ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA BESEDA, DVE O STEINBERGOVEM IN DRUGIH OPISIH CERKNIŠKEGA JEZERA BRANKO KOROŠEC Pred časom, si je Turistično društvo^ pri ob- činski skupščini Cerknica zadalo nalogo, jx>leg postopnih urejevalnilh del na svojih turističnih objektih, zbrati v svoj arhiv čim več doseg- ljivega zgodovinskega, arheološkega, etnograf- skega, karstološkega in speleološkega gradiva o svojem turističnem področju. Vse to gradivo naj bi, zbrano in urejeno>, bilo na razpolago in služilo zainteresiranemu domačemu ali tu- jemu obiskovalcu in občudovalcu Cerkniškega jezera in okolice. Del te naloge posega tudi na področje slovstvene zgodovine, točneje, v tisti del domače in tuje hterame ali strokov- ne književnosti, katere stvaritve se tako ali drugače nanašajo na izredni naravni pojav Cerkniškega jezera. Naslednji poskus predvsem okvirnega po- pisa literature o Cerkniškem jezeru naj služi v skromno pomoč izvrševalcem gornje naloge in morda hkrati tudi vsem tistim, ki jim je ta nenavadni, a prečudoviti del naše sloven- ske zemlje še posebej pri srcu. 1. Prvi, lahko rečemo, izredno natančni in vestno zbrani popis omemb, navajanj, vkarti- ranj ter krajših ali daljših opisov Cerkniškega jezera za čas od antike pa do svoje dobe je podal pravzaprav že J. W. VALVASOR v svoji Slavi Vojvodine Kranjske v uvodu k lastne- mu opisu tega jezera (I. del, IV. knjiga, pogl. XLVI., str. 619 in sled.; RudoIfswerth 1877). Izredno uspel prevod le-tega opisa nam po- sreduje M. Rupel v Valvasorjevem berilu (MK' Lj. 1951), vendar pa izpušča poglavje z Valva- sorjevim opisom dotakratne literature o je- zeru. Tudi P. Kunaver se v knjižici Cerkni- ško jezero (MK Lj, 1961 — zbirka Priroda in ljudje) ravna po Ruplu in Valvasorjevega opisa literature o jezeru ne navaja. Današ- njemu bravcu more pomeniti citiranje Valva- sorjeve bibliografije o jezeru kvečjemu spisek imen ljudi, in njih del, ki so posvetili nekaj pozornosti tudi temu izrednemu jezerskemu naravnemu fenomenu, saj je tekste same, razen v redkih primerih, skoraj nemogoče dobiti v rake. Zato se v naslednjem omeju- jemo na citiranje le tistih po Valvasorju na- vedenih avtorjev in njih opisov jezera, ki so v naših knjižnicah še dosegljivi. Svoj popis dotakratnih avtorjev m poročil o jezeru, pa naj so bila to samostojna dela ali samo del obširnejših razprav o naravnih znamenitostih, je Valvasor razdelil po plščevi strokovni usmerjenosti: navaja geografe, ko- zmografe, topografe, zgodovinarje, naravo- slovce, potopisce in celo pesnike. Od geo- grafov, ki jih Valvasor našteva, ostajajo še dandanes pomembni STRABON (7. knjiga, fol. 211), Filip KLUVER {Germania antiqua, I. del, knj. 3. in 4.), JANSSON (Atlas minor Janssonii, II. del), Abraham ORTELIUS (The- atro orbis terrar., foL 41) ter MERCATOR in FOURNIER. Med kozmografi sta pomemb- nejša Sebastin MUNSTER (Cosmographia uni- versa 1525) m Johann RAUWEN (Cosmogra- phia muior), med topografi pa predvsem Matej MERIAN (Topographia Provinciarum Austria- carum, knj. 4., list 111); med zgodovinarji'pa Martin BAUCER (Annalibus Noricis), Martin ZEILLER (Epistolischen Schatz-Kammer, str. 86), J. Ludvik SCHONLEBEN (Apparata h Carniola antiqua et nova), Edward BROWNE , Prva stran latinskega opisa jezera v verzih. Amoe- nissimae iuxta anque fertilissimae in convalllbus sitae Regiunculae Circknizae descriptio, Iz knjižnice Narod- nega muzeja v Ljubljani Gruberjeva razlaga jezerskega fenomena, dodana nje- govim Pismom kot priloga. (Vse slike so uporabljene z odobritvijo uprave knjižnice Narodnega muzeja v Ljub- ljani, iz katere knjižnega fonda so fotografirane.) 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO (v Acta philosophica), Jurij WERNER (De odmirandis Hungariae aquis, 1551) in baron Sigismund HERBERSTEIN (De admirandis rebus naturae). Med naravoslovci so pomemb- nejši Henrik OLDENBURG, J. H. SEVFRIED in predvsem pater Atanazij KIRCHER (Mun- dus subterraneus, 1678). Med pesniki, ki ope- vajo jezero, je Valvasorju znan le Jurij Sigis- mund baron HALLERSTEIN. Morda ne bo odveč, če navedemo k Valva- sorjevemu še dva. tri pesniške opise Cerkni- škega jezera: poleg Vergila opeva jezero tudi Dante ALIGHIERI {Divina Comedia, Pekel, XXXn. spev) in Jurij LEONBERG (AMOE- NISSIMAE IUXTA ANQUE FERTILISSIMAE IN CONVALLIBUS SITAE REGIUNCULAE CIRKNIZAE DESCRIPTIO. tiskana v Regens- burgu); pesem vzneseno in v VergUovem slo- gu ponavlja opis jezera izpod peresa drugega, resnejšega pisca. Datiranje teh listov (pesem obsega 8 strani latinskih verzov), iztrganih iz doslej neznane knjige — kar bi sodili po paginaciji ob spodnjem robu originala, ki ga hrani knjižnica Narodnega muzeja v Ljub- ljani —, je trenutno še dvomljivo, ne bi pa dosti pogrešili, če postavimo' nastanek te pesmi v drugo polovico ali na konec XVII. stoletja. Pr'zadeven latinist ali slovstveni zgo- dovinar, ki bi se je lotil, bi to uganko lažje rešil. 2. JURIJ WERNER (Georgio VVemero), zdrav- nik na Dunaju, je leta 1505 napisal spominski spis o čudovitih ogrskih vodah, Hijpomnema- tion de admirandis Hungariae aquis, ter ga leta 1551 na Dunaju tudi izdal. Spis je bil posvečen baronu 2igi Herbersteinu, saj ga je ta v svojem Admirandis rebus naturae opom- nil tudi na Cerkniško jezero. Wemer je jezero prestavil na Koroško (Kamten), vendar mu tega skoraj ni zameriti; takratni pisci dosti- krat niso imeli jasnih predstav o deželni) i razmejitvah. Seveda je naravna posebnost Cerkniškega jezera pritegnila tudi njegovo pozornost. Vendar je njegov opis le-tega raz- meroma skromen: poleg ugotovitve, da na jezeru lahko v enem letu orjejo, sejejo, žii- njejo, kose, love in ribarijo, sicer omenja je- zerske pritoke, potoke in studence, ne imenuje jih pa po imenu ter sploh ne navaja jezerskih požiralnikov ali jam. Pojav ponikanja samo opiše, ne skuša ga pa razložiti. Navaja le med ljudstvom ustaljeno mnenje, da mora v okoliških gorah obstajati nekaj podzemeljskih jezerc, ki naj bi bila glavni dovajalci vode v jezero. Prav tako naj bi po njegovem mne- nju bilo pod jezerskim dnom (jezeriščem) še drugo jezero, ki napolnjeno po pretoku vode iz jezerc v okoliških gorah vodo zopet iztiska r.azaj v pravo jezero nad seboj. Ohlapnim razlagam manjka verjetnosti, zato se potem ni čuditi, da so vsi, s piscem vred, tej ne- zanesljivi teoriji le na pol verjeli. Prav tako preseneča Wemerja pojavljanje živih rac ob naraščanju vode iz bruhalnikov. Jezersko dno primerja situ ter s tem vsaj približno doka- zuje nekaj zdrave razsodnosti ob različnih razlagah, ki so brez dvoma o tem p>ojavu krožile. Govori tudi o obilnem ribolovu ter o izredni velikosti jezerskih postrvi, ki pa po njegovem mnenju v kratkem času letnega je- zerskega obstoja nikakor ne morejo dorasti do tiste presenetljive velikosti in teže, kakršno dokazujejo pri ulovu ob odteku jezera. Po- dobnih nedoslednosti v njegovem opisu bi lahko navedli še več, vendar to ni namen tega sestavka. Wemerjev opis jezera je v povzetku vklju- čil Valvasor kot uvod k lastnemu opisu jezera v SlavL EDUARD BROWNE (Browen, pri Pohlinu Brawn), angleški zdravnik, prirodoslovec in potopisec, je leta 1673 v Acta philosophica, publikaciji londonske Royal Society, objavil pK)topis s Kranjske in drugih naših dežel ixxl Avstrijo in Turčijo (A Brief Account of some Travels in Hungaria, Servia, Bulgaria, Mace- donia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Camiolia and Friuli. As also some Observa- tions on the Gold, Silver, Copper, Quick-sil- xier Mineš, Baths and Mineral Waters in those Parts with the Figures of some Habits and Remarkable Places, London 1673; druga izd. 1687, franc. prevod 1674, nemški prevod 1686) ter se v IV. delu le-tega pomudil tudi z bež- nim opisom Cerkniškega jezera. Kratek ogled jezera mu za ta opis ni mogel zadoščati, zato poseže po predhodnikih ter dostikrat prav nekritično kar prepisuje iz njih. Zato se nje- gov opis tudi ne razlikuje dosti od Wemer- jevega in je dovolj, če ga tu le omenimo. Jezuit in profesor naravoslovja, ATANAZIJ KIRCHER (P. Atanasius Kircherus) iz Wiirz- burga, je leta 1678 izdal obširno delo o pod- zemskem svetu pod naslovom Mundus sub- terraneus, v prvem in drugem zvezku opisuje tudi Cerkniško jezero. Problem natekanja Ln odtekanja jezera skuša tudi Kircher razložiti s teorijo o skritih gorskih zbiralnih jezercih v Javomikih, s sifoni med pravim jezerom in jezerom pod njim. Prepričljiv pa ostaja prav toliko kot pred njim Wemer. Primerjava doslej omenjenih razlag pa dokazuje, da je bil predvsem Kircherjev opis tega pojava osnova Valvasorjeve razlage. Le z malenkost- 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nimi pridržki ga je namreč povzel — po origi- nalu v latinščini — v uvod k svojemu opisu jezera. 3. Ko je dr. JANEZ LUDVIK SCHONLEBEN leta 1672 v Ribnici pričel pisati svojo Carniola antiqua et nova, je imel vsekakor v načrtu, vključiti v to tako obširno zamišljeno delo tudi podrobnejši topografsko-statistični opis Kranjske po njenem tedanjem stanju. Appa- ratus Carniolae antiquae je dejansko le do- datek k zgodovinskemu orisu Kranjske; ko pisec v tretjem in naslednjih poglavjih tega dela po abecednem redu niza opise starih naselij z njih zgodovino, imena geografskih objektov, gora, dolin, rek in jezer, se dotakne tudi presihajočega Cerkniškega jezera. V svojem sicer kratkem opisu jezera pa se Schonleben ne oddaljuje dosti od svojih pred- hodnikov. 2e bežna primerjava Wernerjevega in Kircherjevega opisa z njegovim dokazuje, da si ni delal problema s pojavi, ki so nekaj let pozneje tako pritegnili Valvasorja, da jim je poleg spisa za Royal Society posvetil kar skoraj celotno četrto knjigo svoje Slave. Schonlebnov opis jezera se omejuje na takrat znane in veljavne razlage za tisti čas tako presenetljivilh razmer na jezeru in okoli njega. Kot vse opisovalce doslej je tudi njega pred- vsem pritegnila ugotovitev opazovalcev živ- ljenja ob jezeru, da se da na jezeru v enem letu sejati, žeti in kositi, spravljati steljo', pasti živino, loviti in ribariti. To dejstvo, ki ga je bolj ali manj potrjevalo jezero samo, so vsaj do Schonlebna vsi pisci navdušeno podčrta vali kot nekakšno geslo svojih sicer logičnih razlag skromnih opisov, saj jim je to mimo iskanja pravega vzroka tega jezer- skega fenomena še najlažje steklo izpod peres. Ni dvoma, da si je Schonleben jezero ogle- dal tudi sam. Kot klerik in zgodovinar pa si lastnega mnenja ob pojavih, ki so mu jih jezerčani skušali pojasniti, pa, jih ni razumel, ni mogel ustvariti. Močneje pa je nanj vse- kakor vplivala takratna dosegljiva literatura C Cerkniškem jezeru, predvsem Kircherjeva i-azlaga jezerskega presihanja in natekanja, ki je vsaj za tisti čas naj določneje posegala v razlago tega sicer zelo zamotanega pojava. Zgodbic z jezera, ki sta jim poleg njega ver- jela tudi Valvasor in deloma celo Steinberg, v svojem skopem opisu ni ponavljal v tohki meri kot kasneje Valvasor, ni pa niti najmanj skušal dognati resnično stanje na jezeru ali vsaj preveriti nekatere od izmišljotin. Torej ni pretirano, če trdimo, da so vsaj do Tobije Gruberja vsi opisovalci jezera skoraj slepo verjeli marsikateri potegavščini šegavih do- mačinov, ki so si v lastno zadovoljstvo prav radi privoščili marsikaterega učenega »škrica«, če jih je ta le prevsiljivo spraševal o stvareh, ki so bile vsaj njim dobro znane in razum- ljive. Schonleben v svojem opisu le na kratko navaja obseg jezera, njegovo lego ter le štiri vasi okrog njega: Lipsenj, Jezero, Otok in Martinjak. Omenja pa dalje, da skozi vasi in ob njih priteka v jezero nekaj potokov, ki potem v njem poniknejo; ne navaja pa jih niti po številu, niti ne imensko. Poleg že omenjene ustaljene trditve vseh dotedanjih opisovalcev, kaj vse se da početi na polnem ali presahlem jezeru, se le bežno dotakne tudi jezerskega presihanja, oziroma izginjanja in zopetnega naraščanja jezerskih dotokov po nevidnih vodnih kanalih ter tako posredno pritrjuje ideji o podzemnem jezeru pod jezer- skim dnom, misli, ki jo je spočel Wemer in uveljavil Kircher. Pojavljanje rib, predvsem ščuk, ob naraščajočem jezeru in dejstvo, da te prihajajo iz bruhalnikov v jezero že do- rasle, mu je prav tako problem, ki ga omenja, a ga ne skuša pojasniti. V podrobnosti ribo- lova na jezeru se ne spušča, govori le oi obil- nem ribolovu, ne da bi pri tem z besedo ome- nil »ribiška suha leta«, ko jezero' zaradi ne- običajnega zastoja v odteku ali naraščanju ne obdari okolišanov s takim ribjim obiljem. Njegova trditev, da je nastalo jezero po vsej verjetnosti z zemeljskim udorom na tem kraju ter da so tako nastale ponikalnice, zbiralniki in bruhalniki, da ne omenjamo domnevnega jezera pod pravim jezeriščem, ki so vzrok ob- časnemu presihanju in laaraščanju jezera, iz- haja slej ko prej iz Kiroherjeve razlage. Pri tem pa Schonlebnu tudi ni zameriti nesamo- stojnih ponavljanj, saj se kot zgodovinar in pisec tako obširnega dela ni utegnil podrob- neje baviti s problemi, ki jih niso znali zadovoljivo rešiti niti naravoslovci sami. L. 1685, torej le nekaj let pred Valvasorjem, je E. G. KAPPELIUS objavil v Hamburgu v knjigi Znamenitosti sveta (Denkiuiirdigkeiten der Welt oder sogenannte RELATIONES CU- RJOSAE) slovenskemu bralcu dvoje le malo znanih krajših sestavkov o Rib in vodi boga- tem Cerkniškem jezeru (Der Fisch und Was- serreiche Czircknitzer See) in Paše bogatem Cerkniškem jezeru (Weydreiche Czircknitzer See). Ta, skoraj enciklopedična sestavka sta opremljena z dvema zelo uspelima bakro- rezoma, od katerih prikazuje prvi ribolov, drugi pa lov na divjad na Cerkniškem jezeru. Pisec omenja svojo pot do jezera preko Ljub- ljane, ki je zanj prestoli ca Koroške (Haupt- 13 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Steinbergova upodobitev Kircher je ve razlage o na- takanju vode v jezero. Po Kircherjevi zamisli se pa- davinske vode s hribov HHH zbirajo v GGG potočke, ; ki pri FFF ponikajo v zemljo in se izlivajo v podzemno ' votlino D v osrčju gore C skozi odprtino E; iz D pa j preko naravnega sifona ali natege A B skozi ustje I . odtekajo nadzemno do K in dalje v jezero L. Zamisel t je podkrepljena s preprostim fizikalnim primerom na-j tege N M in posodo R ; Stadt in Karnten — naj temu pripišemo Wer- nerjevo botrstvo?). Borovnice (Brounitza) in čez Pokoj išče, torej po tako imenovani Opa- tovi poti, v Cerknico. Navaja tudi jezerske požiralnike, ki jih poimenuje v jeziku »ki ga tam uporabljajo«, namreč Vodanas (Vodonos), Reshetu (Rešeto), Sitarza (Sitarča), Ribich- kiama (Ribiška jama), Naknishu (verjetno^ Na Križu), Levishe (Levišča) in Kottel (Kotel). Kappelijeva sestavka sta kljub dejstvu, da sta bila objavljena tik pred Valvasorjevo odločitvijo', da po vzoru Merianove Topogra- phiae provinciarum Austriacarum, ki je vse- bovala pri opisu naših dežel marsikatera sko- raj neodpustljivo površnost — greihom Marti- na Zeillerja — napiše doslej najobsežnejši in najizčrpnejši popis Kranjske, skorajda popol- noma izginila, v pozabo. Prvi opis Cerkniškega jezera izpod peresa Janeza Vajkarda VALVASORJA, ki ga je leta 1687 ali le malo pred tem, napisanega v latinščini in pod naslovom Lacus Cirknicensis rarissimi Carniolae cimelii potiora pheono- mena, poslal angleški Royal Society v London ter zanj prejel častno članstvo tega slovitega znanstvenega društva, je v nekem smislu le priprava na obdelavo istega gradiva, ki ga je potem tako s pridom vključil v Slavo. Da se je dela lotil res temeljito, dokazuje njegov uvod v opisovanje jezera, kjer citira Wemerja, Kircherja in Schonlebna po originalu v latin- ščini. Kljub temu, da vsem očita pomanjklji- vosti in mestoma površnost, pa se sam ne do- koplje do prav nič bolj utemeljene ali do- kazljive razlage samega jezerskega fenomena: tudi on samo ponavlja Kircherjevo teorijo o dovajalnih jezerih v Javornikih in podzem- nem jezeru pod Cerkniškim jezeriščem. V že- lji, da bi bil v opisu čim izčrpnejši, vpleta v besedilo vrsto potegavščin, ki jim je slepo verjel. Krivdo za marsikatero od njih lahko pripisujemo navihanemu ribiču Rožen ti in ne Valvasorju samemu. Kar pa zadeva problem naravnega presihanja in naraščanja jezera, nenavadnih lastnosti bruhalnih in požiralnih jam na jezeru, pa mu ni očitati drugega kot to, da se iz splošnega takratnega znanstve- nega obzorja ni zmogel dvigniti niti on niti kdo drug ter da je jedro problematike jezera uspela rešiti šele vrsta raziskovalcev-strokov- njakov iz dobe na prehodu iz XIX. v XX. sto- letje, toirej šele moderna znanost. 4. Skoraj sedemdeset let po Valvasorjevi Slavi izide na Slovenskem, v Ljubljani, prvo obsež- nejše delo, posvečeno izključno' samo opisu tega znamenitega kraškega pojava, Steinber- govo Izčrpno poročilo o Cerkniškem jezeru le- žečem na Notranjskem Kranjskem (GRUND- LICHE NACHRICHT von dem in dem Inner- Krain gelegenen CZIRKNITZER SEE). Kljub temu, da je to obsežno samostojno delo Kra- ševca Steinberga doživelo natis v Ljubljani, izdajo v Gradcu in natis francoskega izvlečka tudi v Bruslju (Pohlin in za, njim Steska zmotno navajata Haag), ga Kidričeva Zgodo- vina slovenskega slovstva, po vojni pri Slo'- venski matici natisnjena Zgodovina sloven- skega slovstva v Legiševi redakciji, niti nje- gova krajša Zgodovina slovenskega slovstva iz zbirke Kosmos (MK Lj. 1963), niti pisci študij o naši predrazsvetljenski ali razsvet- ljenski znanstveni literaturi ne omenjajo, po pomembnosti pa tako rekoč neopravičeno za- postavljajo. Bolj znan je zgodovinarjem (F. Orožen, Vojvodina Kranjska; B. Grafenauer, Zgodovina narodov Jugoslavije, II., str. 782; V. Steska DiS XXVIII), naravoslovcem in etnografom (dr. R. Ložar, Narodopisje Slov. L; V. Novak itd.) ter večini poznejših opisovalcev Cerkniškega jezera. In vendar bi njegova knjiga zaslužila precej več pozornosti, kot pa je je bila deležna doslej. Naj bo samo ome- njeno, da je bila kljub ljubljanski in graški izdaji redkost že leta 1850, kot poroča novičar Kosmač v Bleiweisovih Rokodelskih novicah istega leta (»Steinbergove bukve so pa .. . tako redke, da se v malokteri bukvamici še dobe«). Prava redkost pa je knjiga dandanašnji. Prvo zamisel, osnutek Izčrpnega poročila, je Steinberg napisal kot komisar za oskrbo- vanje in popravilo cest na Notranjskem v letih 1718 do 1720. Tega je kasneje, v obdobju stalnega bivanja ob jezeru, znatno razširil; M ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Naslovna stran z avtorjevim portretom ljubljanske izdaje Steinbergovega opisa Cerkniškega jezera iz leta 1758 (1761). Naslovna stran graške izdaje iz leta 1761 se razlikuje od gornje le v navedbi kraja ter letnice izida in imenu tiskarja dopolnitve so opazne že pri sami razporeditvi poglavij v knjigi. Svoje 235 strani obsegajoče in s 34 bakrorezi ilustrirano poročilo pričenja na enak način kot -Valvasor, ki mu je vsaj okvirno služil kot vzor. Najprej opiše lego in okolico jezera, okoliške cerkve in jezerske dotoke, spregovori o natekanju in naraščanju jezera, o njegovem obsegu in globini. V četr- tem poglavju govori o lovu na jezeru v vseh štirih letnih časih, v petem o lovu na polhe. Naslednje poglavje govori o odtekanju jezera, o njegovih odtočnih jamah in Magdalenskem studencu. Sedmo poglavje je posvečeno ribo- lovu, poroča o nekdanjih in tedanjih graščin- skih pravicah pri ribolovu in razvrstitvi jam pri tem. Osmo poroča o odtoku jezera in od- točnih jamah. V devetem se Steinberg povrne k opisovanju lova po odteku jezera. Deseto in enajsto govorita o zimskem odtekanju jezera in sočasnem ribolovu. Dvanajsto poglavje opi- suje prazno in suho jezersko dno, dotoke in bruhalnika Vranjo jamo in Suhodolioo. Tri- najsto poglavje se pomudi pri močvirjih, ki ne presahnejo, štirinajsto govori o Veliki in Mali Bobnarici. Petnajsto poroča o obeh od- točnih jamah Karlovicah, o votlinah pri Ma- lenskem dolu in Planinskem Malem gradu ter o Predjami. Šestnajsto o povratku vode v jezero, o njegovih izvirih in izvirih pri Vrh- niki. Sedemnajsto dopolnjuje poročUo o Vra- nji jami in SuhodoUci, osemnajsto govori o jami Pijavoe, devetnajsto pa o spremembah na jezeru med leti 1714 in 1752. Steintoerg za- ključuje svoje poročilo z nekaterimi navedki iz lastnega življenja: opisuje svoje delovanje na področju mehanike, poroča o svojih iz- umih merilnih naprav ter se s podrobnim opisom pohvah za izdelavo maketnega pri- kaza idrijskega živosrebmega rudnika in talil- nic, ki ga je posvetil cesarju in ki je pozneje obtičal v dvorski knjižnici. Sploh vpleta avtor na, mnogih mestih obilo poročile o lastnih doživetjih na jezeru ter pri tem dostikrat ne skopari s pohvalo lastni prizadevnosti. Omem- be vreden je tudi opis obiska sicer neimeno- vanega Angleža in njegove precej fantastične ideje, da bi se kraški vodotok Pivke, Unca in Ljubljanice izrabil za vodno pot med Trstom in Ljubljano. Sicer pa se je nekaj podobnega dogodilo tudi Valvasorju. V opisovanju jezera in okolice je Steinberg znatnoi izčrpnejši od Valvasorja. Njegova mo- nografija je rezultat vztrajnega in že skoraj sistematskega dolgoletnega dela, ki pa žal, vsebuje vrsto nedoslednosti, ki se jim Stein- berg še ni mogel zavestno izogniti. V razlagi jezerskega naravnega fenomena se do pravega vzroka tega pojava ni povzpel, ves čas ostaja zvest Kircherju in Valvasorju, njuno tolma- čenje dotekanja vode v jezero in jezersko presihanje le — ponekod zelo dolgovezno — dopolnjuje in dokazuje z vrsto mehaničnih fizikalnih preizkusov v toliki meri, da mu kasneje B. Hacquet v svoji Oryctographia Carn. skoraj očita pretirano nagnjenost k al- kimsitičnemu reševanju teh problemov. Ker ga je bolj zanimala hidravlična, zakonitost je- zerskega fenomena kot pa njen logični vzrok, zavede s poskusi bralca v nehoteno pritrdi- tev k domnevi o tolikanj ponavljanih ima- ginarnih jezercih v Javomikih in pod jeze- riščem. Soddbnemu bralcu je zanimivejši opis ribolova in lova na jezeru in ob njem; brez pridržka moremo priznati Steinbergu dobršno mero daru za opazovanje živega svete ob jezeru in izredno ljubezen do prirode. Zadnja močno odseva tudi v SteinbergOivih risbah, ki vrezane v baker dopolnjujejo njegov opis. Steinbergova zamisel in razlaga o natakanju vode v jezero. Hidromehanični primeri 1 do 6 so dopolnilo razlage k podobi prereza Javornikov, s katerim avtor skuša dokazati pretakanje padavinskih voda navzdol po kanalih iz enega podzemnega jezerca v votlini v dru- go pod njim takoj, ko višje doseže svoj pretok; iz naj- nižjega pa udira voda skozi votlino z racami M v silo- vitem izbruhu v Cerkniško jezero. Z I je označen bru- halnik Vranja jama 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Prizori lova in ribolova, posebno dve, tri risbe množičnega letnega ali zimskega ribolova po- trjujejo njegov risarski in slikarski talent. Zal pa so njegove risibe jezerskih jam in votlin — in očitno ne samo po nespretnosti bakrorezca J. Weimmanna — manj uspele, in prav lahko verjamemo, da jih je izrisal po spominu verjetno precej kasneje. FRANC ANTON pl. STEINBERG, geodet in mehanik pa tudi rudar in slikar, kot go- ^ri o njem Hacquet, izhaja iz plemiške rod- bine Steinbergov s Pivke na Krasu. Od nje- govih prednikov izkazuje rodbinski grb Adri- ana Steinberga, verjetno ustanovitelja rodbine in prvega, ki je dal gradiču na Kalcu pri Palškem jezeru rodbinsko ime (Valvasor na- vaja tudi obhko Stamberg) znan je že iz zgod- njega XVI. stoletja — točneje iz leta 1515. Drugi znani iz te rodovine, ded našega pisca, je bil Jurij (Georgius) Steinberg (1622), njegov sin Wolf Emest je obdržal gradič v lasti do leta 1687; sin zadnjega, Franc Anton, je ugledal luč sveta 28. oktobra, na dan sv. Simona, leta 1684. Pristavo, imenovano po kai>ell in potočku ob njej Marija Magdalena, ki je stala nedaleč od jezera in trga Cerk- nice, je pisec Izčrpnega poročila najbrže dedo- val ali kupil po prodaji rodnega gradiča na Kalcah; v njej je Steinberg preživel vsa leta, kar jih je prebil ob Cerkniškem jezeru. Pri- stave danes ni več, kraj pa se še sedaj ime- nuje Marof. Steinberg je študiral geodezijo in mehaniko na Dunaju. Da ga je mehanika izredno za- nimala že v mladosti, poudarja tudi sam; ver- jetno ga je pred študijem na Dunaju poučeval in mu odkrival skrivnosti mehanike in mate- matike domači učitelj, sicer lastnik manj.še tehniške šole ali kabineta, duhoven Nikolaj Brion, od katerega je Steinberg kasneje, leta 1715, kabinet celo kupil. Razlaga Steinbergove zamisli dotekanja vode v je- zero in pretakanja v namišljeno jezero pod njim. Hldromehanlčni eksperiment služI kot dopolnilo razlage Prizor množičnega ribolova na zamrzlem Rešetu. Po- i leg oljnate podobe zimskega ribolova je to najuspe- ; lejša steinbergova upodobitev množičnega ribolova na s jezeru. Dobro so vidne vse faze zimskega ribolova s • sakl; podoba nehote spominja na podobne Breuglove ' slike. V ozadju je vidna Cerknica s Slivnico, desno i zgoraj Steinbergova pristava pri M. Magdaleni — Marof, j bliže sredini vas Dolenje jezero. Tudi na tej sliki se ! avtor upodobi kot vestni zapisovalec dogodkov z risal- i no desko v naročju sredi razgibanega dogajanja ob za- ■ mrzlem Rešetu Leta 1705 Steinberga že zasledimo na Cerk- niškem jezeru, vendar je 21-letni mladenič kot gojenec tehnične šole na Dunaju le kot lovec obiskoval pristavo pri Cerknici. Tudi tri leta kasneje, 1708, obišče jezero le kot lovec; uplenjeno izredno jelenje rogovje podari svo- jemu fevdnemu gospodu, knezu A. Eggen- bergu. Leta 1712 je postal ces. kralj, komisar za rudnike, gozdove in ceste na Kranjskem; to službo je opravljal do leta 1724. Sodeč po njegovih navedkih, se je nekako ob istem času tudi stalno nastanil na pristavi pri Cerknici. Nenavadni naravni pojavi na Cerkniškem jezeru so mladega državnega uradnika pri- čeli resneje zanimati že kmalu po preselitvi na pristavo; pričel je opazovati naravne spre- membe na jezerskem dnu in v odtočnih ja- mah, se redno udeleževal lova in ribolova ter pričel tudi s prvimi samostojnimi razisko- vanji jezerskih podzemnih voda in jam. Iz- jemni pojav na jezeru, ko to celih sedem let — od 1707 do 1714 — ni odteklo, ga je na- vedel k sistematičnemu zapisovanju vseh je- zerskih pojavov. Obilni ribji lov ob odteku jezera v februarju leta 1714 pa ga je privabil tudi kot slikarja; prizor izredno bogatega zimskega ribolova je upodobil tudi v oljni sliki, ki jo je pozneje poklonil svojemu po- krovitelju, grofu Gašpru Kobenzlu, lastniku gradu Novi Stegberg (ohranjeni dva dve ko- piji te slike, eno hrani uprava Narodnega muzeja v Ljubljani). Kobenzl se je sam prav tako zelo zanimal za pojave na jezeru, brez dvoma je mlademu Steinbergu s tem precej podprl vnemo za raziskovanje. Ker je imel Steinberg pod službenim nadzorstvom dežel- no cesto iz Ljubljane do Trsta, torej pred-, 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vsem poplavno nevarni odsek med Postojno in Logatcem, kjer je pri Planini in v Planin- ski dolini vsakršna sprememba vodnega reži- ma nevarno ogrožala cesto, je bil torej tudi službeno primoran zasledovati in opazovati vsako spremembo pri odtočnih jezerskih vo- dah in splošnem stanju jezera. Kot navdušen matematik in mehanik se je hkrati ukvarjal tudi z različnimi mehaničnimi problemi in poskusi; leta 1717 mu uspe iz- delati napravo za topografsko načrtovanje, ki jo sam imenuje Compositum. Vse kaže, da mu je z nasveti še vedno izdatno pomagal nekdanji učitelj Nikolaj Brion. Aprila istega leta ga je deželna vlada poslala v idrijski živosrebmi rudnik, saj je nadzorstvo nad njim zaradi preočitnega zanimanja za Cerk- niško jezero precej zanemarjal. Ze naslednje leto, 1718, pa ga vlada imenuje za deželnega komisarja pri oskrbovanju in popravilu cest na Notranjskem; spet doma in ne preobre- menjen s službenimi posli je pričel pisati prvo verzijo svojega Izčrpnega poročUa o jezeru. Za to delo, ki je osnutek kasnejše Griindliche Nachricht, je porabil dve leti. Naslednje leto raziskuje Steinberg jame okoli Postojne in Predjame, vendar ne z isto vnemo kot Cerk- niško jezero. Leta 1720 je za nekaj časa za- pustil Cerknico in se preselO. v Ljubljano; v tem času naveže tesnejše stike z opati v samostanu v Bistri, ki je bil lastnik gradiča Loško pri Cerknici in pravic ribolova na je- zeru. Tudi ta čas je sam ali v spremstvu opatov pogostoma obiskoval jezero in gozdove ob njem. Problem plovnosti reke Ljubljanice in iska- nje možnosti njene razbremenitve ob poplavah za ljubljanskim Grajskim gričem je zaposlil tudi Steinberga. Leta 1723 je bU imenovan za inšpektorja vodnih poti pri trgovinski ko- misiji na Ogrskem; s sodelavci je opravO. ob- sežno potovanje in preučevf.nje plovnosti ve- čine slovenskih rek. Prav to delo pa mu je preprečilo dokončno obdelavo njegovega Po- ročila o jezeru. Takoj naslednje leto, 1724, je moral znova v Idrijo, kjer prevzame uprav- ljanje tamkajšnjega rudnika. Kot neutrudljiv, vsestranski matematik in mehanik uvede ne- kaj izboljšav na rudniških napravah, skon- struira nov čistilec rude, hkrati pa izpopol- njuje lastne zamisli merilnih instrumentov: med temi predvsem naprave za topografsko merjenje, ki jo imenuje Vniversal geometri- cum, ter njej v dopolnilo sestavi matematične merilne tablice, Tabulae praectorianae specia- lne. Naslednje, česar se je v Idriji lotil, je bil sila natančen posnetek idrijskega rudnika z vsemi napravami v obliki makete, imenovane Idmographia metalli fodinarum hydricarum mechanica, ki jo je posvetil cesarju Karlu VI. O tem izredno domiselnem in tehnično odlič- nem miniaturnem prikazu rudnika so tudi pisali: Franc. Burman v svojem Tractatto- Magnalia Dei, izdanem v Wolfenbuttlu leta 1730 in Joh. X. Mayer v Das Neueste von der Zeit, izišli v Frankfurtu in Leipzigu leta 1731. Oba avtorja sta vsekakor o Steinbergu na- pisala tudi kaj več, torej vsaj koti mehanik in matematik evropskemu znanstvenemu svetu ni ostal neznan. Prav tako v Idriji ali pa ne dolgo po vr- nitvi v Cerknico je Steintoerg sestavil opis svojega čistilnega stroja za rudo, Lutum, seu modus lutendi in Idria, eine Maschine zur Hallen-Wascherey, vermittels ivelcher taglich uber 50 und mehr Centner Erz seynd geschi- den, und zu Gute gebracht worden, ki pa je bil objavljen šele 1746 na Dunaju. Upravnik rudnika v Idriji je ostal nekako do leta 1735, ko ga spet zasledimo v Cerknici, kjer znova vneto prične z raziskavami in zbiranjem gradiva za izpopolnitev prve verzije opisa je- zera. Verjetno je upravniške posle opustil za- radi bolehnosti, saj poudarja sam, da je bil od leta 1740 dalje bolan in da je le stežka zmagoval napore, ki jih je zahtevalo razisko- valno delo na jezeru. Leta 1747 ga je vlada končno le upokojila. Steinberg se zdaj stalno naseli na pristavi ob jezeru. Svoja razisko- vanja in opazovanja opravlja smotrneje, tudi rokopis, ki mu je v teh letih dodal vrsto risb prizorov z jezera in okolice, dokonča in pripravi za tisk. Knjigo je zdaj posvetil sinu svojega delovnega pokrovitelja, grofu Karlu Kobenzlu, pričakujoč od njega tudi denarne podpore pri izdaji. Leta ga niso ovirala, da se med 1751 in 1755 ne bi še intenzivneje ukvarjal z raziskovanji na jezeru, tako ga še leta 1755 srečamo pri ogledih Vranje jame, Suhodolice, Skedence in obeh Karlovic. To- krat je raziskoval v spremstvu prelata iz Bi- strice. Znova je prehodil in premeril Rakov Skocjan, predvsem Tkalco jamo, sodeluje pa tudi kot svetovalec pri gradnji nove ceste od Postojne do Logatca. Se dve leti, vse do za- ključka rokopisa, se zelo požrtvovalno ubada z raziskovanjem jezerskih pojavov in jam, leta 1757 raziskuje kot zadnjo jamo Vodonos. Naslednje leto prično v tiskarni Ane Eli- zabete Reichhard tiskati njegovo knjigo. Vdo- va Reichhardova je leto pozneje, 1759, tiskar- no prodala tiskarju Janezu J. Heptnerju; menjava v lastništvu tiskarne ter verjetno tudi visoki stroški za tisk so vzrok, da tiska- nje knjige ni kaj prida napredovalo. Stein- berg je do izida knjige v letu 1761 — najprej 17 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Naslovna stran bruseljske izdaje Steinbergovega skrajšanega opisa Cerkniškega jezera iz leta 1761 tiskana naslovna stran nosi letnico 1758! — uspel tekstu dodati še nekaj, v letu 1760 ugo- tovljenih in opisanih akustičnih poseibnosti, oris lastnega delovanja kot mehanika in kra- tek opis sprememb na jezeru. Graška izdaja njegovega Poročila nosi leti ico 1761. Zanimi- vo pa je, da se razen v naslovni strani in prvih straneh posvetila do pičice ujemata v tisku. Ob tem se nehote porodi domneva, da je lahko ljubljanski tiskar Heptner, ki mu je del nevezanih pol izdaje ostal v skladišču, aU pa mu Steinberg ni mogel pravočasno plačati tiska, odstopil ali prodal v Gradec, kjer so ponovno natisnili le prvo polo knjige in jo kot graško dali v prodajo. Zal arhiv nekda- nje Blasnikove tiskarne ni ohranjen, sicer bi to uganko lažje razrešili. Se isto leto, torej 1761, pa je v Bruslju izšel francoski prevod kratkega izvlečka njegove Griindliche Nach- richt pod naslovom Le lac merveilleux ou description du lac de Czirknitz en Camiole, posvečen grofici Kobenzlovi. Bruseljska izda- ja njegova opisa jezera je torej ponovno utr- dila znanstveni sloves tega neutrudljivega^ domačega raziskovalca in opisovalca že sve- tovno znanega fenomena Cerkniškega jezera. Steinberg je umrl 7. februarja 1765 v Ljub- ljani. Dvajset let za Steinbergovo graško in bru- seljsko izdajo Izčrpnega poročila o jezeru, leta 1781, je na Dunaju izšla drobna knjižica Pisem hidrografske in fizikalne vsebine s Kranjske (BRIEFE hydrographischen und physikalischen Inhalts AUS KRAIN), ki jih je pisal jezuit Tobija GRUBER. Gruber je ta pisma naslovil vladnemu svetniku, grofu Ignacu Bornu, ki je bil tudi pokrovitelj obja- ve. V dvanajstih pismih, katerim dodaja kra- tek (in nepopoln) seznam ponikalnih voda na Kranjskem, razglaiblja Gruber o problemu kopanja razbremenilnega kanala za ljubljan- skim grajskim gričem, o Cerkniškem jezeru in Planinskem polju ter tamkajšnjem vodnem režimu in o dolomitskih in kraških rekah, ste- kajočih se v Tržaški zaliv. Hidrotehnik Tobija Gruber, polbrat znane- ga graditelja po njem imenovanega kanala v Ljubljani, opisuje Cerkniško jezero in svoja opažanja ob nekajdnevnem obisku jezerskih bruhalnikov in odtočnih jam v osmih »pi- smih« (4. do 11.), kjer ne samo da bežno oriše že tolikokrat opisane naravne posebnosti, temveč se marsikod, kritično zavračajoč raz- lage predhodnikov, predvsem Valvasorja in Steinberga, poglobi v logičnejšo, znanstveno bolj utemeljeno in prav tako z laboratorijski- mi primeri podprto razlago nekaterih jezer- skih pojavov. Brez dvoma sta oba Gruberja temeljito preučila vodne razmere Krasa in Notranjske, Gaibrijel še toliko bolj, saj je bil ves njegov projekt kanala odvisen odj gibanja voda na Notranjskem. Domneva, da je Pisma Tobiji inspiriral Gabrijel, verjetno ni daleč od resnice, saj so uvodna tri pisma več ali manj le opravičevanje pred javnostjo ob škandalu, do katerega je pri gradnji kanala prišlo. Gruber je obiskal Cerkniško jezero ter si ogledal njegove bruhalne in požiralne jame dobesedno s Steinbergovo knjigo v roki. Kjer koli pride v nesoglasje z njim, ga netenden- ciozno popravlja; sam jezerski fenomen pa, opirajoč se na v štiri točke skrčena dognanja, razlaga tako, da nastaja! jezero zato, ker skozi kraška tla ne zmore odteči toliko vode, koli- kor je kot padavine priteka z gora v jezersko koritoi. Toreji je hidrograf Gruber prvi, ki na- vaja za vzrok jezerskega fenomena tudi pa- davinske razmere v Cerkniški kotlini in nje- ni najbližji okolici in trdi, da teče voda tudi pod jezerom v členoviti jamasti strugi, ki skozi požiralnike sprejema še jezersko vodo. Svojo teorijo o jezerskem pojavu podkrepi z 18 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KBAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Naslovna stran Pisem s Kranjske, ki jih je Tobija ( Gruber izdal na Dunaju leta 1781 ] odlično risbo, ki se v mnogočem razlikuje od Kircher j eve ali Steinbergovih. Kot fizikalni primer pa Gruberju zadostuje princip Hero- novega studenca, ki ga uporablja tudi za raz- lago vzroka obeh občasno presihajočih stu- dencev izpod Križne gore in Magdalenskega studenca. Risbe jam, ki si jih je ogledal. Ra- kovega Skocjana in panoramska risba jezera so tehnično bolj uspele od Steinbergovih ter vsekakor dvigajo vrednost te drobne, danes prav tako težko dosegljive knjižice. Grof Bom, ki je Gruberjeva Pisma na Du- naju izdal, je leta 1784 objavil še Gruberjev Dodatek k Pismom, leto kasneje pa še Nada- ljevanje k temu Dodatku. Vsebina obeh dele se v glavnem trudi podkrepiti že v Pismih nakazano opravičevanje Gabrijelove špekula- cije in polomije s kanalom. Tudi Gabrijelov naslednik pri gradnji, višji pionirski oficir Struppi, se v tisku priključi tej polemiki. Vsa dotedanja literatura o Cerkniškem je- zeru je ob koncu XVIII. stoletja dosegla že tolikšen obseg, da so tudi pisd z drugih znan- stvenih področij vsaj naj potrebne je že črpali iz nje. Ne bo odveč, če omenimo vsaj neka-. tere. Tako se zdravnik Baltazar HACQUET v prvem delu svojega Opisa zemeljske površine Kranjske in sosednih dežel (Oryctographia Carniolica, L, Leipzig 1778) delno naslanja na Steinbergov opis, dodaja pa lastna opazova- nja objezerskih tal, nekaterih bruhalnikov in otbeh Karlovic. Nič manj zanimiv ni njegov bežni opis karlovške steklarne (glej tudi: dr. VI. Valenčič, Steklarni na Notranjskem Ja- vorniku, Kronika III/1955, št. 2. s celotnim citatom Hacquetovega opisa). Podrobnejšega opisa jezera pa kljub namenu Hacquet v Ory- ctographiji ni objavil. Pomembna pa je tudi geografska karta Krasa, ki jo avtor prilaga svoji knjigi; zrisal mu jo je Fr. Baraga in vanjo že vnesel tudi kraške jame. Hkrati se za jezerski fenomen zanimata tudi A. T. LINHART (Poskus zgodovine Kranjske, I. del, str. 305) in Laurenti, pa tudi ZOIS. Leta 1795 objavi Valentin VODNIK v Ve- liki pratiki tudi kratek sestavek Popisovanje kranjske dežele. Preprost in strnjen, a za ti- ste čase in sam pratikarski namen dovolj na- zoren opis govori o Cerkniškem jezeru takole: V Notranjem Kranjskem je Cerkniško jezero, v katerem so trije otoki. Pozimi je polno vo- de, poleti se skoraj vse posuši: ob tem času v njem orjejo, sejejo, žanjejo, travo kose in lov drže. Na jesen se z vodo napolni, katera iz podzemeljskih lukenj črne ščuke sabo pri- nese. Kadar poleti močno grmeti in dež iti začne, tedaj tudi poleti voda skozi nekaterih dvajset lukenj hahljati začne, tako silno, da se vse jezero v 24 urah napolni ino dostikrat pokošeno seno spraviti ne utegnejo. ToUko pove o Cerkniškem jezeru V. Vod- nik. Temu sicer kratkemu, površnemu, a pr- vemu opisu jezera v slovenskem jeziku bo- truje predvsem Valvasor. Ce bi Vodnik upo- števal Steinbergov ali Gruberjev opis jezera,^ Naslovna stran III. knjige B. Hacqueta Oryctogra- phia Carniolae s podobo Cerkniškega jezera na levi. Tudi to je Izrisal Hacquetov kartograf Fr. X. Baraga 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mu nerodnost s črnimi ščukami (pri Valva- sorju so to le črne race )ne bi ušla v tisk. Leta 1803 je o. Marko POHLIN izdal krat- ko bibliografijo pod naslovom Bibliotheca Carniolae. V njej zaseže opise jezera mnogih doslej že omenjenih piscev, pa tudi nekaj takih, ki nam ostajajo znani le po njegovi navedbi. Pohlin navaja dela Baučerja, Brez- na, Gruberja, Hacqueta, Meriana, Steinberga in Valvasorja, pa Ntkodema FRISCHINA De lacu Cirknitio. 6. Izboljšanje prometne zveze med Trstom, Ljubljano in Dunajem preko Krasa in No- tranjske je vključevalo tudi načrtne j šo pre- učitev kraškega sveta samega. Prvega vpra- šanja v zvezi s tem, raziskave kraških vodnih tokov, se je lotil okrožni inženir v Postojni, Alojz SCHAFFENRATH — lani smo gledali v Notranjskem muzeju v Ljubljani razstavo njegovih risb Postojnske jame — ter na pod- lagi lastnih opazovanj in odkritij sestavil leta 1835 načrt za regulacijo odtočnih voda Cerk- niškega jezera. Regulacijskemu načrtu je pri- ložil doslej najpopolnejšo karto jezera; osnu- tek le-te hrani Arhiv Slovenije v Ljubljani. Takoj za Schaffenrathom je leta 1840 Lind- ner raziskoval podzemne reke in tokove v Istri in okolici Trsta. Rezultati teh razisko- vanj so napotili dunajskega anatoma dr. VOIGTA, da je staro zamisel o povezavi Reke in Trsta z Ljubljano (in Dunajem), še v času Steinberga in Gruiberjev — spomnimo se sa- ,mo ideje neznanega Angleža, ki jo Steinberg in T. Gruber omenjata — zamišljeno kot vodno pot, predelal v' železniško traso. O svo- jem načrtu, pri katerem je nameraval izko- ristiti kraške jame kot predore, je izdal na Dunaju knjižico Vorschlag zu einer Eisen- bahn, welche Triest und Fiume direct unter einander und beide wieder mit Laibach auf dem mdglich kurzem Wege verbinden, Wien J 850 (Predlog za železnico, ki bi Trst in Reko med seboj in obe zopet z Ljubljano po naj- krajši poti povezovala). V njej svetuje teme- ljito raziskavo podzemeljskih jam na Krasu in njih ixxlzemnlh voda, kar naj bi poleg dru- gega odločno pri.i>omoglo tudi pri ureditvi zadnje čase nestalnega presihanja Cerkniške- ga jezera in izsušitvi Ljubljanskega barja. Torej v glavnem obnovljeno delo obeh Gru- berjev! Se isto leto je dunajski naravoslovec in jamar dr. AdoU SCHMIDL pričel z raz- iskovanjem dotlej neraziskane Malograjske jame pri Planini. Rezultat teh raziskav je knjiga Die Grotten und Hohlen von Adels- berg, Lueg, Planina und Laas (Jame in votli- ne pri Postojni, Predjami, Planini in Ložu), ki je izšla štiri leta pozneje na Dunaju. V njej Schmidl omenja tudi zamisel obširnejše študije o topografiji omenjenih jam in votlin, v katero je nameraval vključiti sestavek o odtočnih vodah Cerkniškega jezera (Die Ab- zugshohlen des Zirknitzer Sees). Podobni geo- loško-geodetski študiji sta v Denkschriften kais. Akademie der V/issenschaften na Du- naju objavila tudi HOCHSTETTER m SZOM- BATNY. Tolikšno sistematsko raziskovanje Krasa pa je opogumilo tudi domačine same. I:: nuje, da urede neenakomerno presihanje in odtekanje jezera, ki je močno škodovalo ob jezerskemu gospodarstvu in poljedelstvu na njem, prično tudi domačini raziskovati pred- vsem obe Karlovici. To domače zanimanje je napK>tilo najprej Jožeta BENKA — Podgrivar- skega, da je leta 1850 objavil v Bleiweissovih Rokodelskih novicah v nadaljevanjih krajši opis jezera pod naslovom Popis Cerkniškega jezera na Notranjskem. Benkovo pisanje je pravzaprav le kratka obnova Gruberjevih pisem, v kateri se bežno dotakne nekaterih Steinbergovih in Gruljerjevih trditev. Zani- miva v opisu so imena bruhalnikov in poni- kalnic, razlaga nekaterih imen in poziv, naj bi o Steinbergu slovenski časniki kaj več pi- saU. Skoraj deset let za podobnim spisom Dragotina DEŽMANA Notranjske gore in Cerkniško jezero (Novice 1850) opiše jezero znova domačin Gregor KEBE — Boštek iz Dolenjega jezera pod naslovom Popis Cerk- niškega jezera v Novicah (1860). Kebe je sam vneto raziskoval obe Karlovici, že leta 1847 in naslednja leta pa. pomagal dr. Schmidlu kot vodič. Vrednost njegovega opisa jezera je predvsem v klenem notranjskem narečju ter domačih, narečnih toponimih, ki jih je žal knjižni jezik današnje znanstvene literature že ovrgel in moderniziral Novice so istega leta prinesle še en sestavek p>od naslovom Slovenski Leander, novela po narodni kranj- ski povedki. Nepodpisan avtor je v njem objavil krajevno ljudsko pripovedko, ki pa je pri starejših piscih ne zasledimo, o ne- srečni ljubezni med mladim graščakom Ste- berškim in Kiarlovičanko, jezerskima Hero in Leandrom, ki se konča s tragično smrtjo mladega Stebrčana v požiralniku Karlovici. Avtor je skušal pripovedki vsiliti tudi lokalno zgodovinsko ozadje, zato vplete v dogodke zbor notranjskega plemstva na gradu v Ložu, naperjen proti Celjskim grofom. Vendar ta poskus domače tragedije ne presega okvira čitalniškega sloga. Kljub temu pa to pripo- vedko vsaj nekateri izmed kasnejših opiso- 20 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA valcev jezera radi vpletajo v svoja dela (Zi- rovnik, Kabaj, Kimaver). Tri leta za Kebetom se Andrej LIKAR v spisu Cerknica in njena okolica, objavljenem v Novicah 1863, prav tako le bežno dotakne jezera, ne da bi razčlenjeval pojav presiha- nja na njem. Temu predvsem krajepisnemu delcu ob stran naj postavimo še lovcem in ljubiteljem narave prijetno pisane Spomine o Cerkniškem jezeru, ki'jih je dr. Hinko DO- LENC prvič objavil leta 1881. V zadnjem desetletju preteklega stoletja, točneje leta 1898, pa je Slovenska Matica iz- dala doslej drugo najobsežnejše delo o Cerk- niškem jezeru, knjigo Cerkniško jezero, ki jo je napisal Jožef ZiROVNIK. Zirovnikova mo- nografija črpa gradivo iz raznih del in raz- prav o Krasu in jezeru, vključuje poročila o raziskavah odtočnih jezerskih jam in načrte regulacijskih ukrepov, koUkor pa se naslanja na stare pisce, jih skoraj nekritično ponavlja. Kljub upoštevanju izsledkov sodobnih raz- iskovalcev knjiga ne doseza svojega namena in ostaja le na pol poti do poljudno-2manstve- ne razprave. Zanimivejša je v tem kritika Zirovnikove knjige, ki jo je cbjavU v Zvonu leto kasneje Ferdinand SEIDL. Ta Zirovnika v marsičem zavrača, mu očita tudi površnost pri obdelavi gradiva ter končno sam postavi razlago je- zerskega fenomena na pravo znanstveno os- novo, opirajoč se na rezultate sodobnih raz- iskav Schmidla, Puticka, beograjskega pro- fesorja dr. Jovana Cvijiča, Krausa in Kos- smata. Iste je s pridom uporabil tudi poznejši ljubljanski univerzitetni profesor Artur GA- VAZZI v svoji razpravi Die Seen des Karstes, ki jo je natisnil v Abhandlungen d. Geogr. Gesellschaft na Dunaju leta 1904. Med na- štetimi pa ne smemo prezreti Viljema PU- TICKA, takratnega gozdarskega asistenta in odličnega poznavalca Krasa, ki je po nalogu vlade nadaljeval Schaffenrathovo in Schmid- lovo delo ter med leti 1882 in 1912 raziskal skoraj vse podzemne vodotoke na Notranj- skem. Poleg izčrpnih poročil o poplavnih pod- ročjih Notranjske (Planinsko, Cerkniško, Po- stojnsko in Loško polje) objavi Putick leta 1912 v Brnu tudi geološko študijo o jezeru, Der Zirknitzer See und seine geologischen Verhdltnisse. Ta je z A. PERKOVO razpravo Der Zirknitzer See in Krain-Osterreich, ob- javljeno v Prometeusu leta 1908, in P. KU- NAVERJEVO knjigo Kraški svet in njegovi pojavi (Ljubljana 1922) vpeljala sicer stroge znanstvene zaključke o vzrokih nastajanja in presihanja jezera tudi v tovrstno poljudno- znanstveno književnost, katere najboljši pri- mer je prav Kunaverjeva knjiga. Ta klena,, a s srcem ljubečega občudovalca naravnih le- pot pisana knjižica pa tudi dokončno zavrne vse bajanje starejših opisovalcev jezera od Wemerja do Gruberja v sicer preprosto zve- neči trditvi, da je namreč kraška struktura objezerskega področja ter neskladje med pri- tokom in odtokom vode vzrok čudesa Cerk- niškega jezera. S Kunaverjem je novejša znanstvena teorija o kraških pojavih, Cerk- niškem jezeru in njegovem vodnem režimu našla pot tudi v domačo poljudno-znanstveno literaturo, kar pa, kot kaže, Mateju KABAJU, piscu knjižice Cerkniško jezero in njegova okolica (Ljubljana 1925), ni preprečilo, da bi izdal to od začetka do kraja povsem nesiste- matsko na vlečeno psevdobedekersko skrpu- calo. Dovolj bi bilo, če bi ICabaj segel vsaj po Kunaverjevi knjigi, če že ni po strožjih kar- stoloških in speleoloških študijah, kar bi ga morda odvrnilo od njegovega neuspelega po- skusa (gl. kritiko J. Rusa v Zvonu 1925). Ku- naverjeva knjiga pa je v novi avtorjevi re- dakciji po vojni ponovno izšla (Lj. MK 1957) ter p>omeni poleg knjižice Cerkniško jezero iz leta 1961 (MK — Zbirka Priroda in ljudje) istega avtorja doslej najuspelejšo tovrstno stvaritev v slovenski literaturi. 7. Kot zaključek gornjemu pregledu dodaja- mo še okvirni kronološki seznam današnjemu proučevalcu jezera dosegljive in uporabne li- terature o Cerkniškem jezeru: 1551 — Jurij Werner, Hypomnematio de admirandis Hungarie aquis, Dunaj 1551 1669 — Martin Baučer, Historia rerum Nori- carum et Foroiulensium 1673 — Edvard Browen, A Brief Account of some Travels... Acta philosophica, Royal Society, London 1678 — Atanazij Kircher, Mundus subterra- neus, Wiirzburg 1681 — J. L. Schonleben, Carniola antiqua et nova, Apparatus Carn. ant., rokopis v Nar. muzeju, Ljubljana. 1685 — E. G. Kappelius, Der Fisch- und Wasserreiche Czirknitzer See, der Weydreiche Czirknitzer See, obe Hamburg 1687 — J. W. Valvasor, Lacus Cirknicensis rarissimi Carniolae cimeUi.. . Acta philosophica, Royal Society, London • 1689 — J. W. Valvasor, Die Ehre der Herzog- thums Krain, Ljubljana 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1758 — F. A. Steinberg, Griindliche Nach- richt von dem in Inner-Krain gele- genen Czirknitzer See, Ljubljana— Gradec 1761 — F. A. Steinberg, Le Lac Merveilleux ou Description du Lac de Czirknitz en Camiole, Bruxelles 1778 — B. Hacquet, Oryctographia Carnio- liae, I. Leipzig 1781 — T. Grulber, Briefe hjfdrographischet) u. phisikalischen Inhalts aus Krain, Dunaj 1784 — T. Gruber, Anhang zu den Brie- fen . . ., Dunaj 1785 — T.Gruber, Fortzung d. Anhanges zu den Briefen . . ., Dunaj 1795 — V. Vodnik, Popisovanje kranjske de- žele. Velika pratika, Ljubljana 1803 — O. M. Pohlin, Biblioteca Carniolae, bibliograf. podatki, Ljubljana 1834 — A. Schaffenrath, Beschreibung der beriihmten Grotte, Dunaj 1850 — J. Benko-Podgrivarski, Popis Cerkni- škega jezera na Notranjskem, Roko- del. Novice, Ljubljana 1854 — A. Schmidl, Die Grotten u. Hohlen v. Adelsberg, Lueg, Planina und Laas, Dunaj 1860 — Gregor Kebe, Popis Cerkniškega je- zera, Rokodel. Novice, Ljubljana 1863 — A. Likar, Cerknica, in njena okolica, Rokodel. Novice, Ljubljana 1881 — H. Dolenc, Spomini o Cerkniškem je- zeru. Ljubljanski zvon 1898 — J. Zirovnik, Cerkniško^ jezero, Ljub- ljana, SM 1904 — A. Gavazzi, Die Seen des Karstes, Dunaj 1912 — V. Putick, Der Zirknitzer See u. seine geologischen Verhaltnisse, Brno 1922 — P. Kuna ver. Kraški svet in njegovi pojavi, Ljubljana, UT 1923 — K. Zupnek, Cerkniško jezero, Ljulb- Ijana 1925 — M. Kabaj, Cerkniško jezero in okoli- ca, Ljubljana, UT 1934 — A. Lohnberg, Zur Hydrographie des Cerkniško polje, Beograd 1951 — M. Rupel, Valvasorjevo berilo, Ljub- ljana, MK 1957 — P. Kunaver, Kraški svet in njegovi pojavi, Ljubljana, MK 1961 — P. Kimaver, Cerkniško jezero, Ljub- ljana, MK 22