z vsemi OZD, ki bodo to predlagale in če je to v interesu mlade družine, da se ne bi preseljevale. S sklenitvijo pogodbe o zamenjavi se prenese tudi lastništvo stanovanj. Pri tem pa je potrebno upoštevati načelo, da solidarnostni stanovanjski sklad ne sme biti prizadet po površini.
točka 6
Sklepanje o dodelitvi izpraznjenih kadrovskih in solidarnostnih stanovanj na Dolah pri Litiji
Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljevanju: odbor) je na seji dne 7.9.1982 ugotovil, da bo po preselitvi Božič Rudija, ki zaseda dvosobno kadrovsko stanovanje le—to izpraznjeno ter, da je že prazna tudi garsonjera. Stanovanji sta last stanovanjske skupnosti.
Odbor je sklenil, da stanovanjska skupnost izvede razpis za ugotovitev upravičencev do navedenih stanovanj.
Dne 8.9.1982 je stanovanjska skupnost poslala obvestilo o razpisu KZ Gabrovka—Dole, TOZD Transportne naprave Dole, KS Dole in Vrtačnik Jožetu — Kovinska galanterija in zaprosila, da o razpisu informirajo delavce.
Rok za prijavo je potekel 24.9.1982
Prijave so poslali:
1. TOZD Transportne naprave Dole, ki prosijo, da:
a) dvosobno kadrovsko stanovanje, ki ga je izpraznil Rudi Božič dodelimo štiričlanski družini Hribar Jožetu in Mariji (finančna delavca v TOZD), ki imata sedaj v uporabi enosobno kadrovsko stanovanje v isti hiši.
b) enosobno kadrovsko stanovanje, ki bi ga izpraznila Hribar Jože in Marija dodelimo Pleterski Janku, obratovodji v TOZD. (Pleter-ski Janko sedaj zaseda garsonjero v sosednjem objektu Dole 19, ki je last stanovanjske skupnosti, zgrajena za potrebe reševanja stanovanjskih vprašanj učiteljev).
V primeru, da zbor sprejme dodelitev stanovanj na vlogo TOZD Transportne naprave, bi bile na razpolago še vedno dve garsonjeri za katere OŠ Lojze Hosnik — Jovo Gabrovka nima potreb.
2. Za dodelitev garsonjer v uporabo pa prosijo:
a) Oblak Antonija, roj 16.4.1961, Gradišče 11, zaposlena v trgovini KZ Gabrovka—Dole (samska)
b) Šivavec Sonja, roj.-, 20.10.1963, Strmec 3, zaposlena v KZ Gabrovka—Dole (samska), do delovnega mesta ima 13 km.
c) Kramžar Marinka, Radgonca 2, zaposlena v KZ*Gabrovka—Dole. Do seje zbora uporabnikov bomo izvedli še točkovanje stanovanjskih razmer in preverili še višino OD ter na seji zbora uporabnikov predložili v sprejem predlog prednostne liste, ki jo bo sestavil odbor.
točka 7
INFORMACIJA o dodelitvi dveh enosobnih stanovanj pridobljenih z zamenjavo v novem stanovanjskem bloku v Gabrovki
TOZD Gradmetal Litija je po sistemu gradnje za trg v mesecu maju letos zgradila stanovanjski blok v Gabrovki s 14 stanovanjskimi enotami. Ob dograditvi objekta je bilo še 7 stanovanj neprodanih.
Na podlagi sklepov organov upravljanja je nato KZ Gabrovka—Dole kupila še enosobno stanovanje in garsonjero, stanovanjska skupnost pa iz sredstev družbene pomoči dvoinpolsobno stanovanje za 4—člansko družino BajramoviČ.
Ob vselitvi v mesecu juniju so torej ostala še neprodana štiri stanovanja od tega trosobno, dva enosobna in garsonjera. Že v mesecu
marcu 1982 je delegat v Izvršilnem odboru skupščine stanovanjske skupnosti iz KZ Gabrovka —- Dole dal pobudo, da bi za realizacijo jamstvene pogodbe sklenjene med stanovanjsko skupnostjo in TOZD Gradmetal Litija (rešitev stanovanjskega vprašanja družine Vozelj Franca, kateri rok uporabe stanovanja je potekel 31.12.1981), TOZD Gradmetal kupila stanovanja v Gabrovki in jih zamenjala za trosobno stanovanje, ki ga zaseda družina Vozelj Franca. Ta pobuda je bila dana zato, ker v KZ Gabrovka—Dole niso sposobni kupiti toliko stanovanj, kot je prosilcev, nekateri prosilci pa izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja.
Organ upravljanja TOZD Gradmetal je v juniju letos sprejel pobudo delegata iz KZ Gabrovka — Dole in sklenil kupiti dvoje enosobnih stanovanj v skupni izmeri 64,83 m2 in v vrednosti 1.690.642,90 din.
TOZD Gradmetal je ta dva enosobna stanovanja ponudila za zamenjavo stanovanjski skupnosti za trosobno stanovanje v stanovanjskem objektu C ob Maistrovi ulici z doplačilom do nabavne vrednosti trosobnega stanovanja (predvidena končna vrednost trosobnega stanovanja bo 2.000.000,00 din). V to trosobno stanovanje bi se vselila družina Vozelj Franca in s tem izpraznila trosobno solidarnostno stanovanje na Ulici solidarnosti 3.
Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu je na seji dne 7.9.1982 razpravljal o predlogu TOZD Gradmetal in ga sprejel. Da stanovanja v bloku v Gabrovki ne bi bila prazna je odbor sklenil, da jih dodeli Oven Slavki in Mrzelj Marjanu, delavcema KZ Gabrovka— Dole, ki sta izpolnjevala pogoje solidarnosti.
Odbor predlaga zboru uporabnikov, da da soglasje k odločitvi o dodelitvi enosobnih stanovanj v Gabrovki ter soglasje k zamenjavi dveh enosobnih stanovanj v Gabrovki z doplačilom in trosobnim stanovanjem v ogjektu C ob Maistrovi ulici v Litiji med TOZD Gradmetal in stanovanjsko skupnostjo.
Na podlagi takega soglasja pa bo stanovanjska skupnost kot soinvestitor kupec trosobnega stanovanja v objektu C ob Maistrovi ulici v Litiji
točka 8
Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finance in kadrovske zadeve je v skladu z določili 26. člena statuta stanovanjske skupnosti na seji dne 27.9.1982 pripravil predlog za izvolitev podpredsednika zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
Odbor predlaga zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, da za podpredsednika zbora uporabnikov izvoli SOTLAR Franca.
Sotlar Franc je rojen 16.10.1921, zaposlen v TOZD Industrija apna Kresnice, član ZK od leta 1948.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST
V skladu z 11. in 15. členom Statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija
SKLICUJEM
3. skupno sejo zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija, ki bo
V TOREK, 16.11.1982, ob 12. uri
v veliki sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova 14, Litija.
Predlagam naslednji DNEVNI RED:
1. a) Pregled zapisnika 2. redne seje skupščine Sa-
moupravne komunalne skupnosti občine Litija
b) Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil delegatov
c) Poročilo verifikacijske komisije
2. Osnutek sprememb Samoupravnega sporazuma o
temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985
3. Osnutek Srednjeročnega plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985
4. Spremembe finančnih načrtov Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1982
5. Začasni letni plan Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1983
6. Začasni program vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav za leto 1983
7. Plan prihodkov in odhodkov na vodovodu in kanalizaciji za leto 1983
8. Finančni načrt delovne skupnosti Strokovne službe komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1983
9. Predlog Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija, Statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija in Poslovnika za delo organov Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija
10. Predlog sklepa o vrednosti točke za določitev višine ' nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
11. Predlog družbenega dogovora o financiranju temeljne urbanistične dokumentacije
12. Razno.
Vse predsednike delavskih svetov, svetov krajevnih skupnosti in vodje konferenc delegacij prosim, da zagotovijo udeležbo delegata na seji skupščine.
Delegati morajo s seboj prinesti podpisano pooblastilo in zahtevek za povrnitev potnih stroškov.
Predsednik skupščine skupnosti Marjan Sonc l.r.
točka la
Sklepi in stališča 2. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija z dne 19. 5. 1982
Ad 1)
a) V verifikacijsko komisijo so bili izvoljeni:
1. Praprotnik Ani — predsednik
2. Stopar Vili — član
3. Brunček Peter — član
b) Za zapisnikarja je bila. imenovana Omaheri Marta, za overitelja zapisnika pa Zagorc Majda in Ulanec Zvonko st.
c) Verifikacijska komisija je ugotovila, da je od 43 delegatov zbora uporabnikov prisotnih 25 delegatov in je tako zbor uporabnikov sklepčen; od K) delegatov zbora izvajalcev je prisotnih 7 delega tov in je zbor izvajalcev tudi sklepčen.\
Ad 2) SKLEP:
1. Zbor uporabnikov skupščine komunalne skupnosti občine Litija potrdi sklepe 1. seje zbora uporabnikov z dne 21.4.1982.
2. Zbor izvajalcev skupščine komunalne skupnosti občine Litija potrdi sklepe zbora izvajalcev z dne 23.4.1982.
Ad 3) SKLEP:
1. Skupščina samoupravne komunalne skupnosti občine Litija potrdi
finančni načrt enote za skupne komunalne naprave za leto 1982.
2. KOP Komunali Litija se posredujejo pripombe delegatov glede vzdrževanja občinskih cest in mestnih ulic.
Ad4) SKLEP:
Skupščina komunalne skupnosti potrdi finančni načrt enote za upravljanje s stavbnimi zemljišči za leto 1982.
Ad 5) SKLEP:
1. Skupščina komunalne skupnosti potrdi finančni načrt enote za individualne komunalne naprave za leto 1982.
2. V Glasilu občanov se objavi obvestilo občanom, da o potrebi odvoza večjih odpadkov obvestijo KOP Komunalo Litija.
Ad 6) SKLEP:
Skupščina komunalne skupnosti občine Litija daje soglasje k finančnemu načrtu Strokovne službe komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija za leto 1982.
točka 2
Delavci prek svojih temeljnih ali drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, drugi delovni ljudje in občani prek svojih krajevnih skupnosti skupaj z izvajalci - delavci v komunalni organizaciji združenega dela, ki opravljajo komunalne dejavnosti, skladno z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. 1. SRS, št. f/80) in spremembo dogovora o temeljih piana občine Litija za obdobje 1981 - 1985, orga-nizirani v Samoupravno komunalno skupnost občine Litija, sklepamo
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981-1985
1. člen
Naslov drugega poglavja se spremeni in glasi:
„11. NALOGE IN CILJI, KI JIH BOMO UDELEŽENCI URESNIČEVALI V SAMOUPRAVNI KOMUNALNI SKUPNOSTI OBČINE LITIJA (V NADALJEVANJU KOMUNALNA SKUPNOST) NA PODROČJU INVESTIRANJA V KOMUNALNE OBJEKTE IN NAPRAVE."
2. člen
Prvi odstavek 6. člena se spremeni in glasi:
»Udeleženci samoupravnega sporazuma opredeljujemo, da bomo na področju gradnje komunalnih objektov in naprav uresničevali naslednje cilje in naloge:"
3. člen
Drugi odstavek 8. člena se v četrti alinei spremeni in doda nova
- peta alinea tako, da se glasi:
- ob Maistrovi ulici 10.000 m2
- na Litijski Dobravi 11.000 m2
- ob Sitarjevi cesti 2.000 m2
- na Graški Dobravi 20.000 m2 -v Kresnicah                                             5.000 m2."
Tretji odstavek 8. člena se črta.
4. člen
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
„Za nemoten razvoj širše družbene skupnosti občine Litija bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotovili izgradnjo naslednjih komunalnih objektov in naprav individualne rabe:
a) Vodovod:
- dokončanje investicije vodovoda Reka Gozd-Litija,
- cevovod do Cerkovnika z nadrezervoariem in razvod po visoki conivšrrartnem,
- cevovod od nadrezervoarja na Sitarjevcu do novega zdravstvenega doma v Litiji,
- ureditev vodooskrbe na visoko cono ob Sitarjevški cesti in na Graški Dobravi;
Sredstva bomo zagotovili iz naslednjih virov:
- del sredstev združenih iz čistega dohodka OZD za opremljanje stavbnih zemljišč,
- priključni prispevki za priključitev na vodovod.
b) Kanalizacija in centralna čistilna naprava:
- priprava investicije za i. fazo centralne čistilne naprave. Sredstva bomo zagotovili iz:
-* združenih sredstev OZD iz čistega dohodka za gradnjo komunalnih naprav.
c) odlagališče komunalnih odpadkov
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sredstva zagotovili
iz: '
- dela sredstev za uporabo stavbnega zemljišča,
- posebnega prispevka za gradnjo odlagališča odpadkov, ki ga uporabniki plačujejo ob ceni za odvoz odpadkov.
5. člen
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
„Za nemoten razvoj Širše družbene skupnosti občine Litija bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotovili gradnjo komunalnih naprav skupne rabe:
- ureditev dostopne peS poti do novega zdravstvenega doma,
- ureditev glavnega trga v Litiji,
- sofinanciranje urbanistične dokumentacije.
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sredstva zagotovili
iz:
- dela sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča."
< 6. člen
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Druge obveznosti, ki jih je potrebno vključiti v program za srednjeročno obdobje so:
- odplačilo že najetih dolgoročnih kreditov za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, gradnjo individualnih in skupnih komunalnih naprav primarnega pomena, ki lih je komunalna skupnost najela pri dosedanjem delu za dobo od 5 do 15 let,
- odplačilo najetega kredita za gradnjo vodovoda Reka Gozd -Litija,
- sredstva za financiranje poslovanja komunalne skupnosti in sofinanciranje skupne strokovne službe.
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sredstva zagotovili
iz:
- dela sredstev združenih iz čistega dohodka OZD za opremljanje stavbnih zeljišč,
- dela sredstev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
- dela sredstev ostalih prispevkov."
7. člen
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Ocenjena celotna vrednost programa po cenah leta 1980 je:
prispevek za razširjeno reprodukcijo vodovoda 1933
dotacija 0V8 Ljubi;).-Sava 39oo
ostali dohodki 1538
746 7oo
7oo
7oo
Skupaj
31632   14849   13564   12685 14874
Osnova za obračunavanje obveznosti za združevanje sredstev in dela čistega dohodka, razporejenega v sklad skupne porabe, so razporejena sredstva za brutto osebne dohodke. Sredstva združujejo TOZD in OZD s področja občine Litija."
9. člen
V 16. členu se v prvem odstavku črta beseda „enote".
10. člen
V naslovu III. dela se črta besedilo „V DRUGIH ENOTAH KOMUNALNE SKUPNOSTI" in se nadomesti z besedilom „NA PODROČJU ZAGOTAVLJANJA KOLEKTIVNIH KOMUNALNIH STORITEV".
11. člen
V 18. členu se Številke v alineah črtajo, za deveto alinejo pa se doda novo besedilo, ki se glasi:
- sofinanciranje ureditve ceste Breg - GradiSke Laze,
— izdelava projektne dokumentacije za podaljšek mostu v Jevnici,
— sofinanciranje odplačila kredita za vodovod Reka Gozd - Litija,
— ureditev Ponoviške ceste,
- ureditev ceste do Zadružnega doma v Šmartnem,
- ureditev stopnišča in odvodnjavanja na Frtici,
— ureditev peš poti do novega zdravstvenega doma v Litiji,
— zgornja plast asfalta v Jevnici,
- vzhodna povezava cesta na Rozmanovem trgu,
- prenakazilo sredstev RSC Krajevni skupnosti Gabrovka."
V zadnjem odstavku .18. člena se besedilo za besedo Jetno" v celoti črta.
Vrednost programa po letih je razvidno iz tabele
1981     1982     1983     1984 iqBS
- obveznosti iz preteklih let 526?
- vrednost programa vzdrževanja skupnih komunalnih naprav 7517
- vrednost programa obnavalJanja saDoipnih komunalnih naprav 4351
obveznosti poslovanja komunalne skupnosti
788
3466 8578 1585 1148
3o32 4682 2779 1448
2426 4910 2898 1448
674 514o 4158 1448
Skupaj
179o?   14777   11721   1144o   1142o „
1981     1982    1983    1984_1985_
1. Obveznosti iz preteklih let      6531 63o6
2. Urbanistična dokumentacija
in zazidalni načrti 9o
3. Gradnja komunalnih naprav in
objektov 23olo 6542
4. Obveznosti zaradi poslovanja
komunalne skupnosti 2ool 2ool
3954 2786 15o4
800 44o 555
6829 7458 lo814
2ool 2ool 2ool
Skupaj
31632   14849   13564   12685   14874 „
8. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi: »Udeleženci samoupravnega sporazuma programa združevali naslednja sredstva:
	1981	1982	1983	1984	1985
- preneseno sredstva iz preteklega leta	9816	6222		_	
- združena sredstva OZD iz Sis-tega dohodka za gradnjo komunalnih naprav v višini 1,3 % na BOJTD	7o32	1149	7o32	7o32	7032
- prispevki investitorjev za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč	234o	2o97	lo48	mm	2ooo
- nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča	3796	3986	4185	4394	4614
- priključni prispevki za vodovod	493	2oo	2oo	2oo	2oo
- priključni prispevki za kanalizacijo	49o	2oo	2oo	2oo	2oo
- posebni prispevek za odlagališče odpadkov	321	249	199	159	128
12. člen
V 19. členu se tabela v celoti spremeni in se glasi:
1981    1982    1983    1984 1985
- povračila OZD iz dohodka v viši-
lo557   lo557   lo557   1,0557 lo557 246o 1965
ni 1,7 # na BOD del dohodka od bencina
- del pristojbin, ki se plačujejo za cestno motorna vozila
- združena sredstva po zadnjem odstavku 39* člena zakona o komunalnih dejavnostih
117o
998
bomo za realizacijo   - ostalo
3720 1257
763 4ol
763 12o
763 loo
Skupaj
179o7   14777 ' 11721   1144o 1142o
13. člen
20. člen se v celoti spremeni in se glasi:
Osnova za obračunavanje plačila povračil za kolektivne komunalne storitve iz dohodka so razporejena sredstva za brutto osebne, dohodke. Zavezanci plačila povračil v višini 1,7 % od BOD iz dohodka so delavci TOZD, delovnih skupnosti in poslovnih enot, ki trajno opravljajo dejavnost v občini Litija in delovni ljudje, ki na območju občine Litija samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov.
Na podlagi samoupravnega sporazuma s skupnostjo komunalnih skupnosti mesta Ljubljana bomo v skladu z 39. členom zakona o komunalnih dejavnostih pridobili 50 % sredstev, ki jih občani Litije zaposleni v ljubljanskih občinah združujejo iz dohodka za zagotavljanje skupnih komunalnih storitev.
14. člen
21. člen se v celoti spremeni in se glasi: „V srednjeročnem planu in letnih planih komunalne skupnosti bo določena dinamika izvajanja nalog.'
15. člen
V 22. členu se v drugem odstavku za besedo »enostavno" doda še besedi „in razširjeno" in se nadaljuje z besedilom »reprodukcijo".
16. člen
V 29. členu se v zadnji vrsti prvega odstavka za besedo „so" doda beseda »letno" in se nadaljuje z besedilom.
17. člen
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Obveznost Samoupravne komunalne skupnosti do Beogradske banke - Temeljne banke Ljubljana ie odplačilo najetega kredita za nakup poslovnih prostorov za delo delegatskega sistema in strokovne službe, katerih je Samoupravna korrunalna skupnost lastnik do 1/2."
18. člen
Spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija veljajo, ko jih podpiše večina udeležencev, objavi pa se v Uradnem listu SR Slovenije.
UDELEŽENCI:
OBRAZLOŽITEV:
Bistvene spremembe samoupravnega sporazuma so v:
- zmanjšanem obsegu komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč,
- drugačni obliki vrednotenja programov tako, da so ločeno prikazane obveznosti: iz preteklih let, za izdelavo urbanistične dokumentacije, za poslovanje komunalne skupnosti in obveznosti zaradi gradnje oz. obnove komunalnih naprav,
- bolj konkreten opisu nalog,
-. združitvi programa vzdrževanja in obnove skupnih komunalnih naprav,
- opredelitvi, da bi del sredstev, ki jih naši delavci zaposleni v ljubljanskih občinah združujejo za vzdrževanje in obnovo skupnih komunalnih naprav, s samoupravnim sporazumom združili v Samoupravno komunalno skupnost občine Litija in
- točnejši opredelitvi meril za združevanje sredstev iz dohodka in čistega dohodka za komunalno gospodarstvo.
Odbor za samoupravna, družbenoekonomska in kadrovska vprašanja je spremembe samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti obravnaval dne 30. 9. 1982 in jih predlaga skupščini v obravnavo in sprejem.
točka 3
Na podlagi 118. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. 1. SRS, št. 1/80) in 12. člena Statuta' Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija je skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija na seji
zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne ..........sprejela
naslednji
PLAN Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981-1985
1. Cilji razvoja komunalnih dejavnosti
1.1. Izhodišča
Skupščina komunalne skupnosti občine Litija določa s tem planom: politiko in srednjeročne cilje razvoja komunalnih dejavnosti ter naloge, obveznosti, sredstva in ukrepe nosilcev uresničevanja
samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija.
1.2. Planski dokumenti
Planski dokumenti v katerih so določeni cilji, naloge, obveznosti in sredstva za razvoj komunalnih dejavnosti v občini so:
— dogovor o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-1985 (Ur. 1. SRS, št. 11/81)
— Samoupravni sporazum o temeljih plana Zveze komunalnih skupnosti Slovenije za obdobje 1981-1985
— Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981-1985 (Ur. 1. SRS, št. 6/81) in
— Družbeni plan občine za obdobje 1981-1985.
1.3. Cilji pjjjjjj^ dokumenti ¡2 točke 1.2. določajo naslednje temeljne cilje razvoja komunalnih dejavnosti:
— zagotoviti in komunalno opremiti stavbna zemljišča za planirano: družbeno usmerjeno in usmerjeno individualno stanovanjsko gradnjo, gradnjo družbenih objektov in gradnjo proizvodnih in obrtnih objektov,
— zagotoviti oskrbo z mdividualnirni komunalnimi storitvami za mesto Litija in Šmartno,
— izvesti priprave za gradnjo centralne čistilne naprave,
— izvesti priprave za gradnjo sanitarne deponije za komunalne odpadke.
2. Naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za obdobje 1981-1985 2.1. Gradnja komunalnih objektov in naprav za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč
2.1.1. Obveznosti prenesene iz preteklega srednjeročnega obdobja
Samoupravna komunalna skupnost občine Litija je za realizacijo plana 1976-1980 najela več dolgoročnih investicijskih kreditov za gradnjo komunalnih objektov in naprav namenjenih za nemoteno stanovanjsko in drugo gradnjo.
Obveznosti po letih so prikazane v naslednji tabeli:
1981	1982	1983	1984	1985	Skupaj
BkupaJ umite- 6364 te	63o6	3934	2786	15o4	2o894
2.1.2. Obveznosti za izdelavo temeljnih in izvedbenih urbanističnih dokumentov
Samoupravna komunalna skupnost občine Litija je podpisnik družbenega dogovora o zagotavljanju finančnih sredstev za izdelavo urbanističnega načrta za mesto Litija - Šmartno, urbanističnega reda in agrokarte za občino Litija. Poleg tega bomo v tem srednjeročnem obdobju izdelali zazidalni načrt za zazidalni otok GS4 na Graški Dobravi in ob Sitarjevški cesti.
Obveznosti za realizacijo naštetih nalog so v naslednji tabeli:
	1981	1982 1983	1984 ¿.985
ZN Grafika Dobrava - dal	9o		
zn as-4	-	2?o	-
zn Sitarjevška c.	-	-	185
Temeljni UH	-	53o	44o 37o
Skupaj	9o	8oo	44o 555
Valorizacija sredstev po letih bo izvedena z letnimi plani glede na dinamiko izdelave urbanistične dokumentacije.
2.1.3. Gradnja komunalnih naprav in objektov v okviru komunalnega urejanja stavbnih zemljišč
Samoupravna komunalna skupnost občine Litija bo v obdobju 1981-1985 zagotovila komunalno opremljena stavbna zemljišča za planirano stanovanjsko gradnjo in druge negospodarske in gospodarske objekte z upoštevanjem dvoletne zaloge za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. V ta namen je komunalna skupnost že v preteklem srednjeročnem obdobju zgradila nekatere komunalne objekte in naprave s pomočjo dolgoročnih kreditnih sredstev. V tem srednjeročnem obdobju pa moramo graditi naslednje komunalne objekte in naprave po prioritetnem vrstnem redu:
1. dokončanje vodovoda Reka Gozd — Litija
2. manjše komunalne ureditve stavbnih zemljišč
3. izdelava podzemnega katastra
4. komunalno opremljanje stavbenih zemljišč v Kresnicah — dokončanje ceste ob železnici in makadamske ceste v ZO št. S
5. izgradnja NN KO ob Prisojni ulici
6. komunalno opremljanje stavbnih zemljišč na Graški Dobravi (13 parcel)
7. komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v Gabrovki za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo
8. izgradnja Servisne ceste na Rozmanovem trgu
9. ureditev ceste Litija — Zavrstnik
10. komunalno opremljanje stavbnih) zemljišč v Kresnicah — cesta in kanalizacija ob ZO št.S
11. priprave na gradnjo centralne čistilne naprave
12. gradnja odlagališča odpadkov
13. gradnja glavnega trga v Litiji
14. komunalno opremljanje stavbnih zemljišč na Graški Dobravi I. faza GS—4.
Obveznosti za izgradnjo in obnovo naštetih komunalnih objektov in naprav so razvidne iz naslednje tabele:
1981	1982	1^?	1984	1985
- dokončanje vodovoda Boka Gozd - Litija lo499	♦792	9»		
- izdelava podzemnega katastra 468	124	499	Mi	
- komunalno oprem.st. zem. v Kresnicah (sp.cesta, cesta v ZO It. 5) 862				
- manjže kom. ureditve stavbnih zemljišč 5o3	124	4oo	5oo	5oo
- izgradnja NOTO ob Prisojni ulici 554				
- prenos sredstev v naslednja leto 9816			—	—
- Kom. opremljanje st. sea. Graška Dobrava 1}. parcel -	15o2	499		
- kom. oprem. et. sea. v Gabrovki		looo	mw	
- Ureditev ceste Litija - Zavrstnik		144»	-	» -
- servisna oeata na Bosaaaovea trga		1682		_
- kom. opremljanje st. sem. v Kresnicah (cesta in kanalizacija za ZO St. 5)			2496	
- priprave sa gradnjo centralne čistilne naprave			93«	
- priprave sa gradnjo odlagallSea odpadkov	-	-	312	4ooo
- komunalno opremljanje stavb. zem. na Graški Dobravi				5ooo
- gradnja glavnega trsa v litiji -	_	_	286o	96o
- ostali izdatki 3o8	-	35*	35»	35*
8 k u p a J 23olo	6542	6829	7458	10814
Valorizacija investicijskih vrednosti bo izvedena z letnimi plani na podlagi projektantskih oziroma ponudbenih predračunov.
2.1.4. Obveznosti zaradi poslovanja Samoupravne komunalne skupnosti in skupne strokovne službe ter funkcionalni izdatki.
Samoupravna komunama skupnost občine Litija je soustanovitelj Zveze komunalnih skupnosti Slovenije in skupne strokovne službe Samoupravne komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija.
Je članica Stanovanj sko-komunalne banke Ljubljana. S podpisom Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze komunalnih skupnosti Slovenije je prevzela obveznost do:
- sofinanciranja poslovanja zveze in strokovne službe zveze
- združevanja sredstev za mladinske delovne akcije
- združevanja sredstev za skupne naloge na področju raziskovanja in
- združevanja sredstev za gradnjo komunalnih objektov in naprav na manj razvitih in obmejnih področjih.
Obveznosti po letih so razvidne iz naslednje tabele:
_Mat im mm_im uaa
— eww1ri.4^yy'l ft< iz*
da tki kom. skup.        2oo 2oo 2oo      2oo 2oo
- skladi banke             6oo Coo 6oo      6oo 6oo
- poslovanje kom. skup.
in strok, službe     115o    115o    115o    115o 115o
- združevanje sredstev za Hm 11111
- ostalo .5o 5o 5o 5o 5o Skupaj                2ool    2ool    2ool    2ool 2ool
Valorizacija planiranih vrednosti bo izvedena z letnimi plani na podlagi predloženih ovrednotenih programov.
2.1.5. Skupne obveznosti poglavja 2.1. in zagotavljanje finančnih sredstev za programe iz poglavij 2.1.1., 2.1.2., 2.1.3. in 2.1.4. Skupne obveznosti po letih so razvidne iz naslednje tabele:
DoulavJe	1981	1982	1983	1984	1985
2.1.1.	6531	63o6	3934	2786	15o4
2.1.2.	9o	-	8oo	440	555
2.1.3.	23olo	6542	6829	7458	10814
2.1.4.	2ool	2ool	2ool	2ool	2ool
Skupaj 2.1.	31632	14849	13564	12685	14874
Udeleženci samoupravnega sporazuma smo se dogovorili, da bomo potrebna finančna sredstva za realizacijo programov razvidna iz tabele št. 5 zagotovili iz združenih sredstev OZD iz čistega dohodka v višini 1,3 % od BOD, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prispevkov investitorjev za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, priključnih prispevkov za vodovod in kanalizacijo, posebnega prispevka za izgradnjo odlagališča odpadkov, dotacije Območne vodne skupnosti Ljubljanica — Sava in drugih sredstev.
Zagotavljanje finančnih sredstev po letih je razvidno iz naslednje tabele:
	1981	1982	1983	1984	1985
- prenesena sredstva is preteklega leta	9816	6222			
- združena sredstva OZD iz čistega dohodka sa gradnjo komunalnih naprav v višini 1,3 % od BOS 7o32		1149	7o32	7o32	7o32
- prispevki investitorjev za komunalno opremljanje stavb, zemljišč	234o	2o97	lo48		2ooo
- nadomestilo za uporabo st. zem.	3796	3986	4185	4394	4614
- priključni prisp. za vodovod	493	2oo	2oo	2oo	2oo
- priključni prisp. za kanalizacijo	49o	2oo	2oo	2oo	2oo
- posebni prisp. za - odlagališče odpad.	321	249	199	159	128
- prisp. zs razširjeno reproduk. vodovoda 1933		_	_	H	-
- dotacija OVB LJubljani oa-Sava	39oo	_	_	_	_
- ostali dohodki	1538	746	7oo	7oo	7oo
Skupaj	31632	14849	13564	12685	14874
Finančna sredstva združena s priključnimi prispevki za kanalizacijo in posebnim prispevkom za izgradnjo odlagališča odpadkov se v letnih planih vodijo analitično vsak posebej.
Porast sredstev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bo letno rasel po stopnji 5.
Združena sredstva OZD iz čistega dohodka realno ne bodo rasla.
Priključni prispevki za vodovod in kanalizacijo realno ne bodo rasli, prav tako ne dohodek od bank, medtem ko bo prispevek za izgradnjo odlagališča realno padal po stopnji 15.
2.2. Zagotavljanje skupnih komunalnih uslug
2.2.1. Obveznosti prenesene iz preteklega srednjeročnega plana
Samoupravna komunalna skupnost je v preteklem srednjeročnem obdobju za realizacijo programa najela več dolgoročnih investicijskih kreditov, katerih obveznosti odplačevanja segajo vse do leta 1985.
Samoupravna komunalna skupnost se je z nekaj pogodbami zavezala zagotavljati sredstva krajevnim skupnostim Kresnice, Dole in Jablaniška dolina, ki so za realizacijo programov svojih samoprispevkov prav tako najele investicijske kredite.
Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija smo se dogovorili, da v ta program vključimo tudi del obveznosti odplačila kredita za vodovod Reka Gozd - Litija.
Obvezna/iti odplačevanja najetih investicijskih kreditov za gradnjo in obnovo skupnih komunalnih naprav po letih so razvidne iz naslednje tabele:
	1981	1982	1983	1984	1985
- skupaj anuitete	3965	24o4	2o22	1587	149
- dotacije krajevnim skupnostim po pog.	542	432	48o	399	155
- odplačilo kredita za vodovod	?6o	63o	53o	44o	37o
Skupaj	5267	3466	3o32	2426	674
2.2.2. Obveznosti za redna najnujnejša vzdrževalna in obnovitvena dela na skupnih komunalnih napravah
Udeleženci Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti smo se dogovorili, da bomo letno zagotavljali opravljanje najnujnejših vzdrževalnih in obnovitvenih del skupnih komunalnih naprav.
Izvajalec del na vzdrževanju skupnih komunalnih naprav je KOP Komunala Litija, medtem ko se za obsežnejša obnovitvena dela išče najugodnejša: izvajalca del. Redno vzdrževanje skupnih komunalnih naprav se opravlja na podlagi letnih programov.
Obnovitvena dela na skupnih komunalnih napravah se opravijo na podlagi potrjenih predračunov in sklenjenih pogodb. Obveznosti za zagotavljanje sredstev po letih za program vzdrževanja skupnih komunalnih naprav so razvidne iz naslednje tabele:
1981	1982	1983	1984	1985
- vzdrževanje in to-				
kovina javne razsv. 1127	1183	1242	13o4	1369
- vzdrževanje in zim-				
ska služba na mest-				
nih ulicah 1270	1333	1399	1468	1541
- vzdrževanje zelenih				
povräin in otroških				
igrišč 31o	336	352	37o	388
- pokop poginulim				
živali loo	lo5	llo	116	122
- vzdrževanje skupnih				
komunalnih naprav,t»uS -	437	546	573	6ol
- vzdrževanje lokalnih				
cest 41oo	43*5	-	-	-
- rezervirana sredstva				
za odpravo elementar.				
nesreč, poškodb asfalta in drugih nepredvid.				
				
del 584	879	813	837	1119
Skupaj 7517	8578	4682	491o	514o
Valorizacija planiranih vrednosti se opravi z letnimi plani na podlagi ovrednotenega letnega programa vzdrževanja skupnih komunalnih naprav.
Obveznosti za zagotavljanje sredstev za realizacijo programa večjih vzdrževalnih del in obnov komunalnih naprav skupne porabe so prikazane v naslednji tabeli:
	1961	1982	1983	1984	1985
- sofinanciranje ceste Breg - Gradiške Laze	77o	673	»		
- zgornja plast asfalta v Jevnici	77o	_	_		
- vzhodna povezavna cesta na Boz. trgu	1656	6oo	388		
- prenakazilo sredstsv BBC za KB Gabrovko	1155	_	■m	—	
- Obnova cestišča cesta Zavrstnik -Litija		312			
- ureditev stopnišča na frtici z odvodnja-vanjem			648		
- ureditev peš poti do novega zdrav, doma v Litiji - Vidovič			1461		
- projekti za Fonoviško cesto		_	282	_	-
- ureditev oeste do zadružnega doma v Smartnem		_		1417	
- ureditev Fonoviške ceste	_	_	_	851	4156
- projekti za most v Jevnici	-	-	-	63o	-
Skupaj	4351	1585	2779	2898	4158
Predračunske vrednosti po cenah leta 1980 so izkustvene in bodo valorizirane z letnimi finančnimi načrti na podlagi ponudbenih predračunov izvajalcev del.
2.2.3. Obveznosti za poslovanje Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija in strokovne službe ter obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih.
Samoupravna komunalna skupnost občine Litija je soustanovitelj Zveze komunalnih skupnosti Slovenije in skupne strokovne službe komunalne in stanovanjske'skupnosti občine Litija.
Je članica Stanovanjsko-komunalne banke Ljubljana.
S podpisom Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze komunalnih skupnosti Slovenije je prevzela obveznosti za:
— sofinanciranje poslovanja Zveze in njene strokovne službe,
— združevanje sredstev za skupne naloge na nivoju Zveze na področju raziskovanja
— združevanje sredstev za gradnjo komunalnih naprav in objektov na manj razvitih in obmejnih področjih.
Samoupravna komunalna skupnost občine Litija je podpisnica samoupravnega sporazuma o pospeševanju razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti v občini Litija, zato je prevzela obveznosti do teh krajevnih skupnosti. .
Samoupravna komunalna skupnost je podpisnica družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za pospeševanje izvoza.
Obveznosti po letih za izvedbo programa so razvidne iz naslednje tabele:        ■ .
1981		1982	1983	1984	1985
- funkcionalni izdatki BES	2oo	2oo	2oo	2oo	2oo
- poslovanje komunalne skupnosti in strokovne službe	52o	52o	52o	52o	52o
- združevanje sredstev za pospeševanje izvoza		16o	16o	16o	16o
- združevanje sredstev za HM	18	18	18	18	18
- združevanje sredstev za manj razvite KS	_	2oo	2oo	2oo	2oo
- izdatki za SLO	-	" -	Joo	3oo	3oo
- ostalo	5o	5o	5o	5o	5o
Skupaj	788	1148	1489	1489	1489
2.2.4. Skupne obveznosti poglavja 2.2.
Skupne obveznosti po letih za realizacijo programov iz poglavij 2.2.1., 2.2.2. in 2.2.3. so razvidne iz naslednje tabele:
DOKlav.le	1881	1982	1983	1984	1985
2.2.1.	5267	3466	3o32	2426	674
2.2.2. - tabela 8	7517	8578	4682	49I0	514o
2.2.2. - tabela 9	4351	1585	2779	2898	4158
2.2.3.	788	1148	1448	1448	1148
Skupaj	17907	14777	11721	1144o	1142o
Udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija smo se dogovorili, da bomo potrebna sredstva za realizacijo programov vzdrževanja in obnove skupnih komunalnih naprav zagotovili iz: združenih sredstev OZD v obliki povračila iz dohodka v višini 1,7 % na BOD, delom dohodka od bencina, delom dohodka od pristojbin, ki se plačujejo za cestno motorna vozila in ostalih sredstev.
Udeleženci Samoupravnega sporazuma o temeljih plana smo se dogovorili, da na podlagi 39. člena zakona o komunalnih dejavnostih pridobimo 50 % sredstev, ki jih naši občani zaposleni v Ljubljanskih občinah iz dohodka združujejo za vzdrževanje skupnih komunalnih naprav.
Zagotavljanje finančnih sredstev po letih je razvidno iz naslednje tabele:
1981    1982 ■ 1983    1984 1985
povračila OZD iz dohodka v višini 1,7 »i na BOD lo557 del dohodka od bencina
lo557   lo557   lo557 lo557
del pristojbin, ki se plačujejo za cest^motorna vozila
združene sredstva po zadnjem odstavku 39. člena zakona o kom. dejavnostih
ostalo
246o 1965
117o 998
372o 1257
763 4ol
763 12o
763 loo
Skupaj
179o7   14777   11721   1144o 1142o
Celotni plan je izdelan na predpostavki, da bodo cene letno rasle z indeksi: 81/80=133, 82/81=120, 83/82=120, 84/83=120, 85/84=120.
3. Merila in standardi za oblikovanje višine povračil za skupne komunalne usluge in oblikovanje cen za individualne komunalne usluge
3.1. Oblikovanje poročil za izvajanje skupnih komunalnih uslug KOP Komunala Litija mora vsakoletno pripraviti ovrednoten
program vzdrževanja skupnih komunalnih naprav najkasneje do konca oktobra za naslednje leto.
Programirana višina povračila za izvajanje programa za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe mora upoštevati možnosti in potrebe upravnikov, pogoje in način gospodarjenje s temi objekti in napravami in vrsto potrebnih storitev za izvajanje programov.
Struktura in višina povračila sta odvisna od normativa za porabo živega dela, za materialne in druge stroške in dela sredstev za izboljševanje in razširjanje materialne osnove dela in sredstev rezerv po zakonu.
3.2. Oblikovanje cen za individualne komunalne storitve Uporabniki in izvajalci oblikujemo cene posameznih individualnih komunalnih storitev glede na obseg, vrsto in kakovost dela izvajalcev, ukrepov ekonomske politike in politike cen.
Cena posamezne komunalne usluge mora pokrivati stroške za porabo živega dela, materialne stroške, druge poslovne stroške, del stroškov za zboljševanje in razširjanje materialne osnove dela in sredstev rezerv na podlagi zakona.
4. SLO, družbena samozaščita in civilna zaščita
Pri uresničevanju plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija, bomo upoštevali vse ukrepe s področja ljudske obrambe, družbene samozaščite in civilne zaščite.Za realizacijo materialnih obveznosti bomo v tem planskem obdobju namenili do 3 % združenih sredstev za gradnjo komunalnih naprav in do 3 % združenih sredstev za vzdrževanje in obnovo skupnih komunalnih naprav. Tako zbrana finančna sredstva bomo namenili za nabavo potrebnega repromateriala in opreme, ki je nujno potrebna KOP Komunali Litija, da bo ob vsakem trenutku sposobna opraviti naloge po načrtu za delovanje v vojni oziroma izrednih razmerah. Osnova za takšno združevanje sredstev je vsakoletni ovrednoten program KOP Komunala Litija.
5. Strokovna opravila za skupnost
Strokovna opravila za komunalno skupnost bo v tem srednjeročnem obdobju opravljala skupna strokovna služba stanovanjske in komunalne skupnosti. Ta služba bo opravljala vse posle opredeljene v Samoupravnem. sporazumu o pravicah in obveznostih med stanovanjsko skupnostjo, komunalno skupnostjo in delovno skupnostjo.
Dohodek bo strokovna služba za vse storitve skoraj v celoti pridobila preko svobodne menjave dela.
6. Ukrepi za uresničitev plana
Za uresničitev plana bomo udeleženci samoupravnega sporazuma o temeljih plana:
- dosledno izpolnjevali prevzete materialne obveznosti,
- zagotovili ustrezen način določanja, spremljanja in analiziranja doseganja programa ukrepov za uresničitev plana
- skrbeli za materialno in kadrovsko usposobljenost izvajalske delovne organizacije
- sproti obveščali TOZD in OZD oziroma skupnosti o njihovih planskih obveznostih na področju komunalnega gospodarstva
- še naprej spodbujali uvajanje novih družbenoekonomskih odnosov v komunalnem gospodarstvu
- spodbujali delo organov upravljanja komunalne skupnosti in nadzornih organov terse zavzemaliza druge ukrepe s katerimi bomo dosegli čimbolj dosledno uresničevanje postavljenih ciljev
V skladu z novo zakonodajo bomo v tem srednjeročnem obdobju organizirali enovito komunalno delovno organizacijo, katere dejavnost bo vključevala vse komunalne dejavnosti po zakonu o komunalnih dejavnostih razen mestnega prometa.
Področje vzdrževanja in varstva cest bo z letom 1983 preneseno v občinsko cestno skupnost. Skupaj z nalogamibomoprenesenitudi viri sredstev in obveznosti.
Odbor za samoupravna, družbenoekonomska in kadrovska vprašanja je osnutek plana Samoupravne komunalne skupnosti občine
Litija za obdobje i981-1985 obravnaval na seji dne 30. J». 1982 in ga predlaga skupščini Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija v obravnavo in sprejem.
točka 4
ENOTA ZA UPRAVLJANJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI
Sprememba finančnega načrta za leto 1982
I. DOHODKI
v tisočih din
PLAN   u2     SPREMEMBA PLAHA
nmn
1. Preneseni del sredstev iz 1.81	3.049	3.383	llo
2. Hadomestilo zs uporabo atavb.			
zemljišča	6.25o	6.25o	loo
3. Prispevek k stroškom urejanja			
stavbnih zemljišč:			
- po pogodbah iz preteklih let	5oo	5oo	loo
- po pogodbah iz leta 82 (Graš-			
ka   Dobrava - varščine) 4. Odplazila kreditov:	2.861	195	0,6
			
- LIL odplačilo kreditain obresti			
za cesto Zagori««	83	83	loo
- LIL obresti od kredita za			
cesto Zagorica	16	16	loo
- odplačilo kredita za gradnjo			
nadvoza	79	79	loo
- odplačilo kredita za gradnjo vodovoda (KS Kresn/ioe)			
	59	59	loo
5. Vrnitev depozita BB	96o	96o	loo
6. Prispevek OZD v višini 1,3)4 od			
B0D iz čistega dohodka	/	1.842	/
7. Delež na skupnem dohodku			
banke za leto 81	/	582	/
SKOPAJ	13.857	13.949	loo
II. IZDATKI	F		
1. dieto odplačilo za še najete			
kredite	7.472	7.472	loo
2. Stroški plačilnega prometa	5o	5o	loo
3. Sofinanciranje odplačila kre-		36o	
dita za poslovne prostore	36o		loo
4. Stroški poslovanja komunalne skupnosti in strokovne službe			
			
in pokritje obveznosti po			
jamstveni pogodbi	1.3oo	1.3oo	loo
5. Dotsoija za odplačilo krat-			
koročnega kredita najetega za prekoračitve na vodovodu Reka GOZD-Litija in sanacijo škode na kmetijskem zemljišču in			
			
			
		3.462	2ol
potoku	1.715		
6. Komunalno opremljanje stavbnih			
zemljišč na Graški Dobravi C cesta,vodovod,kanalizacija, elektrika)			
	2.5oo	/	
7. Kataster komunalnih naprav	2oo	2oo	loo
8. Postavitve komunalnih vodov	2oo	loo	5o
9. Kkspropriacija mestnih ulic	/,'	5o	/
lo. Amortizacija poslovnih prostorov /		15	/
11. Združevanje sredstev v sklade	/		
bank		762	/
12. Ostalo	/	17«	/
13. nerazporejena sredstva	60 '	/	/
SKOPAJ
13.857
13.949
loo
OBRAZLOŽITEV sprememb finančnega načrta enote za upravljanje s stavbnimi zemljišči
Spremembo plana narekujejo večje spremembe pri realizacij dohodkov in zaradi večjih obveznosti do odplačila kredita za vodovod Reka Gozd-Litija.
Predlagane so naslednje spremembe v dohodkih:
- Dohodki pod točko 3, druga alinea ne bodo realizirani v letu J982, ker se je oddaja zemljišč zaradi objektivnih vzrokov zavlekla v četrto četrtletje. Zaradi tega bodo imeli investitorji rok plačila prispevka šele v naslednjem letu, planirana realizacija so
\ vplačane varščine pri oddaji zemljišč.
- Dodana je nova 6. točka, ker je nekaj OZD tudi v letošnjem letu nekaj časa še akontiralo prispevek za gradnjo komunalnih na-
. prav iz čistega dohodka.
- Dodana je nova 7. točka in sicer delež na skupnem dohodku LB-SKB.
Skupni dohodki so tako ostali nespremenjeni. Pri izdatkih je večja sprememba v točki 5, kjer se dotacija KOP Komunali Litija za odplačilo kreditov za vodovod Reka Gozd-Litija poveča na 3.462 tisoč din.
Celotne obveznosti do odplačila kreditov za vodovod v letu 1982 so:
- 7.782 tisoč din kratkoročnega kredita in
- 4.879 tisoč din anuitete 15 letnega kredita LB-SKB; Skupna obveznost znaša 12.661 tisoč din, ki jo bomo skupno
pokrili: SKS enota
za urejanje 3.462 tisoč din
enota za skupne komunal, napr. 1.500 tisoč din
enota za individual. kom. napr. 5.259 tisoč din
KOP Komunala iz razširjene
reprodukcije vodovoda 2.440 tisoč din.
Poleg teh obveznosti pa je v letošnjem letu nastalo še 800 tisoč din dodatnih stroškov za ureditev kmetijskih površin, kijih je vodna ujma povzročila koncem lanskega leta, plačila odškodnin kmetom in ribiški družini.
Poleg te spremembe je večja sprememba tudi v črtanju investicije komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč na Graški Dobravi iz istega razloga kot črtanje točke 3 pri dohodkih.
Točka 9 je nova in gre za plačilo del na ekspropriaciji mestnih ulic (Prisojna, Kidričeva, Bevkova).
Točka 10 je amortizacija poslovnih prostorov.
Točka 11 je združevanje sredstev v sklade LB - SKB Ljubljana, na podlagi določil letnega plana banke za leto 1981.
ENOTA ZA GOSPODARJENJE Z INDIVIDUALNIMI KOMUNALNIMI NAPRAVAMI
SPREMEMBA FINANČNEGA NAČETA ZA LETO 1982 A./ MESTNI VODOVOD v tisočih din
I- DOHODKI                                              PLAN 62     SPREMEMBA PLANA		INDEKS
1. Neporabljena srsdstva is Ista 1981 4.626	4.658	loo
2. Prispevek uporabnikov vodovoda ca razširjeno reprodukcijo /	238	
3. Prispevki zs priključetev na mostni vodovod 2oo	2oo	too
4. Združena sredstva iz dohodka OZD za odplačilo anuitet za vodovod 1.5oo	/	v:,
5. Združena sredstva OZD za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč za odplačilo anuitete vodovoda 1.715	/	/
6. Odplačilo kredita OZS Triglav (K6 Jevnica.Kostrevnice) /	141	/
SKUPAJ                                                     (i. o41	5.237	65
II. IZDATKI		
1. Dotacija KOP Komunali za odplačilo kratkoročnega kredita za prekoračitve na vodovodu 7.782	2.82o	56
2. Odplačilo prve anuitete in obresti dolgoročnega kredita za vodovod Reka Gozd -Litija /	2.439	/
3. Stroški polsovanja komunalne akup-nosti in strokovne službe 15o	15o	loo
4. Anuitete najetih kreditov 516	516	loo
5. Stroški SDK 15	15	loo
6. Vzdrževalna dela na vodotokih in zajetju vodovoda-tehnična dokumentacija 29o	29o	loo
7. Dotacija KOP Komunali za ureditev rezervoarja in priključka na zdravstveni dom 264	264	loo
U. Povračilo škode kmetom in ribiški družini ter plačilo dal za aanacijo 8oo terena	941	117
SKUATAJ 9.617	7.235	75
B. / KANALIZACIJA                            v tisočih din		
I. DOHODKI                                           PLAN 82 SI	KEMEMBA PLANA	INDEKS
1. Prenos sredstev iz lete 81 1.147	I.I50	loo
2. Prispevki za priključitev na kanalizacijo 2oo	2oo	loo
SKUPAJ 1.54?	1.350	loo
II. IZDATKI		
1. Odplačilo anuitet za najete kredite 120	12o	loo
2. Stroški poslovanja komunalne skupnosti in skupne strokovne službe	2ÖO	2oo	loo
5. Drugi nepredvideni stroški	5o	5o	loo
4. Nerazporejena sredstva(rezervirana za naložbe v kanalizacijsko omrežje in gradnjo, centralne čistilne naprave	977	98o	loo
SKUPAJ	1.347	1.350	loo
C/ ODLAGALIŠČE ODPADKOV			
I. DOHODKI			
1. Prenos sorodstev iz leta 81	1.150	I.150	loo
2. Posebni prispevek za izgradnjo odlagališča odpadk/ov	4oo	4oo	loo
SKUPAJ	1.550	1.550	loo
II. IZDASKI			
1. Odplačilo anuitet za poslovne prostore	64	64	loo
2. Stroški poslovanja komunalne akupnosti in strokovne službe	15o	150	loo
5. Nerazporejena sredstva za rezervirana za vlaganje v izgradnjo novega odlagališča odpadkov	1.336	1.336	loo
—■ - — h			
SKUPAJ	1.550	I.550	loo
OBRAZLOŽITEV sprememb finančnega načrta enote za individualne komunalne naprave
Spremembe finančnega načrta terjajo večje spremembe v dohodkih in izdatkih na vodovodu, ki so nastale tekom letošnjega leta.
V dohodkih so predlagane naslednje spremembe:
- v drugi točki je že realiziran dohodek od razširjene reprodukcije, ker s 1. 1. 1982 še ni bil prenesen vodovod, obveznosti do
vodovoda in dohodki na KOP Komunalo.
- točka 4 in 5 v dohodkih se črtata, ker se ta sredstva v obliki dotacije iz enot direktno nakazujejo na KOP Komunalo.
- dodana je nova točka 6, odplačilo kreditov KS Jevnica in Ko-strevnica, ki jih je komunalna skupnost dala iz sredstev OZS Triglav.
Zaradi teh sprememb pade indeks celotnega dohodka na 65.
V izdatkih se spreminjajo:
- v točk'. 1 se dotacija zniža za višino dotacij nakazanih iz drugih enot,
- točka 2 je kljub neplanirani vrednosti že realizirana v višini 2.439 tisoč din, ker je prva polletna anuitete 15 letnega investicijskega kredita plačana v januarju 1982;
- točka 8 se poveča za 17% zaradi večjih odškodnin in večjega urejanja zemljišč ob vodovodu.
Zaradi teh sprememb je indeks celotnih izdatkov 75.
Kljub temu je izdatkov na vodovodu za 1.998 tisoč din več kot je dohodkov. Ta razlika se bo v letu 1982 pokrila iz nerazporejenih sredstev na:
- kanalizaciji 980 tisoč din in
- odlagališču odpadkov 1.336 tisoč dm.
Ta sredstva se bodo v naslednjih letih vrnila in namensko porabila za gradnjo kanalizacijskih zbiralnikov in odlagališča odpadkov. Drugih sprememb v tem finančnem načrtu ni.
Enota za gospodarjenje s kolektivnimi   komunalnimi napravami
SPREMEMBA FINANČNEGA NAČRTA ZA LETO 1902
I. DOHODKI
1. Preneseni del sredstev iz 1. 81
2. Prispevek za vzdrževanje in obnovo skupnih komunalnih naprav in sofinanciranje odplačila kredita za vodovod Reka Gozd - Litijo v višini 1,7 % na BOD, ki ga OZD plačujejo iz dohodka (masa BOD 711.3oo.ooo,oo din)
3. Del dohodka od bencina
Plan
1.838
v tisoč din Sprememba Indekc
1.858
loo
16.260 5.150
16.260 3.150
loo loo
)
točka 5
4. 5o ?S pristojbin, ki se plačujejo za cestna motorna vozila -
cestnina	1.52o	1.52o	loo
5. Odplačilo kredita KG Sava	27o	27o	loo
6. LIL - čiste odplačilo kredita za			
šesto Zagorica	17*	-	
7. IAK - odplačilo kredita	16o	16o	loo
8. Vrfnitev depozita BB	1.44o	1.4*0	loo
Skupaj	24.812	24.638	99
II. IZDATKI			
1. Vzdrževanje občinskih cest I. ktg,			■
II. ktg in nekategoriziranih cest	7.772	7.772	loo
2. Vzdrževanje mestnih ulici	2.036	2.036	loo
3. Vzdrževanje parkov, zelenic in			
igrišč	454	454	loo
4. Izvajanje kafilerije	150	15o	loo
5. Vzdrževanje javne razsvetljave in			
tokovina	I.606	I.806	loo
6. Odprava elementarnih poškodb na			
skupnih komunalnih napravah	2oo	2oo	loo
Skupaj vzdrževanje skupnih			
komunalnih naprav	12.418	12.418	loo
7. Odplačilo anuitet in obresti zs			
najete kredite	5.879	4.92»	84
8. Stroški poslovanja komunalne skup-			
nosti, strokovne službe, Zveze komu-			
nalnih skupnosti Slovenije in			
drugi izdatki	3.260	3.26o	loo'
9. Dokončanje vzhodne povezavne ceste	95o	l.o 5o	111
lo. Sofinanciranje ureditve odseka			
ceste Breg - Gradiške Laze	l.ooo	l.ooo	loo
11. Projekt za podaljšek mostu v			
J evnici	430	-	-
12. Ekspropriacija cest ,	loo	loo	loo
13. Vzdrževanje dela ceate Litija -			
Zavrstnik	500	500	loo
14. Ponatis pregledne karte občine			
Litija	-	2oo	> '
15. Ureditev stopniška in odvodnjavanja			■'. \ ■
na Frtici	-	l.ooo	
16. Nerazporejena sredstva	275	186	68
Skupaj -	24.812	24.638	99
OBRAZLOŽITEV:
Sprememba finančnega načrta je potrebna zaradi manjših sprememb pri dohodkih in večjih pri izdatkih. Skupni dohodek je skoraj nespremenjen, saj je indeks 99. Spremembe so le v tem, da se točka 6. črta, ker je kredit LIL te odplačala. Tekst 7. točke pa se spremeni tako, da se sedaj glasi »IAK« — odplačilo kredita.« Prejšnji tekst se je nanašal na kredit LIL, ki ga je prejela od SO Litija in ga je prav tako odplačala že v letu 1981.
Pri izdatkih se točka 7 zniža iz 5879 na 4924, ker je v planu upoštevana anuiteta za odplačilo kredita v višini 1.155 tisoč din, zadnja anuiteta pa je bila poravnana že v letu 1981.
Točka 11. projekt za podaljšek mostu v Jevnici se črta v skladu z dogovori z občino Ljubljana Moste—Polje. Naloga bo prenesena na konec tega srednjeročnega obdobja, ker bo izvajanje gradnje tega podaljška možno šele od 1985 dalje.
Točka 14 postane točka 16, dodani pa sta novi nalogi in sicer — točka 14 in 15 v katerih so planirani izdatki za ponatis pregledne karte občine Litija in ureditev stopnišča in odvodnjavanja na Frtici. Poleg tega so nerazporejena sredstva v točki 16. zaradi izenačenja dohodkov in izdatkov zmanjšana na 186 tisoč din.
Spremembo finančnega načrta za leto 1982 je obravnaval odbor za dejavnosti skupne komunalne rabe na 2. redni seji dne 30.9.1982 in jo predlaga skupščini komunalne skupnosti v obravnavo in sprejem.
Spremembe finančnih načrtov enot komunalne skupnosti za leto 1982 so obravnavali: Odbor za skupne komunalne naprave, Odbor za urejanje stavbenih zemljišč in Odbor za individualne komunalne naprave dne 30.9. in 1.10.1982 in jih predlagajo skupščini Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija v obravnavo in sprejem.
Začasni letni plan Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1983
A. GRADNJA KOMUNALNIH NAPRAV
Program gradnje komunalnih objektov in naprav in drugih obveznosti:
1. Odplačilo kreditov iz preteklih let 7.423
2. Dokončanje vodovoda Reka Gozd—Litija 2.714
3. Zazidalni načrt za GS—4 Graška Dobrava 510
4. Sofinansiranje temeljne urbanistične
dokumentacije po DD 1.000
5. Izdelava podzemnega katastra 1.000
6. Manjše komunalne ureditve 700
7. Komunalno opremljanje stavbnih zemljišč
na Graški Dobravi (13 parcel) 1.000
8. Komunalno opremljanje stavbnih zemljišč
v Gabrovki za stanovanjsko gradnjo 1.000
9. Ureditev ceste Litija—Zavrstnik 1.442
10. Izgradnja servisne ceste 2.720
11. Stroški poslovanja strokovne službe SKSS 2.100
12. Obveznosti zaradi poslovanja SKS, ki zajemajo: Združevanje sredstev v sklade bank, funkcionalne izdatke, združevanje sredstev za pospeševanje izvoza, združevanje sredstev za mladinske delovne brigade, združevanje sredstev za manj razvite KS, izdatke za SLO, stroški plačilnega prometa, finansiranje zveze komunalnih skupnosti Slovenije in drugi manjši izdatki; 1.701
SKUPAJ 23.310
Program gradnje komunalnih naprav in objektov in drugih obveznosti temelji na srednjeročnem planu SKS Litija za obdobje 1981—1985, s tem, da so vrednosti programa valorizirane s predpostavko rasti cen: v letu 1980 je 33%, 1981 je 20%, in v letu 1982 je 20%. Zagotavljanje finančnih sredstev za realizacijo programa:
1. Prenesena sredstva iz preteklega leta
2. Prispevek za gradnjo komunalnih naprav v višini 1,3% od BOD iz čistega dohodka, ki ga združujejo TOZD, OZD in delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije s področja občine Litija
PO
SS o temeljih plana SKS; 11.220
3. Prispevki^nvestitorjev za komunalno
opremljanje stavbnih zemljišč 2.100
4. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča 7.500
5. Priključni prispevek za vodovod 380
6. Priključni prispevek za kanalizacijo 380
7. Posebni prispevek za gradnjo odlagališča
odpadkov 400
8. Ostali dohodki 1.330 SKUPAJ 23.310
B. VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE SKUPNIH KOMUNALNIH NAPRAV
1. Odplačilo anuitet kreditov iz preteklih let in dotacije KS za odplačilo kreditov po sklenjenih pogodbah ter dotacija KOP Komunali za odplačilo kredita za vodovod Reka Gozd -Litija 5.037 2. Program vzdrževanja skupnih komunalnih naprav zajema: vzdrževanje in tokovino za javno razsvetljavo, vzdrževanje in zimsko službo na mestnih ulicah, vzdrževanje zelenih površin in otroških igrišč, pokop poginulih živali, vzdrževanje skupnih komunalnih naprav po KS občine Litija ter rezervirana sredstva za odpravo elementarnih nesreč, poškodb asfalta in drugih nepredvidenih
del;                  < 8.895
3. Dokončanje vzhodne povezavne ceste na RT 737
4. Ureditev pešpoti od Vidoviča do zdravstvenega doma z odvodnjavanjem                         1 3.006
5. Dokončanje ureditve stopnic in odvodnjavanje na
Frtici 1.000
6. Projekti za ureditev Ppnoviške ceste 535
7. Stroški poslovanja strokovne službe SKSS 996
8. Obveznosti poslovanja komunalne skupnosti ki zajemajo: funkcionalne izdatke, združevanje sredstev za pospeševanje izvoza, združevanje sredstev za mladinske delovne brigade, združevanje sred-
stev za manj razvite KS, izdatke za SLO, stroški plačilnega prometa, finansiranje zveze komunalnih skupnosti Slovenije in drugi manjši izdatki; 1.833 SKUPAJ v ' 22.039
Program vzdrževanja in obnavljanja skupnih komunalnih naprav in objektov izhaja iz srednjeročnega plana SKS za obdobje 1981-1985 s tem, da so vrednosti posameznih delov programa valorizirane s predpostavko rasti cen v letu 1980 je 33 %, 1981 je 20 %, in 1982 je 20 %.
Zagotoavljanje finančnih sredstev za realizacijo programa:
1. Povračila OŽD iz dohodka v višini 1,7 % BOD, ki jih plačujejo OZD, TOZD, enote, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije s področja
občine Litija 20.000
2. Na podlagi SS s skupnostjo komunalnih skupnosti mesta Ljubljana del povračil, ki jih občani Litijske občine združujejo v občini zaposlitve 1.450
3. Drugi dohodki, ki vključujejo vračila danih kreditov KS in OZD 589
SKUPAJ 22.039
C. DOPOLNILNI DOKUMENTI
Sestavni del plana komunalne skupnosti so:
— ovrednoten program vzdrževanja skupnih komunalnih uslug (obračunavanje po dvanajstinah),
— plan rednega in investicijskega vzdrževanja individualnih komunalnih naprav,
— plan širitve materialne osnove KOP Komunala Litija s prikazom porabe amortizacijskih sredstev individualnih komunalnih naprav.
OBRAZLOŽITEV začasnega plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija za leto 1983:
Začasni plan komunalne skupnosti je izdelan pred objavo resolucij-skih omejitev porabe za leto 1983. Zaradi tega izhaja izključno iz srednjeročnega plana 1981—1985, kipocenah leta 1980predvideva predložen program in vire finančnih sredstev, kijih glede višine in obveznosti združevanja predvideva SS o temeljih plana komunalne skupnosti.
Pri izdelavi predloga plana komunalne skupnosti v marcu—aprilu 1983 bodo upoštevane vse resolucijske usmeritve glede porabe. Za vrednotenje posameznih postavk programa bo osnova program vzdrževanja skupnih komunalnih naprav in s strani izvajalcev del predloženi aproksimativni predračuni za investicijska in obnovitvena dela.
Usmeritev srednjeročnega plana, kiji letni plan sledi, je takšna, da je realna rast celotnih prihodkov negativna.
Začasni letni plan Samoupravne komunalne skupnosti Občine Litija za leto 1983 so obravnavali: Odbor za skupne komunalne naprave, Odbor za urejanje stavbnih zemljišč, Odbor za individualne komunalne naprave na sejah dne 30.9. in 1.10.1982 in ga predlagajo skupščini Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija v obravnavo in sprejem.
točka 6
Začasni program vzdrževanja kolektivnih naprav za leto 1983
REKAPITULACIJA
I. Vzdrževanje mestnih ulic, cest in trgov 3.187.500,00
II. Vzdrževanje parkov 605.682,00
III. Vzdrževanje javne razsvetljave in
semaforjev 815.300,00
IV. Vzdrževanje kafilerije 126.500,00
SKUPAJ: 4.734.982,00
L VZDRŽEVANJE MESTNIH ULIC, CEST IN TRGOV V LITIJI IN ŠMARTNEM
1. — Čiščenje—pometanje javnih površin 1 delavec celo leto 2.200 ur
— čiščenje košev, pomoč pri pranju ulic 400 ur
— pomoč delavcev pri izdelavi talnih označb 100 ur
— ročno peskanje makadamskih površin, peskanje poledice, odstranjevanje snega s pločnikov in križišč, pomoč pri pluženju snega 600 ur skupaj: delo delavcev 3.300 ur x 200,00 din/h 660.000,00
2. Dobava gramoza za peskanje makadamskih površin cest, ulic in trgov (pesek 100,00 — 300)
500 m3 x 480,00din/m3 (prevoz 300 — 400) 240.000,00
3. Gredanje makedamskih površin 50 ur x 1.500,00 din/h 75.000,00
4. Zimska služba:
— pluženje snega 6 kratno — 30 km 10 x 30 km x 450,00 din/km 135.000,00
— peskanje poledice z EPOHO — TAM 200 ur x 650,00 din/h 130.000,00
— dobava soli 10.000 kg x 22,00 din/kg 220.000,00
— dobava granulata za peskanje poledice 400 m3 x 520,00 din/m3 208.000,00
— pluženje pločnikov 150 ur x 400,00 (kosil., plug 200) 60.000,00
— odvoz snega TAM 6500 80 ur x 550,00 din/h 44,000,00
— nakladanje snega BN 77 50 ur x 1,150 din/h 57.5700,00
— ročno nakladanje snega 200 ur x 200,00 din/h 40.000,00
— dežurna služba pripravljenosti strojnika, voznika in delovodje, dnevno skupaj 8 ur dva meseca intenzivno 8 ur x 60 dni x 250,00 (2 ure voznik, 2 ure voznik, 2 ure strojnik, 2 ure delovodja) 120.000,00
5. Strojno pranje ulic, cest in trgov v Litiji in Šmartnem 150 ur x 1.800,00 270.000,00
6. Talne označbe (enkratna celotna obnova) v Litiji in Šmartnem — obračun po ceniku CP Ljubljana 300.000,00
7. Obnova vertikalne cestnoprometne signalizacije (20 kom a 5000) 100.000,00
8. Krpanje udornih jam v asfaltu in obnova večjih površin (300 m2 x 1500)450.000,00
9. Prevoz delavcev, orodja in materiala s kombijem 200 ur x 390,00 din/h 78.000,00
SKUPAJ 3.187.500,00
III. PREDRAČUN VZDRŽEVANJA ZELENIH POVRŠIN, PARKOV, ZELENIC IN IGRIŠČ V LITIJI IN ŠMARTNEM
1. Spomladansko čiščenje in grabljenje zelenih površin 16.700,99 m2 x 2.50 dm/m2 41.750,00
2. Strojna košnja zelenih površin 4 x letno po normativu 180 m2/h
3. Redno čiščenje parkovnih površin 4 x letno x 16.700 m2 x 0,70 din/m2 46.760,00
4. Jesensko grabljenje 16.700 m2 x 1,50 25.050,00
5. Rezanje žive meje 2 x letno 550 m x 21,00 din/mL 23.100,00
6. Oskrba in zamenjava okrasnega grmičevja (po potrebi), obračun po dejanskih stroških 24.000,00
7. Tretiranje žive meje s hebricidom 30.000,00
8. Vzdrževanje peščenih površin 1000 m2 — (lx letno) x 15,00 din/m2 15.000,00
9. Izobešanje zastav — 12 izobešanj x 9.500,00 114.000,00
10. Vzdrževanje igriščnih objektov — obračun po dejanskih stroških
— ocena 45.000,00
11. Obnova klopi, zastav in igral,, 100.000,00
25 kompl, zastav in drogov, 5 kompl klopi, 6 kom igral lesene gugalni-ce, 100.000,00 SKUPAJ: 605.682,00
IV. PREDRAČUN ZA VZDRŽEVANJE JAVNE RAZSVETLJAVE IN SEMAFORJEV
1. Planirano delo delavcev
VKV delavec 1100 ur x 280,00 308.000,00 PK delavec 500 ur x 200,00 100.000,00
2. Materialni stroški (žarnice, navadne in živosrebrne, dušilke, štar-terji, oprema svetil, stikalne ure, fotocelice, drogovi, drobni in vezni material, obračun po dejanskih stroških - ocena - 200,000,00
3. Prevozi materiala, lestve idr. s kombijem idr. 200 ur x 390,00 78.000,00
4. Uporaba lestve cca 2x mesečno 24 dni x 1.200,00 28.800,00
5. Zamenjava elektronskih vezij v semaforjih — obračun po dejanskih stroških--ocena — 60.000,00
6. Delna obnova antikorozijske zaščite kandelabrov cca 10 kom 4().00Q,00
SKUPAJ: 815,300,00
V. PREDRAČUN ZA VZDRŽEVANJE KAFILERIJE ZA LETO 1982
1. Delo delavcu 200 ur x 240,00 din/h 48.000,00
2. Prevozi s kombijem 150 ur x 390,00 din/h 58.500,00
3. Tretiranje jam z lužirib 1 x letno 20.000,00 SKUPAJ: 126.500,00
Začasni program vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav za leto 1983 je Odbor za skupne komunalne naprave obravnaval dne 30.9.1982 in ga predlaga skupščini komunalne skupnosti občine Litija v obravnavo in sprejem. Odbor je tudi sklenil, da KOP Komunala Litija do seje skupščine izdela tudi terminski plan vzdrževanja koletiv-nih komunalnih naprav.
/
točka 7
PLAN
prihodkov in porabe vodovoda
I. Vodovod:
Z ozirom na trend rasti cen in zakonske omejitve gibanja le-teh predvidevamo, da bodo za naslednje t.j. obdobje 1.1983 porastle cene za 15% napram 1. 82.
Tako izvedene cene in realizacija glede na porabo, so naslednje: za gospodinjstva: (11,25) 12,95 x 270.000 m3 = 3.496.500,00 za ustanove: (20,50) 23,60 x 9.000 m3 = 212.400,00 industrija in obrt: (27,50) 31,65 x 170.000 m3 = 5.380.500,00 REALIZACIJA SKUPAJ: = 9.089.400,00
STROŠKI:
— material 100.000,00
— el. energija 300.000,00
— AM po predpisanih st. 2.600.000,00
— razni stroški 320.400,00
— prispevki in davki 250.000,00
— zavarovanje 250.000,00
— OD 700.000,00
(1 vodovodar VKV, 1 PK delavec, 0,5 električar)
— stan. prispevek 30.000,00
— upravna režija 350.000,00 skupaj: 4.900,400,00
— ^razlika + 4.189,000,00
— vodni prispevek 404.000,00
— obresti 2.050.000,00
— odplačilo kredita 2.835.000,00
— razlika - 1.100,000,00
— + amortizacija 2.600,000,00
— na razpolago 1.500.000,00
, Za odplačilo obveznosti kreditov gradnje novega vodovoda je zbranih sredstev iz nekdaj t.i. RR 3.643.100,00 din, razliko
I. 242.000,00 din pokrivamo s sredstvi amortizacije.
PLAN PRIHODKOV IN PORABE KANALIZACIJE
II. Kanalizacija:
Tudi za to enoto predvidevamo trend rasti stroškov omejenih z zakonskimi določili 15%, napram preteklem obdobju: Izvedene cene in realizacija so:
za gospodinjstva (1,10) 1,30 x 220.000 m3 je 286.000,00 za ustanove (3,30) 3,80 x 9.000 m3 = 34.200,00 za industrijo (5,00) 5,75 x 110,000 m3 - 632.500,00 SKUPAJ REALIZACIJA: = 952.700,00 STROŠKI:
— material 112.700,00
— proizv. storitve 100.000,00
— AM po predpisanih stop. 450,000,00
— razni stroški 10.000,00
— prispevki in davki 30.000,00
— zavarovanje 15.000,00
— OD 150.000,00
— Stan, prispevek 5.000,00
— upravna režija 80,000,00
— skupaj. 1.010.000,00
— razlika —
— + amortizacija na razpolago 450,000,00
PREDLOG PORABE AMORTIZACIJE
I. Vodovod:
— zamenjava hidrantov 15 kom x 30.000,00 — 450.000,00
— zamenjava dotrajane črpalke in hidrofofja na Bogenšperku 200.000,00
— zamenjava vodne črpalke na visoko cono Litija 100.000,00
— delna izgradnja povezave visoke cone Sitarjevec — Svibno 450.000,00
— delno odplačilo kredita (12% AM) za delavniški objekt 300.000,00
skupaj: 1.500,000,00
II. Kanalizacija:
— ureditev kanalizacije pri Rebecu 200.000,00
— delna ureditev kanalizacije Graška cesta 100.000,00
— vgraditev LŽ pokrovov in rešetk 100.000,00
— delno plačilo kredita za delavniški objekt (11% SM) 50.000,00 skupaj: 450.000,00
REKAP1TULACIJA PORABE AMORTIZACIJE
I. 1.500.000,00
II. 450.000,00 skupaj: 1.950.000,00
Glede na navedbe je realizacija pogojena s ceno storitev. V kolikor ta ne bo 1.1.1983 v celoti potrjena, bo treba izdelati rebalans plana.
PREDLOG
RAZŠIRITEV MATERIALNE OSNOVE GLEDE NA OBRAMBNO IN STRATEŠKO AKCIJSKO SPOSOBNOST KOP KOMUNALA LITIJA
Glede na obseg DO in zakone, ki zavezujejo komunalne organizacije za obrambne priprave, predlagamo zagotovitev materialne oskrbljenosti, za najnujnejše materiale strateškega pomena v naslednjem obsegu:
— alkaten cevi 0 90 in 110 mm cca 400 m 200.000,00
— armature in vezni materiali 100.000,00
— betonske cevi 0 30, 50 80, 100 cm cca 400 m 200.000,00
— les iglavcev in hrastov — rezan m3 20 300.000,00
— cement, apno idr. cca 20 T 100.000,00
— jekleni profili cca 2 T 100.000,00 Skupaj: 1.000.000,00
Plan prihodov in odhodkov na vodovodu in kanalizaciji za leto 1983 je odbor ža individualne komunalne naprave obravnaval dne 1.10. 1982 in ga predlaga skupščini Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija v obravnavo in sprejem.
točka 8
Finančni načrt delovne skupnosti Strokovne službe komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija je objavljen v gradivu za skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
Odbor za samoupravna, družbenoekonomska in kadrovska vprašanja je finančni načrt obravnaval dne 30.9.1982 in predlaga skupščini Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija, da ga obravnava in da k njemu svoje soglasje.
točka 9
OBRAZLOŽITEV predlogov samoupravnih splošnih aktov Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija
Potrebo po spremembi in dopolnitvi samoupravnih splošnih aktov Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija so narekovali:
— ustavni amandmaji (Ur.l.SRS, št. 22/81),
— Zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur.l.SRS, št. 17/79),
— Zakon o vpisu v sodni register (Ur.l.SRS, št 28/80) in njegova spremljajoča uredba o vpisu v sodni register (Ur.l.SRS, št. 25/81),
— Zakon o samoupravnih sodiščih (Ur.l.SRS, št. 10/77 in 23/81),
— Zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur.l.SRS, št. 24/77 in 22/81).
— Zakon o cestah (Ur.l.SRS, št. 38/81),
— Zakon o komunalnih dejavnostih (Ur. 1. SRS, št. 8/82) ter
— dosedanje praktične izkušnje pridobljene pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov na področju komunalnega gospodarstva. «
Glavne spremembe so v:
— Organizaciji samoupravljanja, sestavi in načinu dela skupnih kolektivnih organov komunalne skupnosti, ki je urejeno tako, da bi se v skupnosti zagotavljalo kolektivno delo, odločanje in odgovornost in enakopravnost članov ter organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti. Zaradi zagotavljanja enotnosti kolektivnega dela, skupnega in enakopravnega posto-
r
panja ter obnašanja uporabnikov in izvajalcev pri uresničevanju svojih pravic, obveznosti in odgovornosti, uvajajo samoupravni splošni akti predsedstvo skupščine komunalne skupnosti, hkrati pa se odpravlja Izvršilni odbor skupščine komunalne skupnosti, kajti s to delitvijo prehaja njegova koordinacijska funkcija na predsedstvo skupščine, njegova izvršilna funkcija pa na skupne kolektivne odbore.
— načinu delegiranja'delegatov v skupščino Samoupravne komunalne skupnosti, kar sedaj določa statutarni sklep,
— podrobneje opredeljenih statusnih določbah potrebnih za registracijo skupnosti,
— natančneje opredeljenih določbah glede reševanja sporov, javnosti dela in druge spremembe.
Glede na to, da so sedanji samoupravni splošni akti iz leta 1976, so spremembe aktov tolikšne, da sobili izdelani novi, ne pa samo spremembe in dopolnitve.
Odbor je delovne osnutke dne 23.7.1982 preoblikoval v osnutke in sklenil, da jih na podlagi sklepa skupščine komunalne skupnosti z dne 25.2.1982 pošlje v javno razpravo, ki je trajala do 15.9.1982.
Pismena stališča so poslali:
— Predilnica Litija,
— Kovinarska Krško, TOZD Transportne naprave Dole pri Litiji,
— Zavod za izobraževanje in kulturo Litija,
— Kovina Šmartno,
— Krajevna skupnost Jevnica in
— Zveza združenj borcev NOV Litija.
Odbor je vsa stališča in pripombe obravnaval 30.9.1982 in jih v celoti upošteval pri pripravi predlogov.
Odbor predlaga skupščini Samoupravne komunalne skupnosti, da obravnava in sprejme:
— predlog Statuta Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija,
— predlog Poslovnika za delo organov Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija
in da obravnava predlog Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija in ga predlaga podpisnikom v podpis.
Predlog SKLEPA:
1. Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija sprejme Statut Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija.
2. Statut se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in se uporablja osmi dan po objavi.
3. Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija sprejme Poslovnik za delo organov Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija, ki velja takoj.
4. Skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija predlaga Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija TOZD, OZD, delovnim skupnostim, enotam in drugim samoupravnim organizacijam s področja občine Litija v podpis.
Podpis Samoupravnega sporazuma se izvede s pristopno izjavo, ki jo podpisniki pošljejo Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija-
točka 10
Predlog sklepa o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Občinska skupščina Litija je 19.12.1982 na zboru krajevnih skup-noti in zboru združenega dela sprejela sklep o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v višini 0,01 din na mesec.
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija smo se uporabniki dogovorili, da bo letna rast nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča takšna, da bomo ohranjali nespremenjeno realno vrednost tako zbranih sredstev.
Iz podatkov za gibanje cen v prvem polletju 1982 je razvidno, da bodo cene v letu 1982 porasle za več kot 20%. Zaradi gornjih ugotovitev skupščina Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija predlaga Izvršnemu svetu SO Litija, da predloži občinski skupščini v sprejem naslednji sklep: t. I. Vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija znaša za leto 1983 0,012 din na mesec. Ta vrednost točke se uporablja od 1.1.1983 dalje.
Predlog sklepa o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je obravnaval Odbor za urejanje stavbnih zemljišč dne 1.10.1982 in ga predlaga skupščini Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija v obravnavo in sprejem.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA ? SKUPNOST
V_J
ZAPISNIK
3. seje skupščine OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI LITIJA z dne 22. septembra 1982, ki je bila v prostorih Zdravstvenega doma Litija s pričetkom ob 12. uri.
PRISOTNI:
iz zbora uporabnikov: 25 delegatov iz zbora izvajalcev: 9 delegatov
Seji so prisostvovali še:
EVA KOVIC, predstavnica občinske skupščine, dr. STANISLAV ZALETEL, direktor ZD Domžale, VLADISLAV SENIČAR, vodja rač. gosp, sek. ZD Domžale bi KALIM AN MARJAN, vodja spi. sek. ZD Domžale.
Sejo vodi Ivan Boh predsednik skupščine OZS Litija, ki predlaga naslednji
DNEVNI RED:
1. Izvolitev verifikacijske komisije, overiteljev zapisnika ter zapisnikarja
2. Pregled hi potrditev zapisnika seje skupščine z dne 24.6.1982
3. Sprememba samoupravnega sporazuma o temeljih plana OZS Litija za obdobje 1981—1985
4. Vskladitev skupne porabe v občini Litija za 1982. leto
5. Obravnava periodičnega obračuna OZS Litija za prvo polletje 1982
6. Obravnava periodičnega obračuna ZD Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija, za prvo polletje 1982
7. Sprejem finančnega načrta Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana za 1982. leto
8. Sprejem samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z DSSS občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljubljani za 1982. leto
9. Sklepanje o začasnem financiranju Zdravstvenega informacijskega centra Ljubljana v lete 1982
10. Sklepanje o dopolnilu k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela Zavoda za socialno medicino in higieno Ljubljana za 1982. leto
11. Določitev zastopnika OZS Litija
12. Delegatska vprašanja
13. Izvolitev delegatov za sejo skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije in sejo skupščine Medobčinske zdravstvene skupnosti Ljubljana
Skupščina sprejme predložen dnevni red.
AD.1
V verifikacijsko komisijo so izvoljeni: Nograšek Ivo, Velkavrh Janja in Krhlikar Renata. Za overitelja zapisnika sta izvoljena: Si-mončič Branko in Brinovec Stanka. Zapisnik vodi Kolar Sonja.
V imenu verifikacijske komisije poroča Ivo Nograšek, da je v zboru uporabnikov navzočih 25 delegatov od 44 delegatskih mest in v zboru izvajalcev 8 delegatov od 9 delegatskih mest. Ugotavlja, da je skupščina sklepčna.
AD2
Ivan Boh prebere sklepe iz zapisnika zadnje seje skupščine z dne 24.6.1982 in ugotovi, da so vsi sklepi izvršeni. Glede predloga odbora za družbeni nadzor OZS Litija pa informira skupščino, da je sedaj situacija zrela za sklepanje. Pove, da je bilo med vodjo SDK v Litiji, ra-čunovodkinjo skupnih služb SIS in njim, doseženo soglasje o tem, da je smotrno uvesti sprotno evidenco o prilivu prispevkov in to le za večje OZS. Predlaga da skupščina tak sklep sprejme.
SKLEP:
Sprejme in potrdi se zapisnik seje skupščine z dne 24.6.1982 in poročilo o izvršitvi vseh sklepov. SKLEP:
Na predlog odbora za samoupravni nadzor OZS Litija je v delovni skupnosti skupnih služb SIS takoj uvesti sprotno evidenco o prilivu prispevkov za vse zavezance razen tistih, ki zaposlujejo majhno število delavcev.
AD3
Ivan Boh uvodoma pojasni, da je nastala objektivna potreba za spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana OZS Litija za obdobje 1981—1985. Dejanska gospodarska gibanja namreč niso taka, kot se je predvidevalo ob sprejemanju tega dokumenta. V ustreznem občinskem dokumentu so podani kazalci, ki zavezujejo tudi OZS Litija. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana OZS Litija je bila določena povprečna letna stopnja rasti 6,1 ki pa se v osnutku za spremembo znižuje na 4,8. Na podlagi te globalne opredelitve, ki je v skladu z ustreznim občinskim dokumentom, se v osnutku spremembe spremeni le 36. člen samoupravnega spo/azuma in priloga III. Sredstva za program zdravstva — po virih in namenih. Posledica te spremembe je v tem, da se za zdravstvo predvideva manj sredstev za srednjeročno obdobje 1981—1985, kot je bilo doslej predvideno.
Glede posameznih virov in namenov programa omenja investicije, ljudsko obrambo in medobčinsko solidarnost. Po osnutku se investicije v zdravstveni regiji od 1983. leta dalje občutno znižujejo, sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se od 1982. leta dalje občutno povečujejo, medobčinska solidarnost pa ostaja v istih okvirih kot doslej. Sprememba pri LO in DS je nastala zaradi tega, ker je bil v 1981. letu podpisan samoupravni sporazum o združevanju sredstev za te namene v republiki in sicer tako, da se je osnova za zbiranje teh sredstev povečala od 0,03 % od bruto mase osebnih dohodkov v občini na 0,2%. Stopnja rasti medobčinske solidarnosti ni spremenjena, čeprav se dejansko ne realizira po taki stopnji. Ta problematika se v Medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana rešuje, ni pa še razrešena.
Razprave ni bilo. SKLEP:
Sprejme se osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Litija za obdobje 1981—1985, ki s tem postane predlog.
Predlog je dostaviti združenemu delu v sprejem.
AD. 4
Ivan Boh poroča, da na predlog Izvršnega sveta SO Litija, ki se nanaša na valorizacijo programov SIS, združeno delo kot celota še ni poslalo svojih sklepov. Zato nam ni znano stališče delavcev v združenem delu in o zadevi ne moremo sklepati.
Ne glede na to, pa prebere pripombe k tej točki, ki sta jih posredovali v pisni obliki delegaciji iz Lesne industrije Litija in delegacija družbenopolitičnih organizacij in Postaje milice.
Lesna industrija Litija navaja, da se ne strinja s tem, da bi se primanjkljaj OZS Litija v prvem polletju delno kril iz sredstev III. samoprispevka. Druga delegacija pa navaja, da naj se pri valorizaciji upošteva le povečanje materialnih stroškov za 8%, izpusti pa naj se povečanje deleža za OD v višini 4%. Nadalje še pove, da zato, ker še nimamo stališča delavcev v združenem delu (postopek bi moral biti zaključen do 20.9.1982), postaja vprašljiva valorizacija nadomestil osebnega dohodka za tiste delavce, ki so že več kot šest mesecev v bolniškem staležu.
AD.5
Ivan Boh v razpravi komentira nekatere podatke iz poročila o realizaciji finančnega načrta. Ugotavlja, da so prispevki doseženi le s 46%, medobčinska solidarnost le s 3Q%, končni poslovni rezultat pa izkazuje nekrite odhodke v znesku 4,459.955,20 din. Pove, da bi bil ta znesek še večji, če bi v periodični obračun vključili še tiste račune izvajalcev, ki so bili datirani s 1.7.1982, usluge pa so se nanašale na prvo polletje. Skupaj s temi računi bi bili nekriti odhodki 9,700.000,00 din. Kar zadeva odhodkovno stran pa omenja, da zobozdravstvena dejavnost izkazuje indeks 54, torej precej nad planskim predvidevanjem. Zaskrbljuje tudi realizacija ambulantno—specialistične dejavnosti, Saj se izkazuje indeks 58%. Nadomestilo OD za nesreče pri delu tudi izkazuje indeks 58, ker pa glede relativno nizkega zneska ni toliko problematično. Že eden ali dva hujša primera namreč lahko močno vplivata na indeks. Odhodki so v globalu doseženi s 50%, kar pomeni, da le-ti hitreje naraščajo, kot pa prihodki. Iz celotnega poročila bi se dalo sklepati, da planirani prihodki ne bodo do konca leta realizirani, odhodki pa bodo občutno prekoračeni, s tem pa bo višji tudi znesek nekritih odhodkov (izguba).
Nadalje še pove, da je bilo v prvem polletju v ambulantno—specialistični dejavnosti pregledano 9.234 oseb in da je bilo v bolnišnični oskrbi 873 oseb. Vse te osebe so bile skupaj v bolnišnici 10.795 oskrbnih dni ali povprečno 12,36 dni. Usluge za ambulantno—specialistične in bolnišnično dejavnost so stale 28.770.914,00 din oziroma na enega zavarovanca 1.986,67 din.
Skupščino informira tudi o prispevnih stopnjah posameznih zdravstvenih skupnosti v ljubljanski regiji. Do 1.8.1982 je bila naša prispevna stropnja tretja po višini, od tedaj dalje pa četrta. Najnižjo stopnjo imajo ljubljanske OZS in sicer do avgusta meseca 9,81 od tedaj dalje pa le 9,55. Kot je znano je naša stopnja 12,36. Najvišjo stopnjo ima OZS Idrija — 12,93. Ob vsem tem pa je zanimiva primerjava izgube v prvem polletju med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi ljubljanske regije.
Naša OZS je po višini izkazane izgube na predzadnjem mestu izmed vseh 18 OZS. Manj od naše ima le OZS Hrastnik. Zanimivo pa je da imajo izgubo tudi ljubljanske OZS in sicer štiri OZS 147,782,846,00 din, OZS Ljubljana-Bežigrad pa ima presežek prihodkov 6,318.351,00 din. Torej ima vseh pet ljubljanskih OZS izgubo 141,464.295,00 din. Ni nam znano, s kakšno motivacijo so ljubljanske OZS s 1.8.1982 znižale prispevnp stopnjo in ob dejstvu, da so sredstva za medobčinsko solidarnost občutno skrčena v primerjavi s srednjeročnimi planskimi dokumenti.
Jože Sirca, delegat iz KZ Litija komentira podatek o realizaciji prispevkov. Opomni na dejstvo, da smo v maju mesecu sprejeli rebalans finančnega načrta (povečali sredstva), sedaj pa se v občini ugotavlja, da so nekatere OZD preveč izplačale osebnih dohodkov in da so jih dolžne vrniti s poračunom do konca leta. To pomeni manjšo maso BOD in manj prispevkov tudi za zdravstvo. Meni, da v taki situaciji ni realno pričakovati, da bo OZS Litija realizirala planirane prispevke, če so v prvem polletju realizirani le s 46%.
Franc Lesjak, predsednik zbora uporabnikov, sicer pa delegat Predilnice Litija meni, da je treba o težki finančni situaciji v zdravstvu informirati vse občane, v vsem dostopni obliki. S tako informacijo naj bi se spodbudili občani v krajevnih skupnostih in delavci v združenem delu, da o problematiki v zdravstvu podrobno in odgovorno razpravljajo in preko svojih delegacij in delegatov posreduje svoja stališča za reševanje razmer.
Alojzija Jesenšek, delegatka iz KS Dole pri Litiji meni, da bi se morali zdravstveni delavci v Litiji bolj potruditi, da bi kaj več naredili v Litiji in paciente manj pošiljali v Ljubljano, v izogib večjim stroškom. Izrazi tudi nekaj pavšalne kritike na račun zobozdravstva.
Dr. Marko Kolšek, predsednik zbora izvajalcev, sicer delegat ZD Litija, pravi da bi bilo zelo dobro, če bi delegatka navedla konkretne primere, ker le tako obstaja možnost, da bi stanje popravilo, oziroma napake odpravile. Na pavšalne pripombe ni moč reagirati zadovoljivo- V- ;;.!     i    ■      iq , , r ..-,v,  :,..
Alojzija Jesenšek pojasni, da bi moral konkretne primere pismeno sporočiti vodja delegacije in ne posamezni delegat.
Ivan Boh informira skupščino, da je bilo v preteklih letih že večkrat povedano, da so zapažanja in pripombe na delo zdravstvenega osebja vedno dobrodošle, da pa morajo biti napisane in konkretizirane. O pavšalnih trditvah je namreč težko objektivno sklepati. Tudi nobenega razloga, da bi se nekateri občani bali napisati svoje pripombe. To lahko v njihovem imenu stori tudi svet krajevne skupnosti, družbenopolitična organizacija ali OZS. SKLEP:
Sprejme se informacija o periodičnem obračunu OZS Litija za prvo polletje v taki obliki, kot je bila podana.
AD. 6
Predsednik odpira razpravo, sklicujoč se na že dano razlago v gradivu.
Konjar Zdenka, delegat delegacije družbenopolitičnih organizacij in Postaje milice, obrazloži stališče svoje delegacije, pismeni odpravek pa izroči predsedniku.
Delegacija ugotavlja, da periodični obračun TOZD Zdravstveno varstvo ni jasno prikazan, ker podatki niso primerjani s planom za leto 1982. Delegacija ugotavlja, da periodični obračun TOZD Zdravstveno varstvo ni jasno prikazan, ker podatki niso primerjani s planom za leto 1982. Delegacija se tudi sprašuje, če je v tem trenutku smotrno nabavljati opremo, ko delavci v združenem delu razmišljajo o ukinitvi prispevne stopnje, s katero se financira program III. samoprispevka. Delegacija meni, da bi lahko s sredstvi, ki so namenjena za nabavo opreme, vsaj deloma pokrili izgubo OZS Litija in tako zmanjšali obveznosti OZD do te skupnosti. Delegacija tudi ugotavlja, da bi predvidena nabava opreme v zdravstvenem domu pomenila pritisk na sredstva OZS Litija, v nadaljevanju pa na OZD v obliki povečanih prispevkov.
DR. Marko Kolšek podrobno razloži potrebo po nabavi diaskop-skega aparata, televizijskega ekrana za rentgensko slikanje in reševalnega kombija. Glede nabave kombija pove, da je stari kombi nespo-
\
soben za prevoz bolnikov, v novem pa bi bili dve postelji. Tudi iz varnostnih razlogov je nabava vozila potrebna. Kar zadeva navedeni aparaturi pa pove, da je nabava z medicinskega stališča pravilna. Ob uporabi teh dveh naprav se bo zmanjšala doza žarčenja, kar je v korist bolnikov in osebja. Pri uporabi televizijskega rentgenskega slikanja pa bo razen tega povečana produktivnost dela. Takrat bo namreč lahko slikanih za po vrst jo do 15 oseb, sedaj pa se za vsakim slikanjem film razvija, pacienti pa v tem času čakajo. Dodaja, da je nameravana nabava opreme strokovno utemeljena.
Matoz Slavka, delegatka TOZD ZV Litija dodaja, da je bila vsa ta oprema že v investicijskem programu za izgradnjo novega zdravstvenega doma. Ker gre za opremo iz uvoza, rabimo devize. Predilnice in Lesne imamo soglasje o odstopu deviznih pravic, toda tega do sedaj nismo mogli realizirati, ker zdravstveni dom kot TOZD še ni bil registriran pri sodišču. Sedaj je to mogoče uresničiti.
Vladislav Seničar, vodja gosp. rač. sektorja DO Zdravstveni dom Domžale uvodoma obrazloži, da je OZS Litija dobila kompletno gradivo, ki se nanaša na periodični obračun celotne delovne organizacije in posameznih temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Iz tega gradiva je moč zaznati vse podrobne podatke o poslovanju in v primerjavi s planom za leto 1982. Taka gradiva redno pošiljamo. Torej s te strani je ZD Domžale opravil svojo nalogo dobro in konkretno. Glede vsebine periodičnega obračuna pa pove, da je treba poslovanje in rezultat OZD ZV Litija gledati v luči dejstva, da TOZD izvršuje svoj
Erogram v 70 % za OZS Litija, v ostalem delu pa za druge uporabnike, avaja sistem kalkuliranja, ki sloni na kalkulacijskih elementih, ki so sicer družbena usmeritev, sprejema pa jih občinska zdravstvena skupnost. Podrobno obrazloži tudi sistem obračunavanja osebnih dohodkov v povezavi z družbenim dogovorom. Ugotavlja, da se izplačana sredstva za osebne dohodke gibljejo v okviru resolucije za 1982. leto. Pove, da so ob skrbnem, odgovornem in racionalnem poslovanju dosegli ugoden poslovni rezultat in v skladu s predpisi, začasno vložili v lastni poslovni sklad 4,934.124,55 din. Ta znesek je rezerviran za eventualno izplačilo osebnih dohodkov in druge namene. Namreč, glede osebnih dohodkov se primerjamo tudi znotraj delovne organizacije, ki deluje na lokacijah Litije, Domžal in Kamnika. Ob tem ugotavlja, da se znesek, ki je začasno vložen v poslovni sklad, ne more smatrati za zdravstveni dinar v tem smislu, da bi se z njim pokrivala izguba občinske zdravstvene skupnosti. Kalkulacije so izdelane na pod lagi družbene usmeritve, na njeni podlagi je določena cena storitev program dela je določen s samoupravnim sporazumom o svobodi menjavi dela, poslovni rezultat pa je plod prizadevanj delovnega k' lektiva. Dodaja tudi to, da je ZD Domžale vedno pripravljen pom gati občinski zdravstveni skupnosti ob likvidnostnih težavah, ne mo pa pristati na pokrivanje izgube OZS Litija, ker jo pogojujejo d' vzroki. Upa, da je zadevo dovolj podrobno pojasnil in dokazal, d' ženega zneska v poslovni sklad ni moč kompenzirati z nastalo iz občinski zdravstveni skupnosti.
Ivan Boh sepredgovorniku zahvali za podrobno razlago z še pove, da je OZS Litija res prejela celotno dokumentacijo ;riodičnim obračunom ZD Domžale. Ker pa ni bil namen, ji skupščine podrobno obravnavali ta periodični obračun, j gatom posredovano le tisto gradivo, ki bi lahko prispevalo! med zneskom vloženim začasno v poslovni sklad in izgube ta kakršnakoli korelacija. V tem smislu smo dobili tudi zel* n odgovor. Torej problem izgube v OZS Litija ostaja odpr iba do konca leta rešiti ali pa ob zaključnem računu.
XEP:
»rejme se informacija o periodičnem obračunu TOZ1 "o varstvo Litija.
AD.7
P:
ime se finančni načrt Medobčinske zdravstvene skupnosti ta za 1982. leto, ki izkazuje prihodke oziroma odhodke v zne-155.000,00 din, od katerega izhaja obveznost OZS Litija v 1,385.594,00 din.
AD.8
'redsednik odpira razpravo, saj so delegati prejeli besedilo samou-avnega sporazuma ter tabelarični pregled elementov kalkulacije, plačnikov, ter obveznosti posameznih OZS.
Ob tem seznanja skupščino, da sta k tej točki dnevnega reda delegaciji Lesna industrije Litija in VIII. konferenca delegacij predložili pismene pripombe. Lesna industrija Litija ima pripombo na 6. člen S AS, ki določa 18.400,00 din na zaposlenega za formiranje sklada skupne porabe v delovni skupnosti, ki opravlja dela in naloge za Medobčinsko zdravstveno skupnost Ljubljana. Delegacija navaja, da je v njihovi delovni organizaciji ta znesek 10.000,00 din. VIII. konferenca delegacij (SDK, SIS, itd) pa se ne strinja s ključem za razdelitev obveznosti na posamezne občinske zdravstvene skupnosti. S SAS je na-
mreč določeno, da ljubljanske OZS participirajo vsako po 672.000,00 din, izven ljubljanske OZS pa z 387.700,00 din. Konferenca meni da naj bi se za razdelitev obveznosti na OZS upoštevalo število aktivnih zavarovancev.
Ivan Boh komentira predlog delegacije Lesne industrije Litija in pove, da gre v predlogu najbrž za zmoto. V družbenem dogovoru je namreč določeno, da se sklad skupne porabe v 1982 sme formirati le do višine 10.010.00 din s tem, da v ta znesek niso zajeta sredstva za topli obrok. Za topli obrok je določen maksimalni znesek 800,00 din mesečno na zaposlenega, kar bi zneslo letno 9.600,00 din. Torej, s SAS določen znesek 18.400,00 din ne presega, z družbenim dogovorom določenih okvirov.
Glede pripombe VIII. konference delegacij pa pojasni predhodni vsklajevalni postopek na posvetovanjih v Medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana. Zaradi boljšega razumevanja pojasni, da je v času ko je še delovala Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana (do 31. 12. 1981) bil uveljavljen ključ za razdelitev obveznosti za tedanjo delovno skupnost, po kriteriju aktivnih zavarovancem v vsaki občinski zdravstveni skupnosti. Tak ključ obveznosti je tedaj imel svoje opravičilo, ker je tedanja delovna skupnost (cca 320 delavcev) opravljala dela in naloge za vseh 18 občinskih zdravstvenih skupnosti in za RZS. Od 1.1.1982 pa je situacija sprememnjena. Sedaj ima vsaka občinska zdravstvena skupnost svojo delovno skupnost (strokovno službo), ki jo posebej tudi plačuje. V sedanji Medobčinski zdravstveni skupnosti pa sploh ni nobene delovne skupnosti. Dela in naloge za Medobčinsko skupnost opravlja 12 delavcev, ki pa spadajo v delovno skupnost vseh petih ljubljanskih občinskih zdravstvenih skupnosti. Teh 12 delavcev ne opravlja nobenih del in nalog izključno za katerokoli OZS, ampak le za medobčinsko zdravstveno skupnost. Jo pa je dejstvo, ki ima posledice na razdelitev obveznosti na posamezne OZS. Na dosedanjih posvetovanjih predstavnikov občinskih zdravstvenih skupnosti ni bil sporen ključ razdelitveobveznosti. Osebno meni, da je predlagani ključ razdelitve obveznosti pravilen. Pove, pa, da s tem ne trdi, da ne bi bilo lahko tudi drugače. O predlogu naj se izjasni skupščina. Sr ,eda pa je treba ob tem vedeti, da bo obveljal tisti način razdelitve
nežnosti, za katerega bo večina občinskih zdravstvenih skupnosti, je pa 18.
^ožanec Franc meni, da so težave v tem, ker je toliko OZS in pravi, 4^ e treba rešiti tako, kot je najbolj prav.
glasovanjem je skupščina obe pripombi zavrnila. »ZA« sta glaso-delegata iz delegacij, ki sta dali pripombe.
V P:
' jme se samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela v letu delovno skupnostjo strokovnih služb SIS zdravstvenega in soja varstva Ljubljana za enoto, ki opravlja dela in naloge za Me-sko zdravstveno skupnost Ljubljana ter finančna obveznost arija v znesku 387.700,00 din.
AD. 9
'Boh informira skupščino, da je vseh 18 občinskih zdravstvenih upnosti ljubljanske zdravstvene regije letos ustanovilo posebno de-vno skupnost — Zdravstveni informacijski center Ljubljana. Le-ta še v ustanavljanju, kar zadeva samoupravne postopke. Ta center edlaga za 1982. leto začasno financiranje njegove dejavnosti. V za-"<u leta je bila določena akontacija za vse OZS, za OZS Litija pa je ;sla 477.570,00 din. V sedanjem zahtevku se ta znesek povečuje na 2.414,00 din, oziroma je,za 174.844,00 din večji kot je bila akonta-lja.Predlagatelj pojasnjuje to povečanje z višjo amortizacijo, ki jo zahtevajo novi predpisi. Ker gre za objektivno okoliščino predlaga, da se obveznost OZS Litija sprejme po sedanjem predlogu.
Konjar Zdenka, delegatka iz delegacije družbenopolitičnih organizacij in Postaje milice, pove, da je delegacija predložila pismeno delegatsko vprašanje, ki je obema tudi pripomba k tej točki. To je delegacija storila zato, ker meni, da mora biti z zdravstveno problematiko seznanjeno čimveč ljudi.
Prebere se delegatsko vprašanje. Vsebina: Zaradi dobrega informiranja vseh občanov, smo mnenja, da bi morali biti vsaj izvlečki gradiva za skupščino OZS objavljeni v delegatskem poročevalcu. Menimo, da je informacijski sistem OZS zaprt v krog delegatov te skupnosti in ni dostopen širši presoji delovnih ljudi in občanov. Istočasno opozarjamo skupščino Občinske zdravstvene skupnosti, da predlog novega zakona o družbenem informiranju ne dovoljuje panožnega organiziranja zbiranja in posredovanja podatkov, temveč bo s svojimi določili zahteval enoten informacijski sistem na nivoju družbenopolitičnih skupnosti. Zato menimo, da ni smotrno vlagati sredstva v razvoj informacijskega sistema na nivoju regije za potrebe zdravstvene skupnosti, ker smo mnenja, da se bodo ta sredstva prej ali slej prenesla v upravljanje tisti družbenopolitični skupnosti, pri kateri bo sedež tega informacijskega sistema, i
Matoz Slavka meni, da je uradno gradivo, ki naj bi bilo objavljeno v delegatskem obveščevalcu, suhoparno za večino občanov. Ljudje se bolj zanimajo za glasilo OBČAN.
Kovic Eva, gostja, ki predstavlja občinsko skupščino, podpira predlog delegacije, da bi bilo gradivo objavljeno v Delegatskem obveščevalcu. Meni, da je zdravstvena problematika take narave, da morajo biti o njej obveščeni vsi občani in ne le delegati te skupščine. Dajo se objaviti tudi ustrezni izvlečki gradiva.
Lesjak Franc meni, da bi bilo dobro dati ljudem informacije o tem, s kakšno problematiko se ukvarja občinska zdravstvena skupnost in to pogosteje.
Ivan Boh pove, da ima delegatsko vprašanje oziroma pripomba, dva dela. Prvi del se nanaša na informiranje, drugi pa na računalnik. V principu je pripomba glede informiranja vredna velike pozornosti. Občinska zdravstvena skupnost Litija je družbeni subjekt in o njeni dejavnosti morajo biti obveščeni delovni ljudje in občani. Kakšna pa naj bo obliko informiranja, pa je stvar presoje. Glede objavljanja uradnega gradiva za seje skupščine v Delegatskem obveščevalcu ima nekaj pomislekov. OZS Litija je v primerjavi z ostalimi SIS v občini v nekoliko specifičnem položaju. Skupščina OZS Litija na svojih sejah ne razpravlja in sprejema le svojih lastnih dokumentov, temveč tudi dokumente republiške zdravstvene skupnosti in medobčinske zdravstvene skupnosti. Obe te skupnosti mata svoja glasila, v katerih gradiva objavljata. Ta gradiva dobijo vse naše delegacije, ne pa tudi vsa gospodinjstva. Uradno gradivo se ne more objavljati v izvlečkih, celota pa je v nekaterih primerih predolga. N.pr. statut, razni samoupravni sporazumi, ki imajo včasih tudi po 40 strani. Težave nastanejo tudi pri pripravi gradiva glede na čas tiskanja Delegatskega obveščevalca. Sklic sej skupščine OZS Litija se ravna po smernicah republiške in medobočinske zdravstvene skupnosti in je vse to zelo težko vskla-diti že z željami v sami občini (seja občinske skupščine in seje skupščin drugih SIS v občini).
Tudi ne sprejema že v naprej teze, da ljudje Delegatskega obveščevalca ne berejo. Zna pa biti res, da je za nekatere ljudi, ki s to problematiko nimajo neposrednega stika, gradivo težko razumljive <v, se zato z njim le površno seznanijo. Navaja tudi finančni učinek, ki pa ne sme biti primarnega značaja. Gradivo, ki je bilo objavljeno v Dei"gat-skem obveščevalcu za sejo skupščine 24.6.1982 je stalo cca 19J$ ;jj din, gradivo za to sejo skupščine, ki ga je v 75 izvodih razmn«'1' za. sebni obrtnik pa cca 4.000,00 din. Ob vsem tem meni, da zarac* j,,Seh navedenih okoliščin, ne bi bilo primerno, da bi vsa uradna gradiva objavljali v Delegatskem obveščevalcu. Obljavljali pa bi morda le najpomembnejša, ki utegnejo res zanimati najširši krog občano\. Sicer pa meni, da je najboljša rešitev v tem, da se tekoča problematika zdravstva objavlja v vsakem ali vsaj vsakem drugem glasilu občanov v poljudni obliki. S tem bi dosegli svoj namen, ker bi bili občani sproi-no informirani, izognili pa bi se organizacijskim težavam in sorazmi velikim stroškom. Zato meni, da bi bilo dobro, če bi se vsi predst? zainteresiranih družbenih subjektov sestali in problematiko inf ranja preučili. Iniciativo pa naj bi prevzela OK SZDL Litija.
Glede pripombe, ki zadeva sofinanciranje računalniške dejav pa meni, da je posledica nerazumevanja zadeve. Računalniško macijski sistem je družbeno dogovorjen v republiki. Računalnik imela vsaka zdravstvena regija. Več kot 10 let je tekel postopek 2 bavo računalnika za ljubljansko zdravstveno regijo. Sedaj je -dela. Ustanovljena je posebna delovna skupnost. Zaposlenih je 4< lavcev. Del tega računalnika je tudi v družbeni lasti OZS Litija, veznost do plačila anuitet še obstoja in jih OZS Litija tudi redno čuje. Seveda pa je dolžna plačati tudi svoj delež zadelo, ki ga t? posleni opravljajo. Kar računalnik daje je iz ustreznih dokum. d6bro vidno. O bodočem zakonu o družbenem informiranju pra ne more nič reči, ker zadeve ne pozna. Dvomi pa, da bi sedanji čunalniško informacijski sistem v zdravstvu bil dezintegriran, saj r je znano, da se vlagajo veliki napori, da bi se še bolj organizacij: utrdil.
Na koncu predlaga, da skupščina sprejme obveznost OZS Litija za 1982. leto do Zdravstvenega informacijskega centra Ljubljana, čeprav je le-ta višje od prvotne akontacije za 174.844,00 din. Toliko nam za te namene v finančnem načrtu sicer manjka, toda finančni načrt ni matematična formula, ki se za vsako ceno mora skladati tudi z dogodki tekom leta in ob zaključnem računu. SKLEP:
Sprejme se predlog Zdravstvenega informacijskega centra Ljubljana o sofinanciranju te dejavnosti, iz katerega izhaja za OZS Litija obveznost v 1982. letu v znesku 652.414,00 din.
Skupščina sprejema stališče, daje z družbenega vidika nujno obveščati občane o problematiki občinske zdravstvene skupnosti. O obliki in podrobnostih pa naj bi se vsi zainteresirani dejavniki pogovorili v okviru OK SZDL.
AD. 10
Ivan Boh informira skupščino, da je Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana predložil Dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela za obdobje 1981—1985 za leto 1982. Ta sporazum sicer sprejema dokončno Medobčinska zdravstvena skupnost Ljubljana, občinske zdravstvene skupnosti pa se morajo o njem izreči. Za financiranje dejavnosti tega zavoda v 1982. letu odpade na OZS Litija znesek 300.000,00 din, v finančnem načrtu pa imamo predvideno 324.000,00 din. Predlaga, da skupščina predlog sprejme. SKLEP:
Sprejme se dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela za obdobje 1981-1985 za 1982. leto Zavoda za socialno medicino in higieno Ljubljana, po katerem je za OZS Litija določena obveznost sofinanciranja v znesku din 300.000,00.
AD. 11
Ivan Boh pojasni, da je,OZS Litija izvršila vse priprave, da bi v skladu z zakonom registrirala pri sodišču. Manjka le še sklep o tem, kdo zastopa OZS Litija. V statutu imamo zapisano, da OZS Litija zastopa vodja delovne skupnosti strokovnih služb SIS. Ne glede na to, pa mora biti zastopnik določen s sklepom skupščine. SKLEP:
Skupščina OZS Litija na podlagi 4. člena statuta določi za zastopnika OZS Litija Merzel Hari, vodjo delovne skupnosti strokovnih služb SIS
AD. 12
Glede na to, da je-bilo že med sejo skupščine dogovorjeno na nekaka delegatska vprašanja oz. pripombe, se prebere delegatsko vpra-lje združene delegacije Osnovne šole »Lojze Hostnik—Jovo«, Ga-ka. Delegatsko vprašanje se nanaša na željo občanov Gabrovka i se v Gabrovki organizirala zobozdravstvena služba za osnovne
ri Franca, delegata OŠ Gabrovka še ustno razloži problerr' P:
tščina bo o delegatskem vprašanju OŠ Gabrovka sklepala n seji, ko bo pribavljeno strokovno mnenje. O sklepu skupi Gabrovka pismeno obveščena.
AD. 13
seje skupščine Medobočinske zdravstvene skupnosti po z 'i delegatov še ni bilo, se ne voli novih delegatov. Za sejo »• publiške zdravstvene skupnosti pa ostanejo delegati, ki
eni na seji skupščine dne 24.6.1982.
a skupščine je zaključena ob 14. uri in 30 minut.
r
GLASILO OBČANOV
IM-jm*M*& Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja i m o*of :Am Mlaj (glavni In odgovorni uradnik), Mlja Bar-
a(Mt«r), Mojca Ltbiager, Lojze Kotar, Slavko UrbK, Borb wfc ta Franc Mak. Pumednifi časopisnega svata: Stana tmmnlM. ObBkovaafe m tehnično urejanje: Drago Pečeala. Pripravasaliah: IBM- Dnevnik. Tlak: TIskarna Ljudska pravic*. Nenta* ai snaha i si Litija, Trg na Stavbah 1, p«. 6. Čaae-
Kpinjanša vsa |ii|israj«rva v občuti brezplačno na "