Politični ogled. K r a 1 j e v i n a S H S. Za dne 20. t. m. '0 bila sklicana seja narodne sku[yg6ine. Zbornica se je bavila večinoma z inferpelaci^ami. V torkovi seji jo pa bilo v zbornici vsled ostrega nastopa poslancev Jugoslovanskoga kluba zelo živahno, deloma burnoProti dvanajstinam, ki so bile na dnevnem redu, _e v imenu Jugoslovanskega kluba ostro na&to^il 1 oslaneo dr. Cosar, ki Je v ostrib besedab obsolal hrozglavost našega državnega gospodarstva. V linance niinamo nobonoga vpogleda, ministri enostavno dovoliujeio kredite, tako n. pr. sq dovolili med drugim prosvetnamu m?nistrstvu zn©i sek 150.000 dinarjev za podporo gle dališfia v Sglifu, samo za iprlpravo genovske konlerence pa 60.000 dtoarjev, ugovarjai je proti neenakosti davkov, ter dokazoval, da tiči vzrok nizki vred nosti našega denarja v slabem državnorn gospodarstvu in v slabi linandnl politiki naše vlade. — Turški poslanci v našem parlamentu so se po odstopu oboh svojih ministrov nekaj 5asa kujali, toda sedaj, ko jim \e dala vlada nekaj «oukrčkov", sta zopet vstonila v vlado dva njihova, poslanca,, * R e k a. Na Reki noče priti do mi-< ru. Namenoma vprizorjeni fašistovski izgredi so imeli zaželjeni uspeh, kajti italijanska vlada je do svo]ih četah zasedla Reko. It^alida. V IKaJtfi j© odatopilo prejšnje ministrstvo Bonomija. Kralj j6 po dolgih pogaianjih in posvetovanjih noveril sestavo nove vlade zborničnemu predsedniku De Nikoli, 0 kate«< rem se zatrjuie, da se mu bo posrefti-* lo sestaviti novo vlado; A v s t r 1 j a. Avstrijska vlada bo vendarle dobila od Cehoslovaške, Anglije in Francije državno posojilo v znesku 187 miiijard avstri]skih kron, toda zastaviti bo morala vse svoje umetnine, posojilo pa obresfovati po 6 odst. Angleška Angleška vlada i-i ma še vedno veliko homatij z Irsko , ki ni zadovoljna s podelieno ]i samr> iipravo, še ve6 skrbi pa dete, Angliji Indiia, ki se ho6e z yso silo odcepiti od Anglije, 0 čemer pa angleška vlada noče ničesar vedeti. Upori in homatije v Indili so na dnevnem redu, R u s i' a. Iz Rusije prihajajo ved no bolj grozna poročila 0 lakoti, kajtl lakota se ie raztegnila na Krim, kjer. strada 130.000 otrok In 300.000 odraslih,